Download pdf - Programi profesionalnega usposabljanja

PROGRAMI PROFESIONALNEGAUSPOSABLJANJAza strokovne delavce v vzgoji in izobraževanjuza šolsko leto 2015/16

Center za pedagoško izobraževanjeLjubljana 2015

PRO PR US

Center za pedagoško izobraževanje Filozofske fakultete je bil ustanovljen 1978. leta z namenom, da skrbi za pedagoško izobraževanje in izpopolnjevanje (bodočih) učiteljev, ki ga usklajuje in povezuje s

prakso. Osnovno vodilo je bilo ves čas razvijanje in uveljavljanje sodobnih – aktivnih oblik dela, ki izhajajo iz izkušenj in ki naj bi jih udeleženci prenesli v vsakdanjo učno prakso.

Center za pedagoško izobraževanje deluje na področjih:- programi za izpopolnjevanje izobrazbe,

- programi za profesionalno usposabljanje strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju,- koordinacija projektov (EU),

- mednarodno sodelovanje in organizacija konferenc.

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakultetaCenter za pedagoško izobraževanje (CPI FF UL)

p.p. 580, 1001 Ljubljana

tel.: (01) 241 1049 (01) 241 1048 (01) 241 1046faks: (01) 241 1047

e-naslov: [email protected]

Predstojnica:dr. Meta Lah

Tajnica Filozofske fakultete:dr. Renata Kranjčec

Strokovni delavci:Urška GrudenMihaela HojkerLuka Hrovat

PROGRAMI PROFESIONALNEGA USPOSABLJANJA

ZA STROKOVNE DELAVCE V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU ZA ŠOLSKO LETO 2015/16

Ljubljana 2015

Naslov: Programi profesionalnega usposabljanja za strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju za šolsko leto 2015/16

Uredništvo: Urška Gruden, Mihaela Hojker, Luka Hrovat

© Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2015.

Vse pravice pridržane.

Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani

Izdal: Center za pedagoško izobraževanje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani

Za založbo: red. prof. dr. Branka Kalenić Ramšak, dekanja Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani

Datum izida: 2015

1. natis

Naklada: 1200 izvodov

Tisk: Birografika Bori d. o. o., Ljubljana

Publikacija je brezplačna.

ISSN 1855-928X

3

KAZALOSPLOŠNE INFORMACIJE IN NOVOSTI PRI IZVEDBI SEMINARJEV ........................... 7

POSODOBITVENI PROGRAMI ....................................................................................... 8ANGLEŠČINA .................................................................................................................. 8

Novosti stroke za profesorje angleščine v osnovni šoli ............................................ 8Novosti stroke za profesorje angleščine v srednji šoli ............................................. 9

BIBLIOTEKARSTVO ...................................................................................................... 10E-branje, e-knjiga, e-bralniki .............................................................................. 10

ETNOLOGIJA ................................................................................................................. 11Kulture in načini življenja skozi snovno in nesnovno kulturno dediščino ............. 11

FILOZOFIJA ................................................................................................................... 12Vsebine in metode dela pri filozofiji za otroke (Kritično mišljenje, etično raziskovanje, jaz in drugi) ......................................................................... 12Etika – spoznanje – estetika ................................................................................ 13

GEOGRAFIJA ................................................................................................................. 14Novosti geografske stroke in izobraževanje oseb s posebnimi potrebami .............. 14

KLASIČNI JEZIKI .......................................................................................................... 15Latinščina in grščina v zrcalu literature ............................................................... 15

MENTORSTVO ............................................................................................................... 16Mentorstvo študentom na praktičnem usposabljanju v knjižnicah ........................ 16Usposabljanje mentorjev višješolskim študentom na praktičnem usposabljanju ... 18Evalvacija praktičnega usposabljanja mentorjev v delovnih organizacijah ........... 20

MEDKULTURNO IN INKLUZIVNO NARAVNANA VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE ..... 22Preseganje predsodkov: skupaj s priseljenci ........................................................ 22

NEMŠČINA ..................................................................................................................... 23Nemščina nekoliko drugače ................................................................................. 23

PEDAGOŠKO-DIDAKTIČNE VSEBINE ......................................................................... 24Trema in anksioznost (strah) pri učencih in učiteljih ........................................... 24

PLESNE DEJAVNOSTI ................................................................................................... 25Plesne dejavnosti – starinski in družabni plesi .................................................... 25

