Download pdf - Propisi Mk Vg

KODOVI ZA ASEIZMI^KO PROEKTIRAWE

MK-Visokogradba

prof. Elena Dumova-Jovanoska

KODOVI ZA ASEIZMI^KO PROEKTIRANJE

Istoriski gledano, propisite za aseizmi~koproektirawe bile dodavani na postoe~kite kodovi zaproektirawe kako odgovor na lekciite nau~eni od{tetite do`iveani od razli~ni zemjotresi.

Iako razvojot na tehni~koto razbirawe naodnesuvaweto na konstrukciite pod dejstvo nazemjotres go vodel i razvojot na ovie propisi, sepaknapredokot na ovie kodovi bil voden pove}e odpoliti~ki odkolku od tehni~ki dostignuvawa.

Zaednicite so dobro razvieni politi~ki mehanizmi za tretirawe na op{tata bezbednost bile pioneri vo voveduvaweto na kodovi za aseizmi~ko proektirawe.

CEL NA KODOVITE ZA ASEIZMI^KO PROEKTIRAWE

Zemaj}i go predvid intenzitetot na zemjotresiteosnovni celi se:

Konstrukciite treba da gi pre`iveat slabite zemjotresi bez bilo kakvi {teti.

Konstrukciite treba da gi izdr`at umerenite zemjotrsi bez konstruktivni {teti, no se dopu{ta pojava na odredeni nekonstruktivni {teti.

Najjakite zemjotrsi koi se o~ekuvaat na soodvetnata lokacija ne smeat da dovet do kolaps na konstruktivniot sistem iako se o~ekuvaat zna~itelni konstruktivni i nekonstruktivni {teti.

PARAMETRI DEFINIRANI VO KODOVITE

Preporakite vo seizmi~kite kodovi variraat vo svojata kompleksnost vo zavisnost od rizikot soodveten na odredeni konstruktivni tipovi.

So zgolemuvawe na seizmi~kiot rizik se zgolemuvaat i ograni~uvawata pri konstruktivnoto proektirawe, a so toa i obemot na kodovite (pravilnicite) raste za da vklu~at pogolem broj na parametri koi gi pridru`uvaat posofisticiranite metodi za analiza na odnesuvaweto na konstrukciite.

Vo slednata tabela ilustrirano e kako nekoi parametri koi se definirani vo kodovite zavisat od proektnite uslovi a so toa vlijaat na ograni~uvawata koi proizleguvaat od obezbeduvaweto na aseizmi~ko odnesuvawe.

PARAMETRI DEFINIRANI VO KODOVITE

Vlijae na proektnite seizmi~ki tovari

Vlijae na odgovorot na konstrukcijata pri dejstvo na zemjotres

Konstruktiven sistem za prifa]awe na popre~nite tovari

Materijal od koj se izraboteni elementite od toj sistem

Faktori na odnesuvawe, nosivost, duktilnost, stati~ka neopredelenost

Mo`e da uslovi primena na posofisticirani metodi za analiza na konstrukciite

Gabarit Dimenzii vo osnova Konstruktiven sistem

Klasifikacija spored konfiguracija na objektite

Uslovuva izbor na soodvetna procedura dadena vo kodovite

Pravilen izbor na lokacijaKategorizacija na objektite spored nivnoto zna~ewe

Vlijae na mo`nosta za primena uprosteni metodi

Iziskuva primena na postrogi kriteriumi

Opredeluvawe na prostor okolu niv

Kategorizacija na objektite spored broj na lu\e vo niv

Vlijae na proektnite sili Vlijae na odgovorot na

konstrukcijata

Visina na objektot Izbor na konstruktiven

sistem

Perioda na prvata tonova forma

Nestabilni po~bi baraat detalni pred istragi

Koeficientot od tipot na podlogata vlijae na intenzitetot na proektnite sili

Karakteristiki na po~vite vlijaat na odgovorot na konstruk.

Se odreduva od nacionalni i regionalni podlogi

Polo`bata na objektot na odredena lokacija

Kategorii na tlo (karakteristiki na tloto)

Vlijae na intenzitetot na proektnite seizmi~ki sili

Se odreduva od nacionalni i regionalni podlogiZabrzuvawe na podlogata

Ograni~uvawa koi proizleguvaat od obezbeduvaweto na

aseizmi~ko odnesuvaweProektnite uslovi

Seizmi~ki proektni parametri

METODI ZA ANALIZA PRI ASEIZMI^KO PROEKTIRAWE

ANALIZA

LINEARNA NELINEARNA

STATI^KA DINAMI^KA STATI^KA DINAMI^KA

METODI ZA ANALIZALINEARNI

Stati~kata linearna analiza odgovara da se primenuva na konstrukcii so pravilna konfiguracija ~ii {to oscilacii se opredeleni so prvata (osnovnata) tonova forma.

Dinami~ka verzija na linearniot pristap e poznata kako analiza na tonovi formi ili modalna analiza (mode tonova forma). Ovaa postapka se bazira na primena na idealiziran spektar na odgovor i go zema predvid i vlijanieto na povisokite tonovi formi na odnesuvaweto na konstrukcijata. Bidej}i analizata e linearna, deformaciite dobieni vo razli~nite tonovi formi mo`at da se superponiraat za da se dobie vkupniot odgovor i na toj na~in da se opredelat kriti~nite sostojbi. Ovoj tip na analiza se prepora~uva za primena za konstrukcii so neregularna konfiguracija za da se dobie porealna slika za nivnoto odnesuvawe.

Linearnite postapki se nesporedlivo naj~esto primenuvani i skoro isklu~ivo pri proektirawe na novi konstrukcii.

METODI ZA ANALIZANELINEARNI

Postapkata poznata kako push-over (bi moèla da se prevede kako tovarewe do lom) pretstavuva stati~ka nelinearna analiza. Ovaa postapka podrazbira potreba od pove}e pati povtoruvawe na stati~ka postapka pri {to se zemaat promenite na materijalnite karakteristiki na elementite kako rezultat na plasti~noto odnesuvawe. Ova ovozmoùva da se vizuelizira propagacija na {tetite niz konstrukcijata. Ovaa postapka ~esto se koristi za da se uo~at i kontroliraat slabite mesta a so toa da se vidi o~ekuvaniot mehanizam na lom na konstrukcijata.

Nelinearnata dinami~ka analiza ili u{te poznata kako analiza na istorijata na odgovorot e najsofisticirana postapka koja istovremeno bara mnogu matemati~ki operacii a so toa i presmetkovno vreme, no i mnogu detalni informacii kako za karakteristikite na konstrukcijata taka i za samata pobuda. Relativno retko se primenuva pri proektirawe na novi konstrukcii i pred se se koristi vo istraùva~ki celi.

Iako nelinearnite metodi se primenuvaat i pri proektirawe na novi konstrukcii sepak primenata na ovie metodi e mnogu po~esta pri izbor na na~in i merki za sanacija i zajaknuvawe na postoe~ki konstrukcii.

push-overstati~ka nelinearna analiza

Osnovnata filozofija na ovoj pravilnik e: Konstrukciite da se proektiraat taka da pri najjak o~ekuvan zemjotres tie pretrpuvaat {teti no nesmee da dojde do nivno ru{ewe.

AKTUELNI MAKEDONSKI PROPISI ZA ASEIZMI^KO PROEKTIRAWE

Vo ramkite na op{tite odredbi definirano e deka ovie propisi se odnesuvaat na proektirawe vo oblasti so seizmi~ki hazard od VII, VII i IX stepen spored skalata MKZ (Merkali-Kankani-Ziberi), dodeka za seizmi~nost od X stepen se primenuva posebna postapka kako za objekti von kategorija.


Opredeluvawe na seizmi~ki sili

Konstrukciite od visokogradbata se analiziraat na dejstvo na horizontalna seizmi~ka sila najmalku vo dva vzaemno ortogonalni pravci.

Od dejstvo na vertikalna seizmi~ka sila posebno se analiziraat pred se konzolnite konstrukcii no i drugi konstrukcii kaj koi vertikalnata komponenta mo`e da bide merodavna.

Vkupnata te`ina na objektot G se opredeluva kako suma od postojanite tovari, 50% od korisniot tovar i tovar od sneg. Tovar od veter ne se kombinira so dejstvo od zemjotres.



- koeficient na kategorijata na objektot

- koeficient na seizmi~kiot intenzitet

- koeficient na dinami~nost

- koeficient na duktilnost i prigu{uvawe

Na{ite aktuelni propisi za aseizmi~ko proektirawe, so isklu~ok na objektite von kategorija se baziraat na linearna analiza na konstrukciite pod dejstvo na ekvivalentna horizontalna seizmi~ka sila. Ekvivalentnata seizmi~ka sila ili proektnata sila se opredeluva kako proizvod na te`inata na objektot i eden vkupen seizmi~ki koeficient:

GKS pdso KKKKK

oK

sKdKpK

- KOEFICIENT NA KATEGORIJATA NA OBJEKTOT

oK

Privremeni objektiIV kategorija

0.75Pomo{no-proizvodni

objektiIII kategorija

1.0Stanbeni zgradi, hoteli,

restorani, nekoiindustriski objekti

II kategorija

1.5

Sportski sali, kinosali,sajmi{ta i~ili{ta, teatri,

bolnici, industriski objekti i sl.

I kategorija

Nuklearni centrali, brani, energetski objekti,

industriski oxaci i sl.Von kategorija

KoficientTip na objektotKategorija na

objektot

- KOEFICIENT NA SEIZMI^KIOT INTENZITET

sK

Ovoj koeficient zavisi od stepenot na seizmi~nosta na lokacijata, koj pak se opredeluva od karti na koi e izvr{ena podelba na regioni so isto nivo na seizmi~ki rizik.

Na celata teritorija na na{ata zemja mo`at da se javat slednite tri intenzitetea na seizmi~ki rizik:

0.100IX

0.050VIII

0.025VII

koeficientIntenzitet sporedMCS

III

II

I

Grani~na vrednost naKategorija na

tlo

- KOEFICIENT NA DINAMI^NOSTdK

Koeficientot na dinami~nost zavisi od periodata na slobodniteoscilacii i kategorijata na tloto na koe e fundiran objektot.

dK dK

T50.0Kd 33.0K0.1 d

T70.0Kd 47.0K0.1 d

T90.0Kd 60.0K0.1 d

PROEKTNI SPEKTRI

P roekt ni spekt r i

0

0,2

0,4

0,6

0,8

1

1,2

1,40

0

,

1

0

,

2

0

,

3

0

,

4

0

,

5

0

,

6

0

,

7

0

,

8

0

,

9 1

1

,

1

1

,

2

1

,

3

1

,

4

1

,

5

1

,

6

1

,

7

1

,

8

1

,

9 2

P er i odi (sek.)

Bi t ol ski ot zemjot r es

zemjot r esot Ul ci w-Al bat r os

kat egor i ja na t l o Ikat egor i ja na t l o II

kat egor i ja na t l o III

- KOEFICIENT NA DUKTILNOST I PRIDU[UVAWE

pK

vrednostite na ovoj koeficient zavisat od tipot na konstrukciite kako i od materijalot od koj tie se napraveni

2Konstrukcii so fleksibilen kat, so nagla promena na

krutosta i obi~ni yidani konstrukcii

1.6Yidani konstrukcii so vertikalni serkla`i, visoki i

vitki konstrukcii, oxaci, anteni (so periodipogolemi od 2 sek.)

1.3Konstrukcii od armirani yidovi i ~eli~ni

konstrukcii so dijagonali

1.0Site sovremeni armiranobetonski, ~eli~ni i yidani

konstrukcii

Vid na konstrukcija pK



Si - horizontalna seizmi~ka sila na i-tiot kat Gi- te`ina na i-tiot kat Hi- visina na i-tiot kat mereno od gorniot rab na temelot

Vkupnata seizmi~ka sila, za objekti poniski od pet kata, po visina se rasporeduva spored sledniot obrazec:

n

1iii

iii

HG

HGSS

Za objekti povisoki od pet kata, 85% od vkupnata seizmi~ka sila se rasporeduva po visina spored pogore dadeniot obrazec, dodeka 15% od vkupnata sila se dodava na najvisokiot kat.


Analizata na konstrukciite se vr{i spored teorijata na grani~ni sostojbi i teorijata na elasti~nosta.

Dokolku dimenzioniraweto se vr{i spored teorijata na elasti~nost, dozvolenite napregawa se zgolemuvaat za 50%, pri {to granicata na razvlekuvawe nesmee da bide nadminata.

Za opredeluvawe na dozvolenoto napregawe na tloto, koeficientot na sigurnost na pojava na lom na tloto se zema so vrednost 1.5.

Dokolku dimenzioniraweto se vr{i spored teorijata na grani~na nosivost toga{ se zemaat slednite vrednosti na koeficientite na sigurnost:

za armiran i prednapregnat beton 1.30 za ~eli~ni konstrukcii 1.15 za yidani konstrukcii 1.50

Maksimalnoto horizontalni pomestuvawe na objektot pod dejstvo naproektnite seizmi~ki sili opredeleno spored teorijata na elasti~nost iznesuva:

H e visina na objektot.

Metodi za analiza, dozvoleni napregawa i pomestuvawa

600Hfmax


Proektirawe na seizmi~ki otporni konstrukcii Konfiguracijata na objektite treba da e pravilna so ednostavni

formi vo osnova, ramnomeren raspored na masi. Vo slu~aj na pogolema masa, nejzinata polo`ba treba da e {to ponisko

Vo slu~aj na nepravilni osnovi se predviduva izveduvawe na dilatacioni fugi

Nosivite, konstruktivni, elementi se izrabotuvaat od cvrst duktilen materijal; za nekonstrutivnite se upotrebuvaat polesni materijali.

Konstruktivniot sistem i elementite treba da imaat dovolna jakost (nosivost), sposobnost za golemi deformacii, akumulacija i disipacija na energijata.

Ne se dozvoluva nagla promena na krutosta i nosivosta po visina na objketot. Vo slu~aj na postoewe na fleksibilen kat, koeficientot na duktilnost se zema so vrednost .

Krutosta i deformabilnost na konstruktivniot sistem treba da se proektira na na~in da vo slu~aj na zemjotres nema golemi {teti na nekonstruktivnite elementi.

Elementi kaj koi malite nepravilnosti pri izvedbata mo`at da dovedat do nestabilnost na sistemot ili do progresivno ru{ewe, ne smeat da se koristat za izgradba na objekti od visokogradba

2k p


Proektirawe na seizmi~ki otporni konstrukcii

Se precizira deka pri jaki zemjotresi treba da se obezbedi pravilna rabota vo plasti~nata zona:

Treba da se odberat konstruktivni elementi kaj koi mo`e da dojdedo pojava na nelinearni deformacii i plasti~ni zglobovi

Treba da se prezemat konstruktivni merki za dobivawe na visok kapacitet na plasti~ni deformacii vo zonata na plasti~ni zglobovi

Jazlite, vkle{tuvawata i potporite treba da se proektiraat taka {to mo`at da gi prenesat grani~nite vrednosti na stati~kite golemini bez o{tetuvawe.


Proektirawe na seizmi~ki otporni konstrukcii

Armiranobetonski konstrukcii Ramkovni konstrukcii Konstrukcii od armiranobetonski yidovi

(platna) Kombinirani sistemi od ramki i

armiranobetonski platna Konstrukcii od prednapregnat beton

^eli~ni konstrukcii Prefabrikuvani konstrukcii Yidani konstrukcii