Download pdf - Tuji investitorji o slovenskem poslovnem okolju 2016...Vzorec podjetij v raziskavi je bil oblikovan na podlagi baze podjetij s tujim kapitalom SPIRIT-a in baz anketiranih podjetij

RAZISKAVA TNI 2016

1

RAZISKAVA TNI 2016 za SPIRIT Slovenija

Tuji investitorji o slovenskem poslovnem okolju 2016

Rezultati raziskave med podjetji s tujim kapitalom 20161

Avtorji: Andreja Jaklič, Iris Koleša in Matija Rojec

Center za mednarodne odnose, Fakulteta za družbene vede,

Univerza v Ljubljani

December, 2016

1 Raziskavo je na podlagi pogodbe št. JN-0450/2016-S-POG za izvedbo raziskave med podjetji s tujim in mešanim kapitalom v Sloveniji na temo motivov in ovir za tuje investitorje v letu 2016 financirala Javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije (SPIRIT Slovenija) – izvajalska inštitucija Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije.

http://www.google.si/url?sa=i&rct=j&q=&esrc=s&source=imgres&cd=&cad=rja&uact=8&ved=0ahUKEwi034z50fjQAhWEPxoKHYiqBZ4QjRwIBw&url=http://www.podjetniski-portal.si/ustanavljam-podjetje/vem-tocke&psig=AFQjCNGtQ6KWJfJdtRrdN_gh9XJP9ly1DA&ust=1481975192960876

RAZISKAVA TNI 2016

2

Vsebina

Zahvala .......................................................................................................................................................... 3

Povzetek ugotovitev raziskave ..................................................................................................................... 4

Uvod .............................................................................................................................................................. 7

Značilnosti podjetij v vzorcu ......................................................................................................................... 8

Motivi .......................................................................................................................................................... 16

Ovire ............................................................................................................................................................ 21

Razpoložljivost delovne sile ....................................................................................................................... 28

Napotitve zaposlenih v tujino .................................................................................................................... 31

Raziskovalno-razvojne aktivnosti podjetij ................................................................................................. 35

Struktura menjave ...................................................................................................................................... 38

Struktura prodaje podjetij s tujim kapitalom in njihova vpetost v globalne verige vrednosti ................ 38

Struktura nabave podjetij s tujim kapitalom ter njihova vpetost v lokalno okolje in mrežo matičnega

podjetja ................................................................................................................................................... 39

Struktura dobav tujemu matičnemu podjetju in/ali njegovim podružnicam v tujini.............................. 41

Uravnoteženost menjave znotraj multinacionalnih podjetij po različnih skupinah podjetij .................. 43

Lastne podružnice slovenskih podjetij v tujini ........................................................................................ 44

Položaj anketiranih podjetij v sistemu tujega matičnega podjetja ......................................................... 46

Načrti ........................................................................................................................................................... 51

Spodbude .................................................................................................................................................... 55

SKLEP ........................................................................................................................................................... 58

PRILOGE ....................................................................................................................................................... 60


RAZISKAVA TNI 2016

3

Zahvala

Javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in

tehnologije (SPIRIT Slovenija) vse od leta 2008 preverja, kako tuji investitorji v Sloveniji zaznavajo poslovno

okolje, kaj jih motivira za investiranje v Sloveniji, s kakšnimi ovirami se soočajo in kakšni so njihovi načrti

pri nadaljnjem poslovanju v Sloveniji in na konkurenčnih trgih.

Raziskavo za SPIRIT Slovenija že deveto leto zapored opravlja Center za mednarodne odnose Fakultete za

družbene vede na Univerzi v Ljubljani, ki je osrednji raziskovalno-analitični center za spremljanje tujih

neposrednih investicij in internacionalizacije v Sloveniji.

V študiji leta 2016 je bil odziv tujih investitorjev največji doslej. Na anketni vprašalnik je odgovorilo 239

podjetij z vsaj 10-odstotnim tujim deležem v kapitalu oziroma 25,4 % vzorčnih podjetij, poleg tega pa so

številna podjetja svoje poglede, izkušnje in težave z raziskovalci delila tudi v poglobljenih intervjujih in

krajših razgovorih.

Vsem podjetjem, ki so sodelovala v raziskavi, se tako raziskovalci kot naročnik prijazno zahvaljujemo za

trud, vložen v pripravo odgovorov. Pridobljene informacije nam bodo namreč pomagale pri oblikovanju

ukrepov za izboljšanje poslovnega okolja za tuje investitorje in učinkovitejše privabljanje tujih neposrednih

investicij (TNI) v Slovenijo.

Podjetjem se iskreno zahvaljujemo tudi za dolgoletno sodelovanje in zaupanje.


RAZISKAVA TNI 2016

4

Povzetek ugotovitev raziskave

Načrti tujih investitorjev

Leta 2017 tuji neposredni investitorji v Sloveniji načrtujejo nadaljnje širitve v večjem

obsegu kakor leto pred tem.

Kar 37,5 % podjetij, ki so razkrila svoje investicijske načrte, leta 2017 načrtuje širitev v Sloveniji,

kar je 6,4 % več kakor leto prej. Krčenje dejavnosti načrtuje le 2,3 % podjetij, medtem ko 41,7

% podjetij ne načrtuje sprememb obsega dejavnosti. Preostalih 18,5 % podjetij ni seznanjenih

z načrti matičnega podjetja.

Napovedi obsega poslovanja za leto 2017 so optimistične. Večina tujih investitorjev

(51,5 %) načrtuje povečanje zaposlovanja, skoraj 40 % pa jih načrtuje povečanje obsega

prodaje.

Povečanje zaposlovanja za 30 % ali več načrtuje 48 % vzorčnih podjetij, manjše povečanje

števila zaposlenih (tj. povečanje za manj kot 30 %) načrtuje 3,2 % anketiranih podjetij.

Obsežnejše povečanje prodaje (za 30 % ali več) načrtuje 27,85 % anketiranih podjetij, manjše

povečanje prodaje (za manj kot 30 %) pa 11 % podjetij. Večina podjetij (56,6 %) ne načrtuje

sprememb v prodaji, pri zaposlovanju pa enak obseg zaposlenosti kakor v preteklem letu

načrtuje 41 % podjetij. Zmanjšanje obsega prodaje načrtuje 6 % vzorčnih podjetij, odpuščanje

pa 5 % vzorčnih podjetij.

26,39 % matičnih podjetij načrtuje investicije oziroma širitev dejavnosti tudi v drugih

državah, 27,78 % jih širitve ne načrtuje, medtem ko jih 45,83 % ni seznanjenih z načrti

matičnega podjetja.

Največ matičnih podjetij načrtuje širitev aktivnosti na Hrvaškem, Kitajskem, v Srbiji, Nemčiji,

ZDA, na Češkem, v Romuniji, Bosni in Hercegovini ter Švici, na Slovaškem, Poljskem in

Madžarskem. Države v regiji so v zadnjih treh letih vse pogosteje v kratkoročnih širitvenih

načrtih matic, ki investirajo v Sloveniji, vse več podjetij pa povečuje širitev na Kitajskem.

Struktura menjave podjetij

Menjava z matičnimi podjetji je pomembna, podjetja v Sloveniji pa pri tem povečujejo delež

visokotehnoloških izdelkov matičnim podjetjem. Povečanje tehnološke intenzivnosti izvoza je

prisotno predvsem pri mikro podjetjih in storitvenih podjetjih (velika podjetja so tovrstne trende

beležila že v preteklih letih).


RAZISKAVA TNI 2016

5

Prednosti Slovenije

Kot najpomembnejši prednosti Slovenije tuji investitorji ocenjujejo kakovost dela in

obseg znanja zaposlenih.

Med znanji in veščinami zaposlenih v Sloveniji sta najvišje ocenjeni sposobnost

medkulturnega komuniciranja ter digitalna pismenost.

Pomen prednosti, vezanih na človeški kapital, med proučevanimi motivi v zadnjih treh letih

relativno najbolj raste. Postopno se v zadnjih devetih letih povečuje tudi pomen dostopa do trgov

Jugovzhodne Evrope in Evropske unije (EU). Učinkovitost delovanja podjetja v Sloveniji je pri

storitvenih dejavnostih še pomembnejša kot v predelovalni dejavnosti.

Najpomembnejši motivi in ovire

Tabela 1: Najpomembnejši motivi in ovire za tuje investitorje pri investiranju v Slovenijo

NAJPOMEMBNEJŠI MOTIVI NAJPOMEMBNEJŠE OVIRE

1. Obseg znanja in kakovost zaposlenih 2. Stroški dela 3. Geografska lega in infrastrukturna

povezanost Slovenije 4. Dostop do ali povečanje obstoječega

tržnega deleža v Sloveniji 5. Učinkovitost storitvene dejavnosti v

Sloveniji 6. Dostop do trgov v JV Evropi 7. Učinkovitost proizvodnje v Sloveniji

1. Obremenitev dela z davki in prispevki 2. Stroški dela 3. Obdavčitev dobičkov in dohodka 4. Davčni postopki 5. Plačilna nedisciplina 6. Usposobljenost zaposlenih 7. Splošen odnos do tujih investitorjev 8. Odpuščanje zaposlenih 9. Učinkovitost sodnega sistema 10. Uveljavljanje dogovorjenih pogodb

Vir: Center za mednarodne odnose, raziskava TNI 2016.

Motivi in njihove razlike glede na tip podjetja

Tabela 2: Najpomembnejši motivi za investiranje v Slovenijo glede na tip podjetja

IZVOZNIKI PROIZVODNA PODJETJA STORITVENA PODJETJA

1. Obseg znanja in kakovost zaposlenih

2. Stroški dela 3. Geografska lega in

infrastrukturna povezanost Slovenije

4. Učinkovitost proizvodnje 5. Učinkovitost storitvenih

dejavnosti

1. Obseg znanja in kakovost zaposlenih

2. Učinkovitost proizvodnje 3. Stroški dela 4. Geografska lega in

infrastrukturna povezanost Slovenije

5. Učinkovitost storitvenih dejavnosti

1. Dostop do ali povečanje obstoječega tržnega deleža v Sloveniji

2. Obseg znanja in kakovost zaposlenih 3. Stroški dela 4. Geografska lega in infrastrukturna

povezanost Slovenije 5. Učinkovitost storitvenih dejavnosti



RAZISKAVA TNI 2016

6

Motivi za investiranje v Slovenijo se med podjetji razlikujejo glede na dejavnost in

usmerjenost na domač trg oziroma na tuje trge, zaradi česar je pri oblikovanju ukrepov

za spodbujanje internacionalizacije pomembna segmentacija investitorjev.

Ovire

Investitorji v slovenskem okolju zaznavajo številne ovire; najpomembnejše so visoke

obremenitve stroškov dela, obdavčitev in davčni postopki.

V zadnjih 5 letih investitorji zaznavajo povečevanje večine ovir, najbolj rastoči oviri v

tem obdobju sta kakovost prometne infrastrukture ter (ne)spoštovanje pogodb in

pravne države.

Rahel napredek v zmanjševanju ovir je opazen v zadnjem letu; od leta 2015 se je po

ocenah investitorjev večina ovir zmanjšala, poslabšanje v zadnjem letu je največje pri

davčnih postopkih in stroških dela.

Spodbude

Tujim investitorjem se zdijo najpomembnejše davčne olajšave in finančne spodbude, na

tretje mesto pa glede na koristnost uvrščajo administrativne postopke. Spodbude in

olajšave so bolj pomembne za proizvodna podjetja.

Priložnosti Slovenije kot lokacije za TNI

Fleksibilnejši trg dela.

Večja kakovost šolskega sistema in večje vključevanje spodbud za dvig odgovornosti,

samoiniciativnosti, kreativnosti in inovativnosti posameznikov v izobraževanje.

Zmanjšanje davkov in prispevkov na plače visoko usposobljenih zaposlenih.

Poenostavljenje davčnih postopkov in izboljšano delovanje davčne uprave.

Izboljšan odnos državne administracije do tujih investitorjev (izobraževanje javnih

uslužbencev).

Sinhrono in bolj agilno delovanje državne administracije.

Pomoč pri premagovanju razlik v lokalni administraciji, sodelovanje med občinami.

Delovanje pravne države (plačilna nedisciplina, uveljavljanje dogovorjenih pogodb) in

večja učinkovitost delovanja sodišč.

Stabilna zakonodaja.


RAZISKAVA TNI 2016

7

Uvod

Preverjanje zaznav o slovenskem poslovnem okolju med tujimi investitorji je že od leta 2008 ena

od rednih letnih aktivnosti agencije SPIRIT Slovenija. Raziskava je orodje za ugotavljanje motivov,

težav in načrtov tujih investitorjev pri njihovem poslovanju v Sloveniji. Evalvacija zadovoljstva

podjetij s tujim kapitalom z obstoječimi podpornimi storitvami za tuje investitorje in spremljanje

njihovih potreb sta osnovi prilagajanja in načrtovanja storitev agencije SPIRIT Slovenija glede na

spreminjajoče se potrebe podjetij.

Raziskavo za SPIRIT Slovenija vsa leta opravlja Center za mednarodne odnose Fakultete za

družbene vede na Univerzi v Ljubljani, ki predstavlja osrednji analitično-raziskovalni center za

področje tujih neposrednih investicij (TNI) v Sloveniji.

Leta 2016 je anketiranje podjetij s tujim kapitalom potekalo med 21. septembrom in 28.

oktobrom, dodatni informativni razgovori s tujimi investitorji pa so potekali tudi novembra.

V nadaljevanju podajamo rezultate raziskave o zaznavah tujih investitorjev o slovenskem

poslovnem okolju. Najprej prikažemo strukturne značilnosti proučevanega vzorca podjetij, nato

pa predstavimo motive tujih investitorjev za investiranje v Slovenijo in ovire, s katerimi se soočajo

pri poslovanju na slovenskem trgu. Nadaljujemo s predstavitvijo rezultatov o razpoložljivosti

delovne sile, potrebah po veščinah in znanjih zaposlenih ter obsegu le-teh na slovenskem trgu

dela. Predstavimo tudi menjavo anketiranih podjetij, njihovo vpetost v matična podjetja in

sodelovanje s slovenskimi dobavitelji. Raziskavo sklenemo z načrti tujih investitorjev za leto 2017

ter ocenami nekaterih spodbud, ki so na voljo tujim investitorjem v Sloveniji.


RAZISKAVA TNI 2016

8

Značilnosti podjetij v vzorcu

Vzorec podjetij v raziskavi je bil oblikovan na podlagi baze podjetij s tujim kapitalom SPIRIT-a in

baz anketiranih podjetij iz let 2012, 2013, 2014 in 2015. Vzorčni okvir je zajemal 941 podjetij s

tujim kapitalom oziroma 36,7 % od leta 2015 skupno 2560 aktivnih podjetij s tujim kapitalom v

Sloveniji.

Na vprašalnik je odgovorilo 239 podjetij z vsaj 10-odstotnim tujim deležem v kapitalu, kar

predstavlja 25,4-odstoten odziv. Raziskava TNI med tujimi investitorji v Sloveniji že tri leta

zapored beleži povečan odziv podjetij. Leta 2016 je bil odziv največji do sedaj.

Ker so bili nekateri vprašalniki nepopolno izpolnjeni, so v analizah upoštevani vsi veljavni

odgovori; število anketirancev se torej med vprašanji razlikuje.

Vzorec podjetij analiziramo glede na poreklo investitorja, velikost podjetij, dejavnost podjetij,

realizacijo prihodkov od prodaje, lastniški delež tujega investitorja, ter vrsto investicije, kar

uporabimo v nadaljnjih analizah – pri proučevanju razlik med podjetji glede zaznav in izkušenj s

slovenskim poslovnim okoljem. Vzorčna podjetja analiziramo tudi glede na leto vstopa v Slovenijo

(kar ponazarja izkušnje s slovenskim poslovnim okoljem) ter geografsko razvejanost njihovih

matičnih podjetij (kar ponazarja njihove splošne izkušnje z internacionalizacijo).

Struktura vzorca v raziskavi 2016 je bila glede na navedene kriterije naslednja:

Države izvora tujih investitorjev: Od 239 tujih investitorjev (v nekaterih podjetjih je

prisoten več kot en tuj investitor z 10- ali več- odstotnim deležem v kapitalu) jih je največ

‒ kar 49 (tj. 20,25 %); iz Avstrije, 48 (tj. 19,83 %) iz Nemčije, 24 (9,29 %) iz Italije, 17 (7,02

%) s Hrvaške, 13 (5,37 %) iz Švice in 12 (4,96 %) iz Velike Britanije. Iz posameznih ostalih

držav prihaja manj kot 10 investitorjev (glej Sliko 1), ima pa preostalih 20 % vzorčnih

podjetij investitorje iz več kot 25 različnih drugih držav, kar kaže na pestrost geografskega

porekla investitorjev. Struktura vzorca je glede na poreklo investitorjev reprezentativna.

Slika 1: Država, iz katere prihaja tuji investitor (deleži v %), 2016


RAZISKAVA TNI 2016

9

N= 239 Vir: Center za mednarodne odnose, raziskava TNI 2016.

Velikostna struktura: V vzorcu prevladujejo majhna podjetja. 13,5 % anketiranih podjetij

je mikro podjetij (do 10 zaposlenih); 50,5 % malih; 25,5 % srednje velikih in 10,6 % velikih

podjetij (glej Sliko 2).

Slika 2: Velikostna struktura vzorca (deleži v %), 2016

20,25%

19,83%

9,92%7,02%

5,37%

4,96%

4,96%

3,31%

2,48%

2,48%19,42%

Avstrija

Nemčija

Italija

Hrvaška

Švica

Anglija/Velika Britanija/Združeno kraljestvo

Nizozemska

Francija

Danska

ZDA

Ostali


RAZISKAVA TNI 2016

10

N=208


• Dejavnost: med vzorčnimi podjetji prevladujejo storitvena podjetja; 59,62 % anketiranih

podjetij opravlja storitvene dejavnosti; 40,38 % pa jih deluje v proizvodnih dejavnostih.

Večja podjetja so pogostejša med podjetji iz predelovalnih dejavnosti. Delež velikih

podjetij med podjetji iz predelovalnih dejavnosti je 6-odstoten, delež velikih podjetij med

storitvenimi podjetji pa 2-odstoten. Srednje velikih podjetij je 16% med proizvodnimi

podjetji in 12% med storitvenimi podjetji. Največ je v vzorcu majhnih podjetij iz storitvenih

dejavnosti (glej Sliko 3).

Slika 3: Struktura vzorca glede na dejavnost in velikost podjetij, 2016

13,46%

50,48%

25,48%

10,58%

Mikro podjetja

Mala podjetja

Srednje velika podjetja

Velika podjetja


RAZISKAVA TNI 2016

11

• N=228


• Trg: Glede na ustvarjanje prihodkov od prodaje so podjetja v vzorcu enakomerno

razpršena; 49,51 % vzorčnih podjetij večino svojih prihodkov ustvari na tujih trgih (so

pretežni izvozniki); 50,49 % pa je v vzorcu pretežno na domači trg usmerjenih podjetij.

• Lastniški delež: Velika večina vzorčnih podjetij je v popolni lasti tujih investitorjev; 100-

odstotni tuj lastniški delež ima 75,95 % vzorčnih podjetij, v večinski tuji lasti pa je kar 91 %

vzorčnih podjetij (glej Sliko 4).

0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100%

Proizvodna podjetja

Storitvena podjetja

Mikro podjetja Mala podjetja Srednje velika podjetja Velika podjetja


RAZISKAVA TNI 2016

12

Slika 4: Struktura vzorca glede na tuji lastniški delež podjetij (v %), 2016

N=237 Vir: Center za mednarodne odnose, raziskava TNI 2016.

• Vrsta investicije: Večina vzorčnih podjetij (53,19 %) je v Slovenijo investirala v obliki

začetne investicije, pri 43,40 % podjetjih gre za prevzem, pri 3,40 % podjetjih pa za druge

oblike investiranja (glej Sliko 5). Med drugimi oblikami investiranja gre najpogosteje za

kombinacijo obeh metod, ki je v nekaterih primerih vezana tudi na dokapitalizacijo ali

postopke denacionalizacije.

Slika 5: Struktura vzorca glede na vrsto investicije

0

0,1

0,2

0,3

0,4

0,5

0,6

0,7

0,8

do 20,0% 20,1%-50,0% 50,1%-75,0% 75,1%-99,9% 1

Del

ež p

od

jeti

j (v

%)

Odstotni delež tujega kapitala v podjetju


RAZISKAVA TNI 2016

13

• N=237


Prisotnost tujega investitorja v Sloveniji: Med vzorčnimi podjetji prevladujejo podjetja z

dolgoletnimi izkušnjami v slovenskem poslovnem okolju. Podjetij, ki so v Sloveniji prisotna že več

kot 10 let, je namreč več kot 55 %. Petina vzorčnih podjetij je v Slovenijo vstopila v zadnjih 5 letih

(glej Sliko 6).

Slika 6: Struktura vzorca glede na leto vstopa tujega investitorja (v %), 2016

43,40%

53,19%

3,40%

Nakup deleža/prevzem obstoječegapodjetja

Ustanovitev novega podjetja(začetna investicija)

Drugo


RAZISKAVA TNI 2016

14

N=230


Geografska razvejanost matičnih podjetij: Večina vzorčnih podjetij je del mreže večjih

multinacionalnih podjetij, le za 29 % je Slovenija edina lokacija tuje investicije. Za več kakor 70 %

vzorčnih podjetij velja, da imajo njihova matična podjetja podružnice tudi v drugih državah, kar 65

% proučevanih podjetij pa ima mrežo podružnic v več kakor 5 državah (glej Sliko 7 in Sliko 8). Med

njimi številna podjetja navajajo, da imajo mrežo podružnic na vseh kontinentih oziroma po celem

svetu. Matična podjetja med najpogostejšimi lokacijami za druge podružnice navajajo Nemčijo,

Madžarsko, Češko, Hrvaško, Romunijo in Srbijo (glej Tabelo P1 v Prilogah).

Slika 7: Delež matičnih podjetij s podružnicami v drugih državah (v %), 2016

0%

5%

10%

15%

20%

25%

30%

Do 1995 1996-2000 2001-2005 2006-2010 2011-2015

Del

ež p

od

jeti

j

Leto vstopa


RAZISKAVA TNI 2016

15


Slika 8: Število podružnic matičnega podjetja v drugih državah, 2016


71,0%

29,0%Da Ne

0%

5%

10%

15%

20%

25%

1 2-5 6-10 11-20 21-50 51-100 101 ali večŠtevilo podružnic matičnega podjetja v drugih državah

De

lež


RAZISKAVA TNI 2016

16

Motivi

V raziskavi smo preverjali, kateri so najpomembnejši motivi tujih investitorjev za investicije v

Sloveniji in ali prihaja do sprememb le-teh skozi čas, pri čemer smo opazovali razlike ocen pomena

posameznih motivov v obdobju anketiranj med letoma 2010 in 2016 ter spremembe glede na

predhodno raziskovalno leto (tj. leto 2015). Pri primerjavi smo upoštevali, da ne gre za enake

vzorce anketiranih podjetij (čeprav je prekrivanje enot med različnimi letnimi vzorci relativno

visoko). Prav tako smo preverili, ali se motivi razlikujejo glede na dejavnost in izvozno usmerjenost

podjetij.

Rezultati kažejo, da tuji investitorji kot najpomembnejši prednosti Slovenije leta 2016 ocenjujejo

kakovostne zaposlene in razpoložljivost znanja. Najpomembnejši motivi za investiranje v Sloveniji

so namreč obseg znanja, kakovost in cena delovne sile (glej Sliko 9).

Med motivi po pomembnosti sledijo geografski položaj Slovenije, dostop do domačega trga,

učinkovitost storitvene dejavnosti, dostop do trgov Jugovzhodne Evrope ter učinkovitost

proizvodne dejavnosti. Učinkovitost poslovanja podjetij je v Sloveniji med pomembnimi motivi,

pri čemer je agregatno učinkovitost storitvenih dejavnostih še pomembnejša kot učinkovitost

proizvodnih dejavnosti.

Slika 9: Pomembnost posameznega motiva za investiranje v Sloveniji – povprečne ocene na

lestvici 1–5 (1 – nepomembno 5 – zelo pomembno), 2016

0 0,5 1 1,5 2 2,5 3 3,5 4 4,5

Obseg znanja in kakovost zaposlenih

Stroški dela

Geografska lega in infrastrukturna povezanost Slovenije

Dostop do ali povečanje obstoječega tržnega deleža v…

Učinkovitost storitvene dejavnosti v Sloveniji

Dostop do trgov v JV Evropi

Učinkovitost proizvodnje v Sloveniji

Dostop do trgov v EU

Dostop do sodobne tehnologije v Sloveniji

Spremljanje ključnih tujih strank, ki delujejo v Sloveniji

Olajšave za investiranje

Dostop do inputov (material, sestavni deli)

Olajšave za R&D


RAZISKAVA TNI 2016

17

N= 219–224 * Povprečna ocena je izračunana iz ocen anketiranih podjetij s tujim kapitalom, ki so pomen vsakega

posameznega motiva ocenjevala po lestvici od 1 = nepomembno do 5 = zelo pomembno.


Preostali testirani dejavniki se investitorjem ne zdijo pomembni pri odločitvi za vstop na slovenski

trg.

Agregatna slika daje vtis, da tuji investitorji v Slovenijo ne investirajo zaradi dostopa do sodobne

tehnologije. Za tuje investitorje v Sloveniji tudi spremljanje ključnih tujih strank ni pomemben

motiv. Enako velja za različne olajšave oziroma spodbude. Med motivi so (agregatno) namreč

najmanj pomembne različne olajšave, ki jih nudi država, kar kaže da spodbude ne morejo

nadomestiti prednosti ali pretehtati slabosti investicijske lokacije, temveč le delno moderirajo

investicijsko odločitev, ki je sprejeta zaradi drugih dejavnikov. Podrobnejša analiza, predstavljena

v nadaljevanju, pa pokaže, da so tako tehnologija kot spodbude pomembne za izvoznike in

proizvodna podjetja, kar se je potrdilo tudi v intervjujih s podjetji (podjetja posebej izpostavljajo

pomen olajšav na področju dodatnih investicij, pa tudi olajšav za raziskave in razvoj (R&R)), nizek

pomen pa jim pripisujejo storitvena podjetja (glej Sliko 10).

Slika 10: Primerjava pomembnosti posameznega motiva za investiranje v Sloveniji na lestvici 1–5 za proizvodna in storitvena podjetja, 2016


RAZISKAVA TNI 2016

18

* Povprečna ocena je izračunana iz ocen anketiranih podjetij s tujim kapitalom, ki so pomen vsakega posameznega

motiva ocenjevala po lestvici od 1 (nepomembno) do 5 (zelo pomembno).

N= 219–224


Med dejavniki, ki tuje investitorje motivirajo za prihod v Slovenijo, so relativno pomembnejši tisti, ki povečujejo učinkovitost investitorjev (gre za t. i. 'efficiency-seeking' TNI), ali se nanašajo na razpoložljivost, ceno in kakovost proizvodnih dejavnikov. Motivi, povezani z dostopom in razvijanjem trgov (t. i. 'market-seeking' NTI), so relativno manj pomembni. Rezultati analize namreč pokažejo, da Slovenija tujim investitorjem ne predstavlja odskočne deske za prodor na trge držav članic EU, večji (in rastoč) pomen pa imata dostop do trgov Jugovzhodne Evrope ter dostop do slovenskega trga, kjer več kakor polovica proučevanih podjetij ustvari tudi večino svojih prihodkov.

Pri tem obstajajo pomembne razlike med proizvodnimi in storitvenimi podjetji.2 Za storitvena -pretežno na domači trg usmerjena podjetja - je dostop do slovenskega trga najpomembnejši motiv oziroma eden izmed najpomembnejših motivov za investiranje v Sloveniji. Ostali pomembni motivi so še: dostop do znanja in kakovost zaposlenih ter učinkovitost storitvene dejavnosti v Sloveniji. Za proizvodna/izvozna podjetja je motiv domačega trga nepomemben, pomembnejši pa je dostop do trgov Jugovzhodne Evrope. Zanje so najpomembnejši motivi kakovostni zaposleni in

2 Proizvodna podjetja so pretežno izvozno usmerjena, storitvena pa prodajajo pretežno na domači trg.

0,0 0,5 1,0 1,5 2,0 2,5 3,0 3,5 4,0 4,5

Dostop do ali povečanje obstoječega tržnega…








Stroški dela

Spremljanje ključnih tujih strank, ki delujejo v…

Geografska lega in infrastrukturna povezanost…

Olajšave za R&D


Drugo

Proizvodnja Storitve


RAZISKAVA TNI 2016

19

dostop do znanja, učinkovitost proizvodne dejavnosti v Sloveniji, stroški dela, geografska lega in infrastrukturna povezanost Slovenije, dostop do trgov Jugovzhodne Evrope in trgov EU, dostop do inputov in tehnologije ter olajšave za investiranje. Za proizvodna podjetja (mnoga med njimi so tudi pretežno izvozno usmerjena) je precej pomembna tudi cena delovne sile, čeprav manj kot njena kakovost. Enako velja za pretežne izvoznike (tj. podjetja, ki so pretežno izvozno usmerjena), za katere so najpomembnejši motivi kakovost dela in obseg znanja, stroški dela, geografska lega in infrastrukturna povezanost Slovenije ter učinkovitost proizvodne dejavnosti v Sloveniji. Pomembni za pretežne izvoznike pa so še dostop do trgov Jugovzhodne Evrope in trgov EU ter dostop do inputov in tehnologije (glej Sliki 11 in 12).

Slika 11: Primerjava pomembnosti posameznega motiva za investiranje v Sloveniji na lestvici 1–5 za pretežne izvoznike in podjetja, usmerjena pretežno na domači trg, 2016

* Povprečna ocena je izračunana iz ocen anketiranih podjetij s tujim kapitalom, ki so pomen vsakega posameznega

motiva ocenjevala po lestvici od 1 (nepomembno) do 5 (zelo pomembno).

N= 219–224


Najpomembnejši motivi za investicije v Slovenijo ostajajo zelo podobni tistim iz leta 2015. Glede na leto 2015 pa lahko opazimo spremembe pri dostopu do trgov Jugovzhodne Evrope in do trgov EU, ki nadalje pridobivajo pomen.

0,0 0,5 1,0 1,5 2,0 2,5 3,0 3,5 4,0 4,5

Dostop do ali povečanje obstoječega tržnega deleža v…








Stroški dela

Spremljanje ključnih tujih strank, ki delujejo v Sloveniji


Olajšave za R&D


Drugo

Pretežno izvoz Pretežno domači trg


RAZISKAVA TNI 2016

20

Odkar redno letno anketiramo podjetja s tujim kapitalom v Sloveniji (tj. od leta 2008), se je

motivacija tujih investitorjev za investiranje v Sloveniji relativno malo spreminjala: rangiranje

posameznih motivov je bilo vsa leta precej podobno (glej Tabelo 3). Kljub temu je prišlo do

nekaterih opaznih sprememb: nekoliko se je zmanjšal pomen slovenskega trga kot motiva, precej

pa so se povečali pomen dostopa do trgov EU, pomen dostopa do trgov v Jugovzhodni Evropi ter

pomen kakovosti in cene delovne sile, dostopa do znanja, in inputov ter spremljanja ključnih

strank, ki delujejo v Sloveniji.

Prednosti, ki jih preverjamo v zadnjih devetih letih, se relativno krepijo. Posebej pomen prednosti, vezanih na človeški kapital, se vse od leta 2008 med proučevanimi motivi relativno povečuje, rahlo pa se krepi tudi pomen prednosti geostrateške lege, predvsem pa se med motivi od leta 2013 ponovno nenehno krepi dostop do trgov Jugovzhodne Evrope in do trgov EU (Tabela 2).

Slika 12: Primerjava pomembnosti posameznih motivov tujih investitorjev za investiranje v

Sloveniji za leti 2008 in 2016 (ocene na lestvici 1‒5)

Vir: Center za mednarodne odnose, raziskave TNI 2008 in 2016. ** Za leto 2016 je učinkovitost proizvodnje/storitvene dejavnosti v Sloveniji izračunana kot povprečje dveh motivov,

in sicer 'Učinkovitost proizvodnje v Sloveniji' in 'Učinkovitost storitvene dejavnosti v Sloveniji'.

*** Za leto 2016 je 'Dostop do znanja, kvalificiranega dela, tehnologije v Sloveniji' izračunan kot povprečje

spremenljivk 'Dostop do sodobne tehnologije v Sloveniji' in 'Obseg znanja in kakovost zaposlenih', za 'Kvalitetno

delovno silo' pa primerjalno uporabimo 'Obseg znanja in kakovost zaposlenih'.

0 0,5 1 1,5 2 2,5 3 3,5 4 4,5


Spremljanje ključnih strank, ki delujejo v Sloveniji



Učinkovitost proizvodnje/storitvene dejavnosti v Sloveniji**

Dostop ali povečanje obstoječega tržnega deleža v Sloveniji

Dostop do znanja, kvalificiranega dela, tehnologije v…


Cena delovne sile

Kvalitetna delovna sila oz. Obseg znanja in kakovost…

2016 2008


RAZISKAVA TNI 2016

21

Tabela 3: Primerjava pomembnosti posameznih motivov tujih investitorjev za investiranje v

Sloveniji iz anket med letoma 2008 in2016 (n=219–224); povprečna ocena pomena posameznega

motiva*

2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016

Dostop do ali povečanje obstoječega tržnega deleža v Sloveniji 3,5 3,6 3,5 3,7 3,5 2,9 3,1 3,3 3,3 Dostop do trgov v JV Evropi 2,6 2,5 2,3 3,0 3,0 2,6 2,8 3,0 3,2 Dostop do trgov v EU 2,0 2,1 2,2 2,6 2,7 2,5 2,6 2,8 3,0 Učinkovitost proizvodnje/storitvene dejavnosti v Sloveniji 3,3 3,4 3,4 3,4 3,3 3,4 3,2 3,2** 3,2 Dostop do inputov (material, sestavni deli) 2,4 2,4 2,5 2,6 2,4 2,4 2,4 2,6 2,6 Dostop do znanja, kvalificiranega dela, tehnologije v Sloveniji 3,1 3,2 3,0 3,1 3,2 3,5 3,4 3,5 3,4*** Kvalitetna delovna sila 3,7 3,8 3,6 3,7 3,6 3,7 3,8 3,9 3,9*** Cena delovne sile 2,7 2,8 2,8 2,6 2,8 3,0 2,8 3,5 3,5 Spremljanje ključnih strank, ki delujejo v Sloveniji 2,5 2,7 2,5 2,5 2,7 2,3 2,6 2,8 2,7 Geografska lega in infrastrukturna povezanost Slovenije 3,3 3,0 3,1 3,2 3,1 3,0 3,0 3,3 3,4 Olajšave za R&R n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. 2,0 2,4 2,4 Olajšave za investiranje n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. 2,3 2,5 2,6 Druge olajšave n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. 1,3 1,8 n.p.

Vir: Center za mednarodne odnose, raziskave TNI 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015 in 2016. * Povprečna ocena je izračunana iz ocen anketiranih podjetij s tujim kapitalom (PTK), ki so pomen vsakega

posameznega motiva ocenjevala po lestvici od 1 (nepomembno) do 5 (zelo pomembno).

** Za leti 2015 in 2016 je 'Učinkovitost proizvodnje/storitvene dejavnosti v Sloveniji' izračunana kot povprečje dveh

motivov, in sicer 'Učinkovitost proizvodnje v Sloveniji' in 'Učinkovitost storitvene dejavnosti v Sloveniji'.

*** Za leto 2016 je 'Dostop do znanja, kvalificiranega dela, tehnologije v Sloveniji' izračunan kot povprečje

spremenljivk 'Dostop do sodobne tehnologije v Sloveniji' in 'Obseg znanja in kakovost zaposlenih', za 'Kvalitetno

delovno silo' pa primerjalno uporabimo 'Obseg znanja in kakovost zaposlenih'.

Ovire

Spremljanje ovir je med najpomembnejšimi cilji raziskave; zato v anketi preverjamo vrednotenje

ovir, ki so se izkazale za pomembne v dosedanjih raziskavah, hkrati pa podjetja odgovarjajo tudi

na odprta vprašanja o ovirah in opisujejo zanje specifične in pomembne ovire.

Leta 2016 so tuji investitorji med 25 proučevanimi ovirami kar 23 ovir ocenjevali kot pomembne

(glej Sliko 13). Med najpomembnejšimi so: obremenitev dela z davki in prispevki, stroški dela,

obdavčitev dobičkov in dohodka, davčni postopki in plačilna nedisciplina.


RAZISKAVA TNI 2016

22

Med 15 najpomembnejših ovir se uvrščajo še: usposobljenost zaposlenih, splošen odnos do tujih

investitorjev, težave z odpuščanjem zaposlenih, učinkovitost sodnega sistema in uveljavljanje

dogovorjenih pogodb, korupcija, kakovost prometne infrastrukture, varstvo konkurence,

rigidnost delovnega časa ter administrativna obravnava (šikaniranje) tujih investitorjev.

V nasprotju z motivi se ovire med različnimi skupinami podjetij (glede na njihove strukturne

značilnosti) ne razlikujejo veliko. Rangiranje številnih ovir je zelo podobno med storitvenimi in

proizvodnimi podjetji, ravno tako ni večjih razlik v ocenah med pretežnimi izvozniki in pretežno

na domači trg usmerjenimi podjetji. Tudi po velikostnih razredih podjetij za večino ovir ni opaziti

razlik (glej Tabelo P2 v Prilogah). Nekaj razlik je opaziti denimo pri pridobivanju gradbenih

dovoljenj ter pri obremenitvah dela z davki in prispevki, kjer se z večjimi težavami srečujejo

proizvodna, izvozno usmerjena in velika podjetja.


RAZISKAVA TNI 2016

23

Slika 13: Pomembnost posamezne ovire za investiranje v Sloveniji – povprečne ocene na lestvici

1–5 (1 – nepomembno, 5 – zelo pomembno), 2016

N = 217–222 Vir: Center za mednarodne odnose, raziskava TNI 2016.

Kar 35 % anketiranih podjetij je poleg vrednotenja izbranih ovir še dodatno navedlo konkretne

ovire, kar kaže, da so te zanje zares zelo moteče. To je v dosedanjih devetih letih izvajanja ankete

največji spontani odziv na vprašanje o ovirah v slovenskem poslovnem okolju.

Med ovirami, ki jih podjetja navajajo spontano na odprta vprašanja, se jih največ nanaša na trg

dela; na postopke zaposlovanja in odpuščanja zaposlenih.

0,0 0,5 1,0 1,5 2,0 2,5 3,0 3,5 4,0 4,5

Obremenitev dela z davki in prispevki

Stroški dela

Obdavčitev dobičkov in dohodka

Davčni postopki

Plačilna nedisciplina

Usposobljenost zaposlenih

Splošen odnos do tujih investitorjev

Odpuščanje zaposlenih

Učinkovitost sodnega sistema

Uveljavljanje dogovorjenih pogodb

Korupcija

Kakovost prometne infrastrukture

Varstvo konkurence

Rigidnost delovnega časa

Administrativna obravnava tujih investitorjev

Velikost slovenskega trga

Cena/kakovost informacijsko-komunikacijske…

Pridobivanje gradbenih dovoljenj

Stečajna regulativa/insolvenčni postopki

Transportni stroški

Cena/kakovost energetske infrastrukture

Postopek ustanovitve podjetja

Nakup stavbnih zemljišč in objektov

Zaščita avtorskih/lastninskih pravic

Najemanje kreditov


RAZISKAVA TNI 2016

24

Pogrešajo predvsem razumevanje javne administracije glede višine obremenitev usposobljenega

dela in tudi glede dodatkov in priznanih stroškov za poslovna potovanja in delo v tujini. Veliko

težav podjetja zaznavajo pri obračunu plač (ki je v Sloveniji viden kot zelo zapleten in predstavlja

oteženo delovanje v mednarodnem podjetju z enotno platformo za spremljanje učinkovitosti

poslovanja).

Rast stroškov dela in rastoče težave z razpoložljivostjo izbranih profilov (inženirjev strojništva in

elektrotehnike, informatikov idr.) je značilnost celotne regije Srednje in jugovzhodne Evrope, zato

je smiselno razpoložljivost ažurno spremljati tudi primerjalno – vsaj prek razpoložljivih

sekundarnih virov (ena od možnosti je uporaba baz podatkov Svetovne banke). Dodatno tovrstno

raziskovanje utemeljujejo rezultati o državah, kjer širitve načrtujejo matična podjetja.

Glede na to da je usposobljeno delo med glavnimi lokacijskimi prednostmi Slovenije, smo letos

poleg razpoložljivost delovne sile ter posameznih veščin in znanj podrobneje proučevali napotitve

in mobilnost zaposlenih v podjetjih s tujim kapitalom. Mobilnost se je izkazala za pomembno

orodje njihovega delovanja: predvsem je znaten delež vzorčnih podjetij uporabljalo napotitve

zaposlenih iz Slovenije v tujino. Napotitve posameznikov na delo v tujino za vsaj en mesec namreč

uporablja 18,10 % vzorčnih podjetij, 9,05 % pa jih na delo v tujino za obdobje vsaj enega meseca

pošilja ekipe. Med anketiranimi podjetji 4,07 % podjetij pri svojem poslovanju uporablja tako

napotitve posameznikov kot tudi ekip na delo v tujino. Manj je napotitev iz tujine v Slovenijo, kar

bi lahko bilo povezano tudi s težavami, s katerimi se soočajo fizične osebe, ki so napotene v

Slovenijo (pa tudi osebe, ki vanjo investirajo) in želijo pridobiti status.

Drugi najpogostejši sklop ovir se nanaša na vzpostavljanje pravne države in na administrativne

postopke. Podjetja motijo dolgotrajni postopki na sodiščih, počasna ali neodzivna državna

administracija in nepripravljenost narediti več, kot je nujno potrebno. Podjetja med težavami

navajajo odlašanje z različnimi postopki, prenašanje odgovornosti z enega urada na drugega,

počasno odzivnost ter diskriminatorno obravnavo tujih investitorjev. Po mnenju investitorjev se

podjetja s tujim kapitalom soočajo s predolgimi postopki (in nejasnimi navodili) za pridobivanje

dovoljenj za izvajanje aktivnosti, zaradi česar si želijo bolj kompetentno in hitrejše reševanje vlog

za izvajanje aktivnosti. Med omenjenimi ovirami sta tudi neusklajenost državnih in lokalnih uprav

in velike razlike med praksami lokalnih samouprav (srečujejo 'različne države'). Med institucijami

podjetja včasih eksplicitno navajajo ovire, denimo neodzivnost Sklada kmetijskih zemljišč in

gozdov (SKZG) na potrebe podjetij, velike in rastoče zahteve države pri rudarskih podjetjih

(permanentna želja po enormnem povečanju koncesnin) ali nevračanje trošarin za energente, ki

jih uporabljajo za predelavo nekovinskih mineralov (po isti uredbi EU trošarino podjetjem vračata

Češka in Nemčija).

Številne med posebej navedenimi ovirami se neposredno povezujejo z rastočimi stroški lokacije,

(denimo zaradi dolgotrajnih postopkov ali slabe infrastrukture, ki poslabšuje odzivnost in število

razpoložljivih delovnih dni).


RAZISKAVA TNI 2016

25

Med ovirami podjetja pogosto navajajo še nejasno (nepremišljeno) in neusklajeno zakonodajo ter

hitre in pogoste spremembe le-te, ki otežujejo poslovanje, pa tudi izpolnjevanje zakonodaje.

Pri opazovanju ovir v času je prva ugotovitev, da se enake ovire v času ohranjajo. Pri večini ovir

lahko opazimo povečevanje in ne zmanjševanja ovir (glej Tabelo P3 v Prilogah). V primerjavi z

letom 2010 so investitorji leta 2016 zaznali zmanjšanje le pri dveh ovirah (glej Sliko 14): pri

odpuščanju zaposlenih in plačilni nedisciplini, pri vseh ostalih opazovanih ovirah pa leta 2016

lahko opazimo poslabšanje. Največje poslabšanje lahko v obdobju 2010 do 2016 opazimo pri

kakovosti prometne infrastrukture, kjer investitorji ocenjujejo stanje tudi glede na spremembe v

regiji. V pogovorih podjetja razkrivajo, da so najbolj pereče težave slabe: železniška infrastruktura,

prometna povezanost in letalske povezave.

Slika 14: Spremembe v ocenah pomena posameznih ovir za investiranje v Sloveniji med letoma

2010 in 2016

N= 217–222

Vir: Center za mednarodne odnose, raziskava TNI 2010 in raziskava TNI 2016.

Vendar pa beležimo bolj pozitivne premike, če opazujemo ocene ovir glede na preteklo leto. Od

25 preverjanih ovir jih je bilo namreč 19 leta 2016 ocenjenih kot rahlo manj pomembnih kot leta

2015, pri šestih pa je zaznati poslabšanje. Glede na leto 2015 so se v letošnjem letu najbolj

-0,2 0 0,2 0,4 0,6 0,8 1



Najemanje kreditov



Davki*



Stroški dela


SKUPAJ



Varstvo konkurence




Cena/zapletenost začetka delovanja podjetja/Postopek…

Cena/kakovost informacijsko/komunikacijske infrastruktre

Korupcija





RAZISKAVA TNI 2016

26

poslabšale ocene za davčne postopke (za četrtino ocene) in stroške dela. Največje izboljšave pa

so zabeležene pri stečajnih in insolvenčnih postopkih ter administrativni obravnavi tujih

investitorjev.

Predpostavljali smo, da podjetja z več izkušnjami v slovenskem okolju lažje premagujejo ovire, kar

naj bi se pokazalo tudi pri percepcijah ovir med investitorji.

Analize (glej Sliko 15) pokažejo, da višje ovire za večino spremenljivk res zaznavajo podjetja, kjer

so tuji investitorji v lastniško strukturo vstopili šele pred kratkim (pred manj kot 10 leti), medtem

ko podjetja z daljšo vključenostjo tujega investitorja (10 let ali več) zaznavajo nižje ovire. Največje

razlike so pri spremenljivkah: postopek ustanovitve podjetja, nakup stavbnih zemljišč in objektov,

rigidnost delovnega časa, najemanje kreditov, obremenitev dela z davki in prispevki, davčni

postopki in administrativna obravnava tujih investitorjev. Izjema je le usposobljenost zaposlenih,

ki jo podjetja z daljšo prisotnostjo tujega investitorja v svoji lastniški strukturi zaznavajo kot višjo

oviro.

Minimalne razlike se pojavljajo še pri velikosti slovenskega trga, odpuščanju zaposlenih, korupciji

in stečajni regulativi/insolvenčnih postopkih (kot pomembnejše te ovire prav tako zaznavajo

podjetja z daljšo vključenostjo tujega investitorja) ter pri transportnih stroških, uveljavljanju

dogovorjenih pogodb, plačilni nedisciplini, zaščiti avtorskih/lastninskih pravic in varstvu

konkurence (kot pomembnejše te ovire zaznavajo podjetja s krajšo vključenostjo tujega

investitorja).


RAZISKAVA TNI 2016

27

Slika 15: Pomembnost posamezne ovire za investiranje v Sloveniji na lestvici 1–5 glede na leto

vstopa tujega investitorja: povprečne ocene, 2016

N= 217–222


Vse navedene ovire omejujejo večje aktivnosti tujih investitorjev v Sloveniji, ujemajo pa se z ocenami in zaznavami ovir za poslovanje v domačih podjetjih. (Poslovne tendence, 2016, Gospodarska klima, 2016, SURS).

0,0 0,5 1,0 1,5 2,0 2,5 3,0 3,5 4,0 4,5





Cena/kakovost informacijsko-komunikacijske…

Postopek ustanovitve podjetja




Stroški dela



Najemanje kreditov

Obremenitev dela z davki in prispevki

Obdavčitev dobičkov in dohodka

Davčni postopki






Varstvo konkurence

Korupcija


Splošen odnos do tujih investitorjev

Drugo (opišite):

Vstop tujega investitorja pred 10 leti ali več Vstop tujega investitorja pred manj kot 10 leti


RAZISKAVA TNI 2016

28

Razpoložljivost delovne sile

Kljub temu, da so človeški viri ena glavnih prednosti Slovenije kot lokacije za tuje neposredne

investicije, večina vzorčnih podjetij beleži težave pri iskanju in zaposlovanju ustrezno

usposobljenih ljudi. Težave pri zagotavljanju ustrezno usposobljenih zaposlenih so se pokazale kot

pomembne tudi med ovirami. Poleg tega so pogosto omenjene kot omejitev pri širitvenih načrtih

podjetij.

V raziskavi nas je najprej zanimalo, ali imajo podjetja s tujim kapitalom težave z iskanjem ustrezno

usposobljene delovne sile (glej Sliko 16), pri čemer smo podrobneje analizirali, katere vrste

podjetij se soočajo z več težavami pri iskanju ustrezno usposobljenih zaposlenih (glej Sliko 17).

Sledila so vprašanja o kompetencah, znanjih in veščinah, ki jih podjetja težko najdejo oziroma jih

najbolj pogrešajo na slovenskem trgu dela. Podjetja pa smo prosili, da ocenijo tudi veščine in

kompetence lastnih zaposlenih.

Kar 55,4 % vzorčnih podjetij je navedlo težave pri iskanju ustrezno usposobljenih zaposlenih,

medtem ko 44,6 % podjetij teh težav nima (glej Sliko 16). Največ težav imajo srednje velika

podjetja (ki tudi najhitreje rastejo), najmanj pa mikro podjetja, vendar je tudi med njimi kar 46 %

takih, ki se s tovrstno težavo srečuje. Med proizvodnimi in storitvenimi podjetji ni razlik. Pri iskanju

ustreznih zaposlenih pa imajo več težav pretežno izvozno usmerjena podjetja v primerjavi s

tistimi, ki prodajajo pretežno na domačem trgu.

Slika 16: Delež podjetij glede na težave z iskanjem ustrezno usposobljene delovne sile (v %), 2016

N = 222 Vir: Center za mednarodne odnose, raziskava TNI 2016.

55,41%

44,59%

Da Ne


RAZISKAVA TNI 2016

29

Slika 17: Delež podjetij s težavami pri iskanju ustrezno usposobljenih zaposlenih glede na vrsto

podjetja (v %), 2016


Znanja in veščine, ki jih podjetja pri zaposlenih najbolj pogrešajo:

• Znanje tujih jezikov in komunikacijske veščine

• Prodajne veščine

• Praktične izkušnje in znanja

• Tehnična in tehnološka znanja

• Programiranje in računalniška pismenost

• Podjetniška znanja in podjetnost

• Kreativnost in inovativnost

• Menedžerska znanja

• Organiziranost in upravljanje s časom (time menedžment)

• Upravljanje odnosov

• Pozitiven odnos do dela (motiviranost, želja po učenju in napredovanju, samostojnost in

odgovornost, samoiniciativnost, proaktivnost, fleksibilnost), strokovnost, reševanje

problemov, ciljna naravnanost

Med znanji in veščinami lastnih zaposlenih v Sloveniji podjetja najvišje ocenjujejo sposobnost

medkulturnega komuniciranja ter digitalno pismenost. Najnižje sta ocenjeni kreativnost in

inovativnost zaposlenih (glej Sliko 18).

0,0% 10,0% 20,0% 30,0% 40,0% 50,0% 60,0% 70,0% 80,0%

Proizvodna podjetja

Storitvena podjetja

Pretežni izvozniki

Pretežno za domači trg usmerjena podjetja

Mikro podjetja

Mala podjetja


Velika podjetja

POVPREČJE-SKUPAJ


RAZISKAVA TNI 2016

30

Slika 18: Ocena znanj in veščin lastnih zaposlenih na lestvici 1 – 5 (1 – nezadostno; 5 – odlično),

2016


Primerjava med proizvodnimi in storitvenimi podjetji pokaže, da je raven znanja in veščin v

storitvenih podjetjih višja na vseh področjih razen na področju upravljanja poslovnih procesov

(glej Sliko 19). Zelo velika je razlika pri kreativnosti in inovativnosti zaposlenih, kjer je razkorak

med proizvodnimi in storitvenimi podjetji največji.

3,5 3,6 3,6 3,7 3,7 3,8 3,8 3,9

Medkulturno sodelovanje

Digitalna pismenost

Upravljanje odnosov (s sodelavci, poslovnimi…

Upravljanje poslovnih procesov

Znanje jezikov

Komunikacijske veščine

Kreativnost in inovativnost


RAZISKAVA TNI 2016

31

Slika 19: Ocena znanj in veščin lastnih zaposlenih na lestvici 1–5 (1 – nezadostno; 5 – odlično):

primerjava proizvodnih in storitvenih podjetij, 2016


Napotitve zaposlenih v tujino

Glede na to da je usposobljeno delo med glavnimi lokacijskimi prednostmi Slovenije, hkrati pa

nemoteno zagotavljanje usposobljenih zaposlenih za večino podjetij predstavlja izziv, smo letos

poleg razpoložljivosti delovne sile ter posameznih veščin in znanj pri zaposlenih podrobneje

proučevali napotitve in mobilnost dela v podjetjih s tujim kapitalom. Prvi rezultati kažejo, da

napotitve posameznikov na delo v tujino za vsaj en mesec uporablja 18,10 % vzorčnih podjetij,

9,05 % pa jih na delo v tujino za obdobje vsaj enega meseca pošilja ekipe (glej Sliko 20). Med

anketiranimi podjetji 4,07 % podjetij pri svojem poslovanju uporablja tako napotitve

posameznikov kot tudi ekip na delo v tujino. Precej manj vzorčnih podjetij pri napotitvah deluje

kot gostitelj napotenih delavcev, in sicer jih 10,05 % v svoja podjetja v Sloveniji sprejema

posamezne napotene delavce, le 1,83 % pa napotene ekipe. To nakazuje na pretežno uporabo

napotitev bodisi za opravljanje dejavnosti v tujini bodisi za izpopolnjevanje kadrov.

3,2 3,4 3,6 3,8 4,0

Komunikacijske veščine

Medkulturno sodelovanje

Znanje jezikov

Upravljanje odnosov (s sodelavci,…

Upravljanje poslovnih procesov

Kreativnost in inovativnost

Digitalna pismenost

Proizvodnja Storitve


RAZISKAVA TNI 2016

32

Slika 20: Napotitve delavcev v tujino, delež anketiranih podjetij z napotitvami (v %), 2016


Zanimalo nas je tudi, s katerih delovnih mest najpogosteje pošiljajo zaposlene na delo v tujino

(vsaj za en mesec). Med odgovori so podjetja navedla zelo različne profile, med njimi so:

razvijalci programske opreme, proizvodnje, kakovosti, tehnologije in logistike, inštalaterji

(elektro- in vodovodni), mehaniki, elektrikarji, elektroniki, projektni vodje, varilci, upravljalci linij,

kontrolorji kakovosti, tehnologi, razvojni inženirji, programerji, analitiki, samostojni referenti

asistence, monterji, programerji, inštalaterji, delavci s področja prodaje in delno vodenja

proizvodnje, licencirani letalski mehaniki, varilci, projektni inženirji, vodstveni delavci in vodilni

kadri, zidarji, vodje timov, monterji, zidarji, železokrivci, zaposleni v oddelkih za raziskave in

razvoj, ključavničarji, monterji, elektro monterji, tehnologi, zaposleni, odgovorni za kakovost

oziroma kontrolo kakovosti, vzdrževanje, montažne storitve, IT in logistiko, asfalterji, inženirji iz

različnih profilov, elektroniki, mehatroniki, organizatorji transporta, zaposleni v kontrolingu ali

kadrovski službi, serviserji, razvojniki, , cevarji, vozniki, fasaderji, monterji, strokovnjaki različnih

področij, gradbinci, tesarji in zidarji.

Za napotene posameznike med področji napotitve največkrat navajajo delovna mesta iz tehnično-

strokovnih področij – najpogosteje inženirje; za ekipe (skupine) pa vodstvo, kontroling ali

proizvodno delo.

Zelo podobna področja podjetja s tujim kapitalom omenjajo med ciljnimi namestitvami v tujini.

18,10%

9,05%

76,92%

4,07%

0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90%

Pošiljamo posameznike

Pošiljamo ekipe

Zaposlenih ne pošiljamo na delo v tujino

Pošiljamo posameznike in ekipe


RAZISKAVA TNI 2016

33

Med nameni napotitev na delo v tujino podjetja največkrat omenjajo naslednje:

Razvoj

Tesnejše sodelovanje z ekipami v drugih podružnicah, usposabljanje ekip v hčerinskih

družbah ter prenos znanj, vrednot in vizije iz matične družbe v enote v tujini

Prevzemanje projektov v razvojni fazi in njihovo nadaljevanje na domači lokaciji,

Pomoč pri zagonu projektov in usposabljanje za projekt

Nadzorna funkcija

Zaključek razvojnega projekta

Inštruiranje tujih montažerjev, Strokovna zahtevna montažna dela v industriji

Projektno vodenje projektov za naročnike v tujini, šolanje slušateljev za pridobivanje licenc

Montaža

Ne gredo na delovno mesto, ampak opravljajo kontrolo dela izvajalcev

Vodenje oddelkov

Prenos dobrih praks v skupini

Gradnja in montaža stanovanjskih in nestanovanjskih stavb

Med lokacijami napotitve napotenih delavcev se najpogosteje pojavljajo Nemčija, Avstrija,

Francija, Italija in ZDA, vendar slovenska podjetja opravljajo napotitve globalno (glej Sliko 21).


RAZISKAVA TNI 2016

34

Slika 21: Države, kamor so delavci napoteni na delo v tujini, 2016


0 10 20 30 40 50

Nemčija

Avstrija

Francija

Italija

Amerika/ZDA

Češka

Kitajska

Švedska

Belgija

Hrvaška

Slovaška

Velika Britanija/Združeno…

Avstralija

Bosna in Hercegovina

Poljska

Romunija

Rusija

Srbija

Bolgarija

Danska

Egipt

Finska

Japonska

Koreja

Kosovo

Luksemburg

Mehika

Nizozemska

Španija

Švica

Turčija

Združeni arabski emirati


RAZISKAVA TNI 2016

35

Raziskovalno-razvojne aktivnosti podjetij

V raziskavi med podjetji s tujim kapitalom redno preverjamo raziskovalno-razvojne aktivnosti

podjetij, saj številne pretekle analize kažejo, da le-te močno vplivajo na izvozno sposobnost in

povečevanje produktivnosti podjetij. Raziskovalno-razvojne aktivnosti imajo zaradi prelivanja

znanja pogosto tudi pozitivne učinke v širšem okolju (med povezanimi podjetji, kot so denimo

dobavitelji in kupci, pogosto pa zaradi razvojno-raziskovalnega sodelovanja tudi širše).

Raziskovalno-razvojne aktivnosti podjetij v tuji lasti so posledično močno povezane s

sposobnostjo ustvarjanja dodane vrednosti, ustvarjanjem delovnih mest za visoko usposobljene

zaposlene in s pozicioniranjem posameznih podružnic v sistemu mutinacionalnih podjetij

(oziroma globalnih verig vrednosti), zato so pri oblikovanju politike do tujih investicij v ospredju

zanimanja.

Večina anketiranih podjetij raziskavam in razvoju ne namenja nobenih sredstev, takih podjetij je

v vzorcu iz leta 2016 kar 51 %. Dobrih 13 % anketiranih podjetij namenja raziskavam in razvoju do

1 % prihodkov od prodaje, dobrih 6 % pa med 1‒2 % prihodkov od prodaje. Skoraj 4 % podjetij

namenja raziskovalno-razvojnim aktivnostim med 2 in 3 % prihodkov od prodaje, približno 6 %

podjetij za to namenja med 4 in 5 % prihodkov od prodaje, skoraj 7 % anketiranih podjetij pa med

7 in 10 % prihodkov od prodaje. Med anketiranimi podjetji so tudi močna raziskovalno-razvojna

jedra: 2,5 % podjetij namreč v raziskave in razvoj vlaga med 20 in 50 % svojih prihodkov, 2 %

podjetij pa v raziskovalno-razvojne aktivnosti vlaga več kot polovico svojih prihodkov od prodaje

(glej Sliko 22).


RAZISKAVA TNI 2016

36

Slika 22: Struktura podjetij glede na delež prihodkov, namenjen raziskavam in razvoju(v %), 2016


Med vzorčnimi podjetji jih ima skoraj četrtina svoj lastni raziskovalno-razvojni (R&R) oddelek (glej

Sliko 23), velikosti raziskovalnih oddelkov pa se med podjetji močno razlikujejo. Najmanjši

razvojno-raziskovalni oddelek ima le eno zaposleno osebo (takih oddelkov ima 3,6 % anketiranih

podjetij z lastnim R&R oddelkom), največji raziskovalno-razvojni oddelek pa ima kar 267

zaposlenih (gre za veliko raziskovalno podjetje). Najpogosteje imajo podjetja v tuji lasti v Sloveniji

manjše R&R oddelke, ki zaposlujejo do 5 ljudi ali med 6 in 10 ljudi. Kar dobrih 7 % anketiranih

podjetij z lastnim R&R oddelkom pa ima srednje velik raziskovalno-razvojni oddelek z več kot 50

zaposlenimi (glej Sliko 24).

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

Del

ež p

od

jeti

j

Delež prihodkov, namenjen R&D (v %)


RAZISKAVA TNI 2016

37

Slika 23: Delež podjetij z lastnim R&R oddelkom v slovenskem podjetju (v %), 2016


Slika 24: Struktura podjetij glede na število zaposlenih v R&R oddelku (v %), 2016


24,36%

75,64%

Da Ne

0%

5%

10%

15%

20%

25%

30%

35%

40%

45%

50%

1 2-5 6-10 11-15 16-20 21-50 več kot 50

Del

ež p

od

jeti

j

Število zaposlenih v R&D oddelku


RAZISKAVA TNI 2016

38

Struktura menjave

Struktura prodaje podjetij s tujim kapitalom in njihova vpetost v globalne verige vrednosti

Za realizacijo prodaje je še vedno najpomembnejši domači trg, v izvozu pa sta prodaja znotraj

mreže multinacionalnih podjetij in prodaja izven mreže (t. i. arms' lenght) precej izenačeni.

Anketirana podjetja so leta 2015 na domačem trgu v povprečju prodala 48,4 % svoje celotne

prodaje (1,6 % manj kot leta 2011), svojim matičnim tujim podjetjem ali njihovim podružnicam

26,2 % svoje celotne prodaje (2,7 % več kot leta 2011), drugim tujim kupcem pa 25,1 % svoje

celotne prodaje (1,0 % manj kot leta 2011). (glej Sliko 25).

Slika 25: Povprečna struktura prodaje anketiranih podjetij (povprečje za posamezno skupino

kupcev) za leti 2011 in 2015 (v %)


Medtem ko so proizvodna podjetja večino svoje prodaje leta 2015 realizirala na tujem trgu, so

storitvena podjetja le-to realizirala z večinsko prodajo doma (glej Sliko 26). Proizvodna podjetja

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

Prodaja na domačem trgu Izvoz tujemu matičnemupodjetju in njegovim

podružnicam

Prodaja drugim tujim kupcem

2011 2015

Del

ež p

od

jeti

j (%

)


RAZISKAVA TNI 2016

39

so v povprečju na domačem trgu realizirala le 28 % prodaje, storitvena pa več kot 62 %. Storitvena

podjetja so tudi v nekoliko večji meri vpeta v menjavo matičnega podjetja kakor proizvodna

podjetja, ki več izvozijo prek ostalih tržnih poti.

Izvoz matičnemu podjetju se je posebej povečal za mikro, mala in velika podjetja. Srednje velika

podjetja so v povprečju zmanjšala delež izvoza matičnemu podjetju. Izvoz na tretje trge so

povečala le majhna podjetja, vse ostale velikostne skupine podjetij pa so ta delež v povprečju

zmanjšale. To nakazuje večjo vpetost podjetij v globalne verige vrednosti.

Slika 26: Povprečna (povprečje za posamezno skupino kupcev) struktura prodaje anketiranih

podjetij v letu 2015 glede na osnovno dejavnost podjetja; v %


Struktura nabave podjetij s tujim kapitalom ter njihova vpetost v lokalno okolje in mrežo

matičnega podjetja

Pri nabavah anketirana podjetja v povprečju največ nakupujejo pri slovenskih dobaviteljih.

Storitvena podjetja pri slovenskih dobaviteljih nabavijo v povprečju 72 % materiala in storitev,

proizvodna podjetja pa več kot 47 %. Uvoz iz tujine je torej večji za proizvodna podjetja, obe

skupini pa več uvozita s tretjih trgov kakor od matičnega podjetja in njegovih podružnic (glej Sliko

27).

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

Prodaja na domačem trgu Izvoz tujemu matičnemu podjetjuin njegovim podružnicam

Prodaja drugim tujim kupcem

Vsa podjetja Proizvodna podjetja Storitvena podjetja

Struktura prodaje proizvodnih in storitvenih podjetij leta 2015 (v %)

Del

ež p

od

jeti

j (%

)


RAZISKAVA TNI 2016

40

Slika 27: Struktura nabav materiala in storitev glede na dobavitelje, 2016


Pri nabavi storitev so pretežni dobavitelji slovenska podjetja: anketirana podjetja nabavljajo med

60 % do 80% vseh storitev iz Slovenije (ne glede na strukturne značilnosti podjetij; ni večjih razlik

med različno velikimi podjetji ali različnimi dejavnostmi), ter med 37 % in 58 % vsega materiala iz

Slovenije. Najmanjši delež materiala iz Slovenije kupujejo proizvodna podjetja (37 %), velika

podjetja in pretežni izvozniki (44 %), ki se v dobavah bolj naslanjajo na tuje trge (glej Sliko 28).

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

Uvoz od tujega matičnegapodjetja in njegovih tujih

podružnic

Uvoz od drugih tujih podjetij Nakup od slovenskihdobaviteljev

Material Storitve

Del

ežp

od

jeti

j


RAZISKAVA TNI 2016

41

Slika 28: Delež nabav proizvodnih in storitvenih podjetij pri slovenskih dobaviteljih (v %), 2016


Struktura dobav tujemu matičnemu podjetju in/ali njegovim podružnicam v tujini

Kot kaže Slika 25 (zgoraj) so leta 2015 anketirana podjetja 26,2 % svoje prodaje realizirala z

izvozom tujemu matičnemu podjetju in njegovim podružnicam. Skoraj dve tretjini dobav tujim

matičnim podjetjem in njihovim podružnicam so predstavljali proizvodi za končno porabo, skoraj

tretjino pa proizvodi za vmesno porabo. Manj kot 7 % dobav matičnemu podjetju in njegovim

podružnicam so predstavljali proizvodi za investicije. Glede na tehnološko zahtevnost proizvodov

so največji delež dobav matičnemu podjetju in njegovim podružnicam predstavljali srednje

tehnološko zahtevni proizvodi, ki so jim sledili nizko tehnološko zahtevni proizvodi in petini

primerov (v najmanjšem deležu- 20,7 %) zelo tehnološko zahtevni proizvodi (glej Tabelo 4).

Tabela 4: Struktura dobav tujemu matičnemu podjetju in/ali njegovim podružnicam v tujini glede

na vrsto proizvoda in njegovo tehnološko intenzivnost (povprečni deleži v %), 2016

Struktura dobav glede na vrsto proizvoda (n=127) Deleži

Proizvodi za vmesno porabo 31,1

Proizvodi za končno porabo 62,1

Proizvodi za investicije 6,8

Struktura dobav glede na tehnološko intenzivnost proizvoda (n=128)

Zelo tehnološko zahtevni proizvodi 36,7

Srednje tehnološko zahtevni proizvodi 42,6

Nizko tehnološko zahtevni proizvodi 20,7


0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

Mikropodjetja

Mala podjetjaSrednje velikapodjetja

Velikapodjetja

Proizvodnapodjetja

Storitvenapodjetja

Pretežniizvozniki

Pretežno zadomači trgusmerjena

podjetjaMaterial Storitve


RAZISKAVA TNI 2016

42

Proizvodi za končno porabo v dobavah matičnim podjetjem prevladujejo pri vseh vrstah podjetij,

največ proizvodov, namenjenih za investicije, dobavljajo proizvodna podjetja, glede na velikost pa

srednje velika podjetja (glej Sliko 29).

Slika 29: Struktura dobav glede na vrsto proizvoda (v %); primerjava različnih vrst podjetij, 2016


Glede na tehnološko intenzivnost proizvodov, ki jih anketirana podjetja dobavljajo tujim matičnim

podjetjem in njihovim podružnicam v tujini, imajo daleč najbolj razvojno napredno strukturo

mikro podjetja in velika podjetja, pri katerih prevladuje izvoz zelo tehnološko zahtevnih

proizvodov. Mikro podjetja in velika podjetja izvozijo matičnim podjetjem več kot polovico

visokotehnoloških izdelkov. Visok delež visoko tehnološko zahtevnih izdelkov v mikro podjetjih je

letos v devetih letih opazovanja opažen prvič ‒ običajno so imela največji delež visoko tehnološko

zahtevnih velika podjetja. Prevladujoč delež visoko tehnološko zahtevnih izdelkov v dobavah

matičnim podjetjem je prisoten tudi v storitvenih podjetjih. Pri ostalih kategorijah podjetij

prevladujejo srednje tehnološko intenzivni proizvodi. Izjema so le še majhna podjetja, pri katerih

sta deleža izvoza zelo in srednje tehnološko intenzivnih proizvodov praktično izenačena (glej Sliko

30). Najvišji delež nizko tehnološko zahtevnih izdelkov imajo podjetja, ki večino svojih prihodkov

ustvarijo na domačem trgu, kar je skladno s teoretično predpostavko o heterogenosti podjetij

glede na njihovo stopnjo internacionalizacije.

0%10%20%30%40%50%60%70%80%90%

Proizvodi za vmesno porabo Proizvodi za končno porabo Proizvodi za investicije


RAZISKAVA TNI 2016

43

Slika 30: Struktura dobav glede na tehnološko zahtevnost proizvoda (v %), 2016


Uravnoteženost menjave znotraj multinacionalnih podjetij po različnih skupinah podjetij

V nadaljevanju primerjamo povprečne vrednosti za izvoz matičnemu podjetju in njegovim

podružnicam in uvoz z matičnim podjetjem in njegovimi podružnicami glede na strukturne

značilnosti podjetij. Agregatno je vrednost izvoza matičnim podjetjem in podružnicam v povprečju

večja kakor vrednost uvoza iz matičnih podjetij in njihovih podružnic.

Izrazito večji izvoz kakor uvoz imajo srednje velika in velika podjetja (ki imajo največji presežek

izvoza), medtem ko so majhna in mikro podjetja v povprečju neto uvozniki (glej Sliko 31). Podatki

kažejo tudi, da so proizvodna podjetja neto izvozniki, storitvena podjetja pa v povprečju neto

uvozniki (a so razlike med povprečno vrednostjo uvoza in izvoza majhne, saj znašajo približno 3

%).

Največja razlika v menjavi z matičnim podjetjem in njegovimi podružnicami je izmerjena, če

podjetja opazujemo po realizaciji prihodkov od prodaje; podjetja, ki ustvarijo večino dohodkov na

tujih trgih, so v povprečju neto uvozniki (razlika znaša kar 10 %), medtem ko so podjetja, ki večino

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

Mikropodjetja

Malapodjetja

Srednjevelika

podjetja

Velikapodjetja

Proizvodnapodjetja

Storitvenapodjetja

Pretežniizvozniki

Pretežno nadomači trgusmerjena

podjetja

Zelo tehnološko zahtevni proizvodi Srednje tehnološko zahtevni proizvodi Nizko tehnološko zahtevni proizvodi


RAZISKAVA TNI 2016

44

prihodkov ustvarijo na domačem trgu, neto izvozniki. Slednje je zaradi boljšega razumevanja, kako

poteka ustvarjanje vrednosti in vključevanje v verige vrednosti v prihodnje smiselno podrobneje

analizirati.

Slika 31: Delež izvoza tujemu matičnemu podjetju in uvoza materiala od njega ali njegovih

podružnic leta 2015 (povprečje za posamezno skupino kupcev v %)


Lastne podružnice slovenskih podjetij v tujini

V okviru menjav in nabav smo opazovali še morebitne neposredne načine vstopa na tuje trge;

torej ustanavljanje lastnih podružnic slovenskih podjetij v tujini. Delež posrednih investitorjev

(podjetij v lasti tujih investitorjev, ki tudi sama investirajo na tuje trge) je v Sloveniji relativno

nizek: le 14 % anketiranih podjetij ima lastne podružnice v tujini (glej Sliko 32). Zelo podobni deleži

so bili zabeleženi tudi v preteklih letih (tako na anketnih kakor tudi na populacijskih podatkih), kar

kaže da se lokacijske prednosti s tega vidika v Sloveniji niso bistveno spremenile. Slovenija ni

prepoznana kot odskočna deska za nadaljnje investicije.

0% 5% 10% 15% 20% 25% 30% 35% 40% 45%

Mikro podjetja

Mala podjetja


Velika podjetja

Proizvodna podjetja

Storitvena podjetja


Pretežni izvozniki

SKUPAJ

Delež izvoza tujemu matičnemu podjetju in njegovim podružnicam

Delež uvoza materiala od tujega matičnega podjetja in/ali njegovih podružnic v tujini


RAZISKAVA TNI 2016

45

Slika 32: Delež slovenskih podjetij z lastnimi podružnicami (v %), 2016


Največ podjetij ima od 2 do 5 podružnic, sledijo podjetja z eno samo podružnico, nato pa podjetja

ki imajo med 11 in 20 podružnic v tujini. Največje število podružnic slovenskega podjetja s tujim

kapitalom v tujini je 12 (glej Sliko 33). Geografsko se lastne podružnice anketiranih podjetij

nahajajo na 22 različnih lokacijah. Najpogostejša lokacija podružnic slovenskih podjetij v tujini je

Hrvaška (slaba tretjina podružnic anketiranih podjetij se nahaja na Hrvaškem). Sledijo Srbija,

Bosna in Hercegovina, Češka in Nemčija, Italija ter Makedonija. Večina slovenskih podjetij s tujim

kapitalom je regionalno usmerjena, pogosti pa imajo slovenske enote pomembno ali celo zelo

avtonomno vlogo pri širitvi matice v regijo.

14,16%

85,84%

Da Ne


RAZISKAVA TNI 2016

46

Slika 33: Delež slovenskih podjetij z lastnimi podružnicami glede na število podružnic (v %), 2016

N=32. Vir: Center za mednarodne odnose, raziskava TNI 2016.

Položaj anketiranih podjetij v sistemu tujega matičnega podjetja

Položaj anketiranih podjetij v sistemu tujega matičnega podjetja smo analizirali z vprašanjem o

dejavnikih, ki vplivajo na navedeni položaj, in z vprašanjem o poslovnih funkcijah, ki jih opravljajo

anketirana podjetja. Na položaj anketiranih podjetij v sistemu tujega matičnega podjetja po

ocenah anketirancev najbolj vplivajo kakovost njihovih proizvodov in storitev, fleksibilnost in

zanesljivost pri dobavah, pa tudi cena in tehnološke kompetence. Kot najmanj pomembna se je

izkazala geografska bližina (glej Sliko 34). Vsi navedeni dejavniki (razen geografske bližine) so bolj

pomembni za proizvodna podjetja kakor za storitvena podjetja.

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

1 2-5 6-10 11-20 21-50 51-100 101 ali več

Del

ež p

od

jeti

j

Število podružnic


RAZISKAVA TNI 2016

47

Slika 34: Pomembnost dejavnika za položaj slovenskega podjetja v sistemu tujega matičnega

podjetja – razlika med storitvenimi in proizvodnimi podjetji (povprečja na lestvici 1–5; 1 ‒

nepomembno, 5 – zelo pomembno), 2016


Enako velja za pretežne izvoznike, ki ocenjujejo da morajo za ohranjanje položaja v sistemu tujega

podjetja dosegati v navedenih kategorijah višjo uspešnost kakor podjetja, ki poslujejo na

domačem trgu. V tej primerjavi se najbolj razlikujejo zahteve glede tehnoloških kompetenc,

čemur pretežni izvozniki pripisujejo večji pomen (glej Sliko 35).

0,0 0,5 1,0 1,5 2,0 2,5 3,0 3,5 4,0 4,5 5,0

Višina stroškov

Kakovost proizvodov in storitev

Tehnološke kompetence

Zanesljivost pri dobavah

Fleksibilnost

Geografska bližina

Drugo

SKUPAJ Storitve Proizvodnja


RAZISKAVA TNI 2016

48


podjetja – razlika med pretežnimi izvozniki in pretežno na domači trg usmerjena podjetja,

(povprečja na lestvici 1–5; 1 ‒ nepomembno, 5 – zelo pomembno), 2016


Glede na velikostne razrede podjetij so pod največjim pritiskom matice velika podjetja, saj so

njihove ocene za zahtevano kakovost, zanesljivost in fleksibilnost najvišje, vendar pa odstopanja

med velikostnimi razredi niso velika (glej Sliko 36).

0,0 1,0 2,0 3,0 4,0 5,0

Višina stroškov

Kakovost proizvodov instoritev



Fleksibilnost

Geografska bližina

Drugo

Pretežno izvoz Pretežno domači trg


RAZISKAVA TNI 2016

49


podjetja – razlika med podjetji glede na njihovo velikost (povprečja na lestvici 1–5; 1 ‒



Med poslovnimi funkcijami, ki jih opravljajo anketirana podjetja, prevladuje proizvodnja končnih

proizvodov in storitev, ki ji sledijo nabava inputov in pospeševanje prodaje ter marketing.

Nekoliko redkeje anketirana podjetja opravljajo funkcijo proizvodnje vmesnih proizvodov in

storitev, še redkeje (pa vendar pogosto) pa funkcijo razvojno-inovacijske aktivnosti(glej Tabelo 5).

V primerjavi z letom 2015 se število in raznolikost poslovnih funkcij v enotah v Sloveniji krepi (glej

raziskavo TNI 2015) .

TABELA 5: Delež slovenskih podjetij s tujim kapitalom, ki opravljajo naštete poslovne funkcije, (v

%), 2016 *

Delež (%)

Nabava inputov 48,1%

Pospeševanje prodaje in marketing 47,2%

Proizvodnja vmesnih proizvodov in storitev 37,9%

Proizvodnja končnih proizvodov in storitev 56,5%

Razvojno/inovacijska aktivnost 30,4%

N = 208


0,0 1,0 2,0 3,0 4,0 5,0

Višina stroškov

Kakovost proizvodov in storitev



Fleksibilnost

Geografska bližina

Drugo

Mikro

Mala

Srednja

Velika


RAZISKAVA TNI 2016

50

Iz rezultatov podrobnejše analize so razvidne precejšnje razlike glede pogostosti opravljanja

različnih poslovnih funkcij po posameznih kategorijah podjetij. Pogostost opravljanja poslovnih

funkcij se npr. povečuje z velikostjo podjetja (izjema sta le pospeševanje prodaje in marketing, ki

ju velika podjetja za matično podjetje opravljajo precej redko). Primerjava proizvodnih in

storitvenih podjetij pokaže večjo kompleksnost prvih glede opravljanja različnih poslovnih funkcij

(izjemo ponovno predstavljata pospeševanje prodaje in marketing, ki ju enako pogosto opravljajo

oba tipa podjetij). Podobno sliko kaže tudi primerjava izvoznih in pretežno na domači trg

usmerjenih podjetij: izvozna podjetja manj pogosto opravljajo ostale poslovne funkcije (glej

Tabelo 6).

TABELA 6: Delež slovenskih podjetij s tujim kapitalom, ki opravljajo naštete poslovne funkcije

glede na velikost, dejavnost in tržno usmeritev podjetja (v %)

Nabava

inputov

Pospeševanje

prodaje in

marketing

Proizvodnja

vmesnih

proizvodov in

storitev

Proizvodnja

končnih

proizvodov in

storitev

Razvojno/inov

acij-ska

aktivnost

Proizvodna podjetja 67,9% 46,4% 63,1% 81,0% 40,5%

Storitvena podjetja 32,3% 46,8% 21,0% 36,3% 21,8%

Pretežno na domači trg

usmerjena podjetja 51,0% 39,2% 52,0% 63,7% 42,2%

Pretežno izvozna

podjetja 43,3% 54,8% 25,0% 45,2% 17,3%

Mikro podjetja 28,6% 42,9% 25,0% 35,7% 17,9%

Mala podjetja 36,2% 43,8% 29,5% 41,0% 41,0%

Srednje velika podjetja 64,2% 58,5% 52,8% 79,2% 39,6%

Velika podjetja 77,3% 36,4% 59,1% 81,8% 50,0%

N = 208



RAZISKAVA TNI 2016

51

Načrti

Leta 2017 tuji neposredni investitorji v Sloveniji načrtujejo nadaljnje širitve aktivnosti v večjem

obsegu kakor leta 2016 (glej Sliko 37). Širitvene aktivnosti načrtuje kar 37 % podjetij.

Slika 37: Deleži podjetij, ki načrtujejo širitev dejavnosti v Sloveniji, 2008–2016 (v %)

Vir: Center za mednarodne odnose, raziskave TNI 2008‒2016.

Kar 37,5 % podjetij, ki so razkrila svoje investicijske načrte, načrtuje širitev v Sloveniji (glej Sliko

38), kar je 6,4 % več kakor leto prej. Krčenje dejavnosti načrtuje le 2,3 % podjetij, 41,7 % podjetij

pa ne načrtuje sprememb obsega dejavnosti. Preostalih 18,5 % podjetij ni seznanjenih z načrti

matičnega podjetja. V primerjavi s preteklim letom podjetja načrtujejo več širitev.

0%

5%

10%

15%

20%

25%

30%

35%

40%

45%

50%

2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016


RAZISKAVA TNI 2016

52

Slika 38: Deleži podjetij glede na načrte leta 2017 v Sloveniji (%)


Podjetja, ki poznajo širitvene načrte skupine, razkrivajo, da 26,39 % matičnih podjetij

anketirancev načrtuje investicije oziroma širitev dejavnosti tudi v drugih državah, 27,78 % jih

širitve ne načrtuje, medtem ko jih 45,83 % ni seznanjenih z načrti matičnega podjetja.

Največ matičnih podjetij načrtuje širitev aktivnosti na Hrvaškem, Kitajskem, v Srbiji, Nemčiji, ZDA,

na Češkem, v Romuniji, Bosni in Hercegovini ter Švici, na Slovaškem, Poljskem in Madžarskem (glej

Sliko 39).

0%

5%

10%

15%

20%

25%

30%

35%

40%

45%

Širitev Krčenje Nespremenjen obsegdejavnosti

Nismo seznanjeni z načrtimatičnega podjetja


RAZISKAVA TNI 2016

53

Slika 39: Države, kjer matična podjetja načrtujejo širitev investicij oziroma dejavnosti, 2016


0 2 4 6 8 10

Hrvaška

Kitajska

Srbija

Nemčija

ZDA

Češka

Romunija


Švica

Slovaška

Poljska

Madžarska

Japonska

Francija

Bolgarija

Grčija

Mehika

Italija

Indija

Brazilija

Kazahstan

Anglija

Makedonija

Avstralija

Švedska

Turčija

Beneluks

Število podjetij


RAZISKAVA TNI 2016

54

Širitveni načrti so najbolj izraziti med srednje velikimi, velikimi in mikro podjetji. Proizvodna in

pretežno izvozno usmerjena podjetja pa širitev načrtujejo pogosteje od storitvenih in pretežno na

domači trg usmerjenih podjetij (glej Sliko 40).

Slika 40: Delež matičnih podjetij s širitvenimi načrti v Sloveniji (v %), 2016


Tuji investitorji so precej optimistični tudi glede obsega poslovanja v naslednjem letu, saj jih za

leto 2017 večina (51,5 %) načrtuje povečanje zaposlovanja, skoraj 40 % pa jih načrtuje povečanje

prodaje. Kar 48 % vzorčnih podjetij načrtuje več kot 30-odstotno rast zaposlenosti, medtem ko jih

skoraj 28 % načrtuje več kot 30-odstotno rast prodaje. Zmanjšanje obsega prodaje načrtuje le 6

% vzorčnih podjetij, odpuščanje pa 5 % vzorčnih podjetij. Ostala podjetja načrtujejo nespremenjen

obseg aktivnosti (glej Sliko 41).

0% 5% 10% 15% 20% 25% 30% 35% 40% 45% 50%

Mikro podjetja

Mala podjetja


Velika podjetja

Proizvodna podjetja

Storitvena podjetja

Pretežni izvozniki



RAZISKAVA TNI 2016

55

Slika 41: Pričakovanja glede obsega aktivnosti za leto 2017 (v %)


Spodbude

Med spodbudami tuji investitorji najvišje vrednotijo pomen zmanjšanja ovir na trgu dela ter

povečanja davčnih olajšav in spodbud. Sledijo subvencije za nakup strojev in naprav ter subvencije

za zaposlovanje. Nekoliko manj pomembni se tujim investitorjem zdijo zmanjšanje

administrativnih ovir, e- postopki in e uprava ter večja zavzetost državnih uradnikov. Najnižje pa

ocenjujejo pomen aktivnosti ekonomske diplomacije (glej Sliko 42).

0% 10% 20% 30% 40% 50% 60%

Zmanjšanje

Nespremenjeno

Povečanje za manj kot 30%

Povečanje za več kot 30%

Obseg prodaje (n=219) Število zaposlenih (n=218)


RAZISKAVA TNI 2016

56

Slika 42: Pomen posamezne spodbude za podjetja, povprečne ocene na lestvici 1–5 (1 –



Kljub (sicer minimalnim) razlikam v ocenah pomena spodbud, pa večino proučevanih spodbud tuji

investitorji ocenjujejo kot pomembne in imajo težave s podrobnejšim rangiranjem posameznih

vrst spodbud. Najpomembnejše se jim zdijo davčne olajšave in finančne spodbude, na tretje

mesto pa uvrščajo administrativne postopke (glej Sliko 43 in Tabelo 7).

0,0 0,5 1,0 1,5 2,0 2,5 3,0 3,5 4,0 4,5

Zmanjšanje ovir na trgu dela (lažje napotitve…

Povečanje davčnih olajšav in spodbud

Subvencije za nakup strojev in opreme

Subvencije za zaposlovanje

Zmanjšanje administrativnih ovir

Meddržavni sporazumi

Zavzetost lokalnih uradnikov

e-uprava, elektronski administrativni postopki

Izboljšanje dostopa do zemljišč/zgradb v poslovnih…

Izvozne spodbude

Subvencije za nakup stavbnih zemljišč in objektov

Oprostitev komunalnih prispevkov

Dejavnosti ekonomske diplomacije (diplomatska…


RAZISKAVA TNI 2016

57

Slika 43: Koristnost posamezne spodbude za tuje investitorje – rangi (1 – najbolj koristna, 2 –

srednje koristna, 3 – najmanj koristna), 2016


Tabela 7: Koristnost posamezne spodbude za tuje investitorje – povprečni rangi (1 – najbolj

koristna, 2 – srednje koristna, 3 – najmanj koristna)

SPODBUDA Povprečje

Davčne olajšave 1,68

Finančne spodbude 2,04

Administrativni ukrepi (lažje zaposlovanje in napotitve itd.) 2,07


0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

1 2 3

Administrativni ukrepi (lažje zaposlovanje in napotitve itd.) Davčne olajšave Finančne spodbude


RAZISKAVA TNI 2016

58

SKLEP

Glavne ugotovitve raziskave zaznav o slovenskem poslovnem okolju med podjetji s tujim

kapitalom leta 2016 so naslednje:

Kot najpomembnejši prednosti Slovenije tuji investitorji ocenjujejo kakovost dela in obseg

znanja zaposlenih.

Med znanji in veščinami svojih zaposlenih v Sloveniji tuji investitorji najvišje ocenjujejo

sposobnost medkulturnega komuniciranja in digitalno pismenost.

Motivi za vstop v Slovenijo se v zadnjih petih letih ne spreminjajo bistveno. Krepijo se

dejavniki vezani na kakovost človeških virov in znanje, večji pomen dobivajo tudi dostop

do trgov Jugovzhodne Evrope in EU.

Motivi se nekoliko razlikujejo glede na strukturne značilnosti podjetij, proizvodna in

izvozno usmerjena podjetja so bolj občutljiva na kakovost in stroške dela, storitvena

podjetja bolj na dostop do domačega trga.

Slovenski dobavitelji so za podjetja s tujim kapitalom zelo pomembni ‒ še posebej za

storitvena podjetja. Vsaj četrtino dobav imajo slovenska podjetja v povprečju tudi od

matičnih podjetij. V strukturi dobav matičnim podjetjem se je v povprečju povečal delež

visoko tehnoloških izdelkov v mikro podjetjih in v storitvenih podjetjih (visoko tehnološki

izvoz v teh skupinah podjetij prevladuje). Prevladujoč delež visoko tehnološko zahtevnih

izdelkov v dobavah matičnim podjetjem so imela v preteklih letih le velika podjetja in

izvozniki (za katere v letu 2016 to ne velja).

Investitorji v slovenskem okolju zaznavajo številne ovire, najpomembnejše so visoke

obremenitve stroškov dela, obdavčitev in davčni postopki. Davčni postopki so ocenjeni kot

najbolj rastoča ovira v obdobju zadnjega leta.

Glede na leto 2010 se je večina zaznanih ovir za tuje investitorje povečala, minimalne

pozitivne premike pa je opaziti v zadnjem letu. Zaznavanje ovir je med različnimi vrstami

podjetij zelo podobno, razlike se pokažejo le pri njihovih izkušnjah s slovenskim okoljem:

podjetja, kjer so tuji investitorji v Sloveniji prisotni že dlje časa (10 let ali več), večino ovir

zaznavajo manj kakor podjetja, pri katerih so tuji investitorji v Slovenijo vstopili v zadnjem

obdobju (tj. pred manj kot 10 leti) ‒ izjema je odpuščanje zaposlenih in iskanje novih

usposobljenih zaposlenih.


RAZISKAVA TNI 2016

59

Med spodbudami se tujim investitorjem zdijo najkoristnejše davčne olajšave in finančne

spodbude, na tretje mesto pa uvrščajo administrativne postopke.

Leta 2017 tuji neposredni investitorji v Sloveniji načrtujejo nadaljnje širitve v večjem

obsegu kakor leto pred tem.

Napovedi poslovanja v 2017 so optimistične. Večina tujih investitorjev (51,5 %) načrtuje

povečanje zaposlovanja, skoraj 40 % podjetij pa načrtuje povečanje obsega prodaje.

Da bi bila Slovenija kot lokacije za TNI bolj zanimiva, lahko izkoristi naslednje priložnosti:

Fleksibilnejši trg dela.

Večja kakovost šolskega sistema in večje vključevanje spodbud za dvig odgovornosti,

samoiniciativnosti, kreativnosti in inovativnosti posameznikov v izobraževanje.

Zmanjšanje davkov in prispevkov na plače visoko usposobljenih zaposlenih.

Poenostavljenje davčnih postopkov in izboljšano delovanje davčne uprave.

Izboljšan odnos državne administracije do tujih investitorjev (izobraževanje javnih

uslužbencev).

Sinhrono in bolj agilno delovanje državne administracije.

Pomoč pri premagovanju razlik v lokalni administraciji, sodelovanje med občinami.

Delovanje pravne države (plačilna nedisciplina, uveljavljanje dogovorjenih pogodb) in

večja učinkovitost delovanja sodišč.

Stabilna zakonodaja.


RAZISKAVA TNI 2016

60

PRILOGE


RAZISKAVA TNI 2016

61

Tabela P1 : Lokacije podružnic matičnih podjetij v drugih državah (kje vse imajo podružnice matična

podjetja, ki investirajo v Slovenijo)

Država Število anketirancev, ki je navedlo, da ima podružnice v tej državi

Nemčija 40

Madžarska 36

Češka 31

Hrvaška 31

Romunija 27

Srbija 27

Slovaška 26

Kitajska 25

ZDA (vključena tudi Amerika, ne pa Severna Amerika) 25

Avstrija 24

Poljska 22

Italija 20

Rusija 19

Španija 18

Bosna in Hercegovina 17

Francija 17

Bolgarija 16

Švica 16

Velika Britanija (10), Anglija (2), Združeno kraljestvo (3) 15

Avstralija 12

Brazilija 12

Indija 11

Ukrajina 11

Turčija 10

Makedonija 9

Slovenija 9

Grčija 8

Nizozemska 8

Švedska 8

Belgija 7

Japonska 7

Mehika 7

Kanada 6

Norveška 6

Danska 5

Singapur 5

Albanija 4

Belorusija 4


RAZISKAVA TNI 2016

62

Črna gora 4

Estonija 4

Indonezija 4

Koreja (1x eksplicitno Južna) 4

Kosovo 4

Malezija 4

Portugalska 4

Argentina 3

Ciper 3

Latvija 3

Litva 3

Luksemburg 3

Filipini 2

Finska 2

Hong Kong 2

Južna Afrika 2

Kazahstan 2

Maroko 2

Moldavija 2

Peru 2

Tunizija 2

Združeni arabski emirati 2

Alžirija 1

Azerbajdžan 1

Brunei 1

Dubaj 1

Egipt 1

Gibraltar 1

Honduras 1

Irska 1

Islandija 1

Izrael 1

Kenija 1

Kolumbija 1

Malta 1

Nova Zelandija 1

Savdska Arabija 1

Tajska 1

Urugvaj 1

Uzbekistan 1

Vietnam 1



RAZISKAVA TNI 2016

63

Tabela P2: Ovire za neposredni investicije v Sloveniji glede na strukturne značilnosti podjetij, 2016

POMEMBNOST OVIRE Proizvodnja

Storitve

Pretežno izvoz

Pretežno domači trg

Mikro

Mala

Srednja

Velika

SKUPAJ

Velikost slovenskega trga 2,9 3,5 3,0 3,6 3,4 3,4 3,2 2,6 3,3

Transportni stroški 3,3 3,1 3,2 3,1 3,3 3,2 2,9 3,3 3,1

Kakovost prometne infrastrukture 3,4 3,5 3,3 3,5 3,6 3,5 3,3 3,1 3,4

Cena/kakovost energetske infrastrukture 3,4 3,1 3,3 3,1 3,2 3,2 3,2 3,5 3,1

Cena/kakovost informacijsko-komunikacijske infrastruktre 3,4 3,2 3,2 3,3 3,2 3,3 3,2 3,3 3,2

Postopek ustanovitve podjetja 3,3 3,1 3,1 3,2 3,3 3,2 3,1 3,1 3,1

Nakup stavbnih zemljišč in objektov 3,5 2,9 3,2 3,1 3,4 2,9 3,4 3,5 3,1

Pridobivanje gradbenih dovoljenj 3,6 3,0 3,3 3,2 3,4 2,9 3,5 3,8 3,2

Usposobljenost zaposlenih 3,7 3,7 3,6 3,7 3,5 3,7 3,6 3,8 3,7

Stroški dela 4,1 3,8 3,9 3,9 3,9 3,8 3,9 4,3 3,9

Rigidnost delovnega časa 3,3 3,3 3,3 3,4 2,9 3,4 3,4 3,3 3,3

Odpuščanje zaposlenih 3,4 3,5 3,4 3,5 3,4 3,5 3,4 3,8 3,5

Najemanje kreditov 2,8 2,9 2,8 2,9 3,0 3,0 2,6 2,7 2,8

Obremenitev dela z davki in prispevki 4,3 4,1 4,2 4,1 4,0 4,1 4,2 4,7 4,2

Obdavčitev dobičkov in dohodka 3,9 3,9 3,8 4,0 3,6 3,9 3,8 4,3 3,9

Davčni postopki 3,8 3,9 3,8 3,8 3,9 3,8 3,7 4,1 3,8

Uveljavljanje dogovorjenih pogodb 3,4 3,6 3,3 3,7 3,6 3,6 3,3 3,5 3,5

Plačilna nedisciplina 3,6 3,8 3,4 4,0 4,0 3,8 3,6 3,4 3,7

Zaščita avtorskih/lastninskih pravic 2,9 3,1 2,8 3,2 3,3 3,1 2,8 3,0 3,0

Administrativna obravnava tujih investitorjev 3,4 3,3 3,2 3,4 3,4 3,3 3,2 3,6 3,3

Učinkovitost sodnega sistema 3,4 3,6 3,3 3,7 3,8 3,5 3,4 3,6 3,5

Varstvo konkurence 3,2 3,4 3,3 3,4 3,6 3,3 3,2 3,5 3,3

Korupcija 3,3 3,5 3,3 3,5 3,6 3,4 3,4 3,4 3,4

Stečajna regulativa/insolvenčni postopki 3,3 3,1 3,0 3,4 3,5 3,1 3,1 3,3 3,2

Splošen odnos do tujih investitorjev 3,5 3,5 3,4 3,6 3,7 3,4 3,4 3,9 3,5

Drugo (opišite): 2,7 2,5 2,6 2,4 2,5 2,4 2,9 3,0 2,5



RAZISKAVA TNI 2016

64

Tabela P3: Primerjava ovir za investiranje v Slovenijo med leti 2008 in 2016

RANGIRANO PO VELIKOSTI 2016 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014* 2015*

2016*

Davki* 3,50 3,73 3,74 3,80 3,65 3,94 3,67 3,87 4,01

Stroški dela 3,12 3,58 3,56 3,63 3,68 3,66 3,60 3,96 3,88

Davčni postopki n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. 3,10 3,59 3,82

Plačilna nedisciplina 3,41 3,73 3,77 3,67 3,87 3,67 3,50 3,76 3,70

Usposobljenost zaposlenih 2,71 2,94 2,91 2,92 3,04 2,98 2,80 3,65 3,69

Splošen odnos do tujih investitorjev n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. 3,59 3,51

Odpuščanje zaposlenih 2,94 3,40 3,59 3,57 3,66 3,41 3,50 3,59 3,50

Učinkovitost sodnega sistema 3,06 3,28 3,26 3,42 3,30 3,24 3,30 3,64 3,48

Uveljavljanje dogovorjenih pogodb 2,38 2,88 2,68 2,79 2,83 2,92 3,00 3,55 3,46

Korupcija 2,56 2,93 2,84 3,02 3,22 3,32 3,30 3,57 3,43

Kakovost prometne infrastrukture 1,03 2,50 2,54 2,62 2,65 2,62 2,70 3,30 3,38

Varstvo konkurence 2,74 3,04 2,83 3,01 3,01 2,96 2,90 3,35 3,32

Rigidnost delovnega časa 2,59 2,83 3,03 2,98 3,08 2,95 3,00 3,36 3,27

Administrativna obravnava tujih investitorjev 2,55 2,83 2,81 2,77 2,97 2,98 2,90 3,44 3,26

Velikost slovenskega trga 2,75 3,03 2,93 2,99 2,99 2,59 2,90 3,25 3,25

Cena/kakovost informacijsko/komunikacijske infrastruktre 2,39 2,72 2,69 2,71 2,73 2,78 2,70 3,30 3,22

Stečajna regulativa/insolvenčni postopki 2,38 2,87 2,73 2,86 2,94 3,03 3,10 3,40 3,17

Pridobivanje gradbenih dovoljenj 2,53 2,66 2,68 2,66 2,70 3,01 3,10 3,26 3,17

Transportni stroški 2,53 2,71 2,65 2,90 2,84 2,82 2,70 3,12 3,14

Cena/kakovost energetske infrastrukture 2,31 2,79 2,65 2,78 2,73 2,81 2,70 3,19 3,14

Cena/zapletenost začetka delovanja podjetja/Postopek ustanovitve podjetja 2,69 2,47 2,61 2,51 2,88 3,05 3,00 3,41 3,14

Nakup stavbnih zemljišč in objektov 2,53 2,73 2,80 2,53 2,78 3,09 3,30 3,19 3,09

Zaščita avtorskih/lastninskih pravic 2,45 2,65 2,64 2,64 2,68 2,65 2,70 2,95 2,97

Najemanje kreditov 2,39 2,76 2,74 2,73 2,98 2,78 2,80 2,89 2,80

Delovanje davčne uprave 2,64 3,00 2,81 3,02 2,89 3,17 2,90 3,44 n.p.

SKUPAJ 2,62 2,96 2,93 2,98 3,05 3,06 2,93 3,42 3,37



RAZISKAVA TNI 2016

65

Slika P1: Število podružnic slovenskega podjetja glede na njihovo lokacijo, 2016


0 5 10 15 20 25

Hrvaška

Srbija


Češka

Nemčija

Italija

Makedonija

Madžarska

Črna gora

Bolgarija

Romunija

Španija

ZDA

Kitajska

Kosovo

Poljska

Ukrajina

Rusija

Grčija

Turčija

Avstrija