PREVAJANJE ................................................................................................................. 26Spremenjeno s prevodom ..................................................................................... 26

SLOVENŠČINA .............................................................................................................. 27Novejši tokovi v slovenistiki – jezik v teoriji in šolski praksi ............................... 27Novejši tokovi v slovenistiki – književnost v teoriji in šolski praksi ..................... 28

SLOVENŠČINA KOT TUJI / DRUGI JEZIK .................................................................... 29Gradiva za poučevanje slovenščine kot J2 ........................................................... 29Poučevanje slovenščine in preverjanje znanja pri učencih OŠ in SŠ, ki jim slovenščina ni prvi jezik ............................................................................ 30

4

TUJI JEZIKI /MENTORSTVO ......................................................................................... 31Mentorstvo kot ključni element povezovanja teorije in prakse v izobraževanjuprihodnjih učiteljev in učiteljic tujega jezika ....................................................... 31

VZGOJA ZA ZDRAVO PREHRANJEVANJE .................................................................. 32Senzorna edukacija kot metoda prehrambne vzgoje ............................................. 32

ZGODOVINA .................................................................................................................. 34Izbrane zgodovinske vsebine iz maturitetnih tem ................................................. 34

NESOFINANCIRANI PROGRAMI ................................................................................. 35PEDAGOŠKO-DIDAKTIČNE VSEBINE ......................................................................... 35

Dvig odpornosti učencev in učiteljev na stresne (krizne) dogodke ....................... 35SOCIOLOGIJA ................................................................................................................ 36

Nestrpnost v vsakdanjem življenju: sociološka tematizacija družbenega izključevanja na osnovi vere, etnične pripadnosti, spola in spolne usmerjenosti .. 36

ŠPORT ............................................................................................................................ 37Vključevanje oseb s posebnimi potrebami v proces športne vzgoje .................... 37Zimski smučarski športni dan .............................................................................. 38

PROGRAMI ZA IZPOPOLNJEVANJE IZOBRAZBE ...................................................... 39Pedagoško-andragoška izobrazba za strokovne delavce v osnovnih in srednjih šolah .. 39Program za pridobitev pedagoško-andragoške izobrazbe za predavatelje višjih strokovnih šol ............................................................................................. 42Študijski program za izpopolnjevanje iz bibliotekarstva (ŠPIK) ........................... 44Osnove visokošolske didaktike ............................................................................ 46

IZOBRAŽEVANJA ZA VIŠJEŠOLSKE IN VISOKOŠOLSKE UČITELJE ....................... 48

PROGRAMI ZA ZAKLJUČENE SKUPINE ..................................................................... 49

IZPITI IZ TUJIH JEZIKOV ............................................................................................. 50

PRIJAVNICA .................................................................................................................. 52

5

Spoštovane udeleženke in udeleženci seminarjev, delavnic in programov izpopolnjevanja Filozofske fakultete!

Za šolsko leto 2015/16 smo v skladu s Pravilnikom o nadaljnjem izobraževanju in usposa-bljanju strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju (Ur.l. RS, št. 64/04) za vas pripravili nove izobraževalne programe.

Zanimive seminarje lahko najdete med Posodobitvenimi programi, ki jih je potrdil Pro-gramski svet in jih sofinancira Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.

V tem študijskem letu bomo izvedli naslednje programe za izpopolnjevanje: »Pedagoško--andragoška izobrazba za strokovne delavce v osnovnih in srednjih šolah (PAI)«, »Pro-gram za pridobitev pedagoško-andragoške izobrazbe za predavatelje višjih strokovnih šol (VIŠ)«, »Študijski program za izpopolnjevanje iz bibliotekarstva (ŠPIK)« in »Osnove viso-košolske didaktike (OVD)«.

V kolikor želite opraviti izpit iz tujega jezika in prejeti spričevalo, ki izkazuje vaše znanje, lahko pri nas izbirate med enaindvajsetimi tujimi jeziki.

Če bi želeli prejemati obvestila o naših seminarjih, to sporočite na elektronski naslov: [email protected].

Prav tako vas vabimo k ogledu spletne strani Centra za pedagoško izobraževanje na do-mači strani Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani http://www.ff.uni-lj.si, kjer boste na-šli vse programe, ki jih predstavljamo v tej knjižici.

V zadnjem delu je priložena tudi prijavnica, ki jo lahko glede na potrebe razmnožite, seve-da pa jo najdete na naših spletnih straneh (http://www.ff.uni-lj.si/Portals/0/Dokumenti/CPI/Prijavnica-psd.pdf).

Za vsa dodatna pojasnila nas lahko pokličete na tel.: 01 241 10 48, 01 241 10 49 ali 01 241 10 46.

Veselimo se vaše udeležbe na naših programih.

Center za pedagoško izobraževanje

Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani

7

SPLOŠNE INFORMACIJE IN NOVOSTI PRI IZVEDBI SEMINARJEV

Prijavnice z vašimi podatki (naslov šole, obvezna davčna številka,…) sprejemamo na na-slov: Center za pedagoško izobraževanje, Filozofska fakulteta, p.p. 580, 1001 Ljubljana. Poskenirano prijavnico nam lahko pošljete tudi na elektronski naslov [email protected].

Rok za prijavo je naveden pri vsakem seminarju posebej.

Če se na program prijavi več udeležencev, kot je predvideno, bomo praviloma upošteva-li vrstni red prispelih prijav do zapolnitve prostih mest.

Kotizacija ne zajema stroškov bivanja, prehrane, prevoza in morebitnih drugih stro-škov seminarja.

Rok za odjavo od posameznega seminarja je 8 dni pred izpeljavo seminarja v pisni obliki. Če se posamezni udeleženec ne odjavi pravočasno, kotizacije ne moremo povrniti oziroma mu bomo kotizacijo, kljub neudeležbi, zaračunali.

Višina kotizacije je navedena za vsak seminar posebej, prva cena velja za zaposlene v zavodih na področju vzgoje in izobraževanja, ki so vpisani v razvid Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, in so na izobraževanje napoteni s strani vodstva zavoda (soglasje ravnatelja/ ravnateljice); druga pa za vse ostale.

POMEMBNO: Vsi udeleženci morajo po končanem seminarju izpolniti evalvacijski list v sistemu MIZŠ Katis/Poris* (povezava: https://lim3.mss.edus.si/katis/Uvodna.aspx). Če posamezen udeleženec evalvacijskega lista ne izpolni v roku, ki je naveden v obvestilu za seminar, ni upravičen do potrdila.

Opozorilo pri prijavi: Na prijavnici za Posodobitvene seminarje mora biti obvezno navedena davčna številka posameznika in podpis odgovorne osebe inštitucije, s katerim dovoljuje udeležbo na seminarju. Udeleženci, ki niso napoteni na izobraževanje s strani odgovorne osebe vzgojno-izobraževalnega zavoda oz. delodajalca, se obravnava-jo kot udeleženci izven VIZ in zato plačajo višjo kotizacijo.

8

POSODOBITVENI PROGRAMIANGLEŠČINA

Novosti stroke za profesorje angleščine v osnovni šoli

Št. točk: 0,5Koordinator: Urška Gruden T:01 241 10 48, F:01 241 10 47, E: [email protected]Št. ur: 8Št. udeležencev: 30

Ciljna skupina: Profesorji angleščine v osnovni šoli, učitelji drugih tujih jezikov.

Cilji: Posodabljanje znanja, pridobljenega na dodiplomskem študiju, in sicer s področja literarne teorije, pouka književnosti, (med)kulturnih študij ter sodobnih metod pouka tujega jezika. Ohranjanje stika z matičnim oddelkom, sodelovanje in izmenjava znanj ter izkušenj med raziskovalci in praktiki iz vse Slovenije.

Predavatelji in teme: • S pravljico v čarobni svet angleščine – Irena Slapar• Ustvarjalno pri pouku tujega jezika – Meta Lah • Hiša in dom: medkulturna primerjava slovensko in angleško govorečega sveta –

Monika Kavalir• (Not Quite so) Silent Picture Books – Veronika Rot Gabrovec

Obveznosti udeležencev: Od udeležencev pričakujemo aktivno sodelovanje pri de-lavnicah in ob dialoških predavanjih.

Rok prijave Čas izpeljave Kraj izpeljave

1. 10. 2015 17. 10. 2015 Ljubljana

Kotizacija: 5,38 € (z DDV) za udeležence iz VIZ 21,52 € (z DDV) za druge udeležence izven VIZ

9

Novosti stroke za profesorje angleščine v srednji šoli


Ciljna skupina: Profesorji angleščine v srednji šoli.

Cilji: Posodabljanje znanja, pridobljenega na dodiplomskem študiju, in sicer s področja preverjanja bralnega razumevanja, ustvarjalnega in vodenega pisanja, literarne teorije in pouka književnosti, (med)kulturnih študij ter sodobnih metod pouka tujega jezika. Ohranjanje stika z matičnim oddelkom, sodelovanje in izmenjava znanj ter izkušenj med raziskovalci in praktiki iz vse Slovenije.

Predavatelji in teme: • Reading: Within the Framework or Beyond? – Gašper Ilc, Andrej Stopar• Pristranskost pri ocenjevanju pisnih sestavkov – Cvetka Sokolov• Hiša in dom: medkulturna primerjava slovensko in angleško govorečega sveta –

Monika Kavalir• Literature in classroom: making students work. Literally. – Peter Cigrovski• An Ideal Husband? !! – Veronika Rot Gabrovec

Obveznosti udeležencev: Od udeležencev pričakujemo aktivno sodelovanje pri de-lavnicah in ob dialoških predavanjih. Priporočamo, da se pred seminarjem seznanijo s polami bralnega razumevanja pri splošni maturi in da preberejo dramsko besedilo, predpisano za splošno maturo (O. Wilde, An Ideal Husband).

Rok prijave Čas izpeljave Kraj izpeljave

28. 9. 2015 10. 10. 2015 Ljubljana

Kotizacija: 6,54 € (z DDV) za udeležence iz VIZ 26,16 € (z DDV) za druge udeležence izven VIZ

10

BIBLIOTEKARSTVO

E-branje, e-knjiga, e-bralniki


Ciljna skupina: šolski knjižničarji

Cilji: • Spoznati značilnosti branja e-knjige• Analizirati razlike med branjem tiskanega teksta in elektronskega teksta• Spoznati e-bralnike in njihovo vlogo v šolski knjižnici• Seznaniti se s primerom dobre prakse uvajanja elektronskih medijev pri pouku

branja • Aplicirati pridobljena spoznanja v prakso šolskega knjižničarja

Predavatelji in teme: • Značilnosti in veščine e-branja – Vlasta Zabukovec• Razlika med branjem tiskanega teksta in e-teksta – Vlasta Zabukovec• E-knjižnica: urejena zbirka e-knjig v šolski knjižnici – Mateja Ločniškar Fidler• Uporaba elektronskih nosilcev pri spodbujanju branja – Gregor Škrlj

Pogoj udeležbe: šolski knjižničarji

Obveznosti udeležencev: aktivna udeležba

Rok prijave Predvideni čas izpeljave

Kraj izpeljave

1. 3. 2016 19. 3. 2016 Ljubljana

Kotizacija: 20,79 € za zaposlene v zavodih na področju vzgoje in izobraževanja 41,58 € za druge udeležence izven VIZ

11

ETNOLOGIJA

Kulture in načini življenja skozi snovno in nesnovno kulturno dediščino

Št. točk: 1Koordinator: Urška Gruden T:01 241 10 48, F:01 241 10 47, E: [email protected]Št. ur: 16Št. udeležencev: 30

Ciljna skupina: osnovnošolski učitelji predmetov Družba 4 in Družba 5, osnovnošol-ski učitelji izbirnih predmetov Etnologija – srečevanja s kulturami in načini življenja ter Etnologija – sodobnosti z razsežnostmi dediščine, učitelji drugih osnovnošolskih predmetov

Cilji: seznanjanje z novostmi na področju pravnega varstva, raziskovanja in ohranjanja snovne in nesnovne kulturne dediščine ter prenos teh znanj v vzgojno-izobraževalni proces

Predavatelji in teme: • Varstvo, raziskovanje in ohranjanje snovne in nesnovne kulturne dediščine na Slo-

venskem – Janez Bogataj• Folkloristične raziskave in pripovedna dediščina – Mirjam Mencej• Spomini domačega kraja kot nesnovna kulturna dediščina – Vito Hazler• Nesnovna kulturna dediščina skozi spominske predmete – Mateja Habinc• Nesnovna kulturna dediščina skozi oblačilno kulturo – Bojan Knific• Dediščina iger v vzgojno-izobraževalnem procesu – Lea Kužnik• Dediščina ljudskega gledališkega ustvarjanja na Slovenskem – Ana Beno

Obveznosti udeležencev: kritična refleksija izvedenih predavanj


Kraj izpeljave

25. 4. 2016 13. 5. 2016 Ljubljana


12

FILOZOFIJA

Vsebine in metode dela pri filozofiji za otroke (Kritično mišlje-nje, etično raziskovanje, jaz in drugi)


Ciljna skupina: učitelji izbirnega predmeta filozofija za otroke (kritično mišljenje, etična raziskovanja, jaz in drugi), osnovnošolski učitelji, učitelji filozofije v gimnaziji

Cilji: Poglobitev poznavanja etičnih vsebin pri filozofiji za otroke, nove metode dela pri filozofiji za otroke, medpredmetnost.

Predavatelji in teme: • Kritično mišljenje kot šolski predmet in kot način dela v šoli – Olga Markič• Etično raziskovanje kot šolski predmet in kot medpredmetna vsebina – Marjan

Šimenc• Raziskovanje družbe kot šolski predmet in kot medpredmetna vsebina – Marjan

Šimenc• Skupinsko in individualno mišljenje v skupnosti raziskovanja – Marjan Šimenc

Pri izvajanju vseh tem bo sodelovala tudi Alenka Hladnik, soavtorica učnih načrtov za filozofijo za otroke.

Pogoji udeležbe: osnovnošolski učitelji, gimnazijski učitelji filozofije

Obveznosti udeležencev: priprava učne ure in poročilo o izvedbi učni uri


Kraj izpeljave

29. 2. 2016 19. 3. 2016 Ljubljana


13

Etika – spoznanje – estetika


Ciljna skupina: gimnazijski učitelji filozofije

Cilji: Uporaba novih spoznanj na področju etike, estetike in gnoseologije z uporabo kompetenčnega pristopa pri didaktični transpoziciji v šolsko prakso.

Predavatelji in teme: • Primerjava Aristotelove in helenističnih etik – Valentin Kalan• Etos spoznanja – Andrej Ule• Eksistencialistične etike – Dean Komel• Sodobnost in sodobna umetnost – Lev Kreft

Pri vseh temah je vključen tudi didaktični vidik, ki ga izvaja Marjan Šimenc.

Pogoji udeležbe: gimnazijski učitelji filozofije

Obveznosti udeležencev: priprava učne ure, poročilo o izvedbi učni uri


Kraj izpeljave

22. 2. 2016 12. 3. 2016 Ljubljana


14

GEOGRAFIJA

Novosti geografske stroke in izobraževanje oseb s posebnimi potrebami


Ciljna skupina: osnovnošolski in srednješolski učitelji geografije

Cilji: Seznanitev z novostmi geografske stroke s poudarkom na vsebinah vezanih na učne načrte za geografijo ter v pouk geografije usmerjeno delo z učenci in mladostniki s posebnimi potrebami.

Predavatelji in teme: • Novosti na področju fizične geografije – Blaž Repe• Novosti na področju humane geografije – Stanko Pelc• Novosti na področju regionalne geografije – Irma Potočnik Slavič• Učenci s posebnimi potrebami pri pouku geografije – Tatjana Resnik Planinc, Kar-

men Kolnik• Inkluzija oseb s posebnimi potrebami v redni del šolskega sistema ter naloge uči-

teljev (geografije) v inkluzivni šoli – Božidar Opara• Slepi in slabovidni učenci v inkluzivni šoli – Aksinja Kermauner• Delo z otroki in mladostniki s posebnimi potrebami pri pouku geografije – Marija

Repe Kocman

Obveznosti udeležencev: aktivna udeležba na delavnicah in terenskem delu


Kraj izpeljave

10. 9. 2015 25. in 26. 9. 2015 Ljubljana


15

KLASIČNI JEZIKI

Latinščina in grščina v zrcalu literature


Ciljna skupina: gimnazijski in osnovnošolski učitelji latinščine in stare grščine

Cilji: Seznanitev z novimi didaktičnimi pristopi ter kritični premislek o obstoječih pri-stopih na področju poučevanja antične književnosti; nadgraditev znanj, pridobljenih med študijem klasične filologije; seznanitev z novimi odkritji na področju antične li-terature. Posameznim predavanjem bo sledila diskusija z zastavljanjem vprašanj ter izmenjavo izkušenj in stališč.

Predavatelji in teme: • Ocenjevanje znanja latinščine po CEF (Central European Framework) klasifikaci-

ji: predlogi in dileme – Marko Marinčič• Kot Rimljani? Rimska književnost kot skupinski projekt – David Movrin• Tuji trendi v poučevanju klasičnih jezikov – Andreja Inkret • Homer na odru: izzivi Iliade v Gallusovi dvorani – Jernej Lorenci



Kraj izpeljave

26. 2. 2016 5. 3. 2016 Ljubljana


16

MENTORSTVO

Mentorstvo študentom na praktičnem usposabljanju v knjižnicah


Ciljna skupina: zaposleni v knjižnicah

Cilji: Seznaniti in usposobiti mentorje v knjižnicah s sodobnimi teoretičnimi in prak-tičnimi znanji o mentorstvu v praktičnem usposabljanju študentom ter jih spodbuditi k iskanju lastnega mentorskega pristopa in h kritični strokovni refleksiji. Program uspo-sablja za kakovostno mentorstvo študentom v knjižnicah.

Posamezni cilji: udeleženci razumejo pomen mentorja, vloge, vrste in naloge mentorja ter pridobijo znanja o kompetencah mentorja v praktičnem usposabljanju v knjižnicah ter o značilnostih učinkovitega in neučinkovitega mentorja, razumejo pomen mentor-stva, njegove oblike in funkcije ter spoznajo razvojne stopnje mentorskega odnosa ter značilnosti uspešnega in neuspešnega mentorstva v praktičnem usposabljanju v knji-žnicah, razumejo pomen komunikacije, njene oblike in vrste mentorjev glede na način komuniciranja v praktičnem usposabljanju. Spoznajo pomen povratnega informiranja ter medsebojnega poslušanja v praktičnem usposabljanju, udeleženci se usposobijo za načrtovanje priprave na mentorstvo študentu v knjižnici, seznanijo se s formalnimi osnovami mentorstva ter pridobijo konkretna znanja o izpeljavi mentorstva. Razumejo vloge in naloge mentorja ter pomen kompetenc študentov, pomen evalvacije, njenih vrst in načinov v praktičnem usposabljanju v knjižnicah. Seznanijo se z možnimi načini samoevalvacije in z ugotovitvami primerjalne raziskave o mentorstvu v Avstraliji in Sloveniji. Končna evalvacija pridobljenih znanj udeležencev na osnovi skupinskih in individualnih pisnih izdelkov.

Predavatelji in teme: Monika Govekar Okoliš, Renata Kranjčec in Primož Južnič• Pomen mentorja, vloge, vrste in naloge mentorja v praktičnem usposabljanju• Kompetence mentorja v praktičnem usposabljanju ter značilnosti učinkovitega in

neučinkovitega mentorja• Opredelitev mentorstva, oblike in funkcije mentorstva v praktičnem usposabljanju• Razvojne stopnje v mentorskem odnosu ter značilnosti uspešnega in neuspešnega

mentorstva v praktičnem usposabljanju• Komunikacija, oblike komunikacije in vrste mentorjev glede na način komunicira-

nja v praktičnem usposabljanju• Povratno informiranje v praktičnem usposabljanju ter medsebojno poslušanje• Načrtovanje priprave ter formalne osnove za mentorstvo študentu v knjižnici• Praktična izpeljava mentorstva, vloge in naloge mentorja ter kompetence študen-

tov praktikantov v knjižnicah

17

• Evalvacija praktičnega usposabljanja, vrste in načini evalvacije ter samoevalvaci-ja mentorja v knjižnicah

• Predstavitev primerjalne raziskave o mentorstvu Avstralija – Slovenija – Primož Južnič

Obveznosti udeležencev: aktivno sodelovanje na usposabljanju


Kraj izpeljave

16. 9. 2015 25. in 26. 9. ter 9. 10. 2015

Ljubljana


18

Usposabljanje mentorjev višješolskim študentom na praktičnem usposabljanju


Ciljna skupina: zaposleni v delovnih organizacijah, ki sprejemajo višješolske študente na praktično usposabljanje

Cilji: seznaniti in usposobiti mentorje s sodobnimi teoretičnimi in praktičnimi znanji o mentorstvu v praktičnem usposabljanju višješolskim študentom ter jih spodbuditi k is-kanju lastnega mentorskega pristopa in h kritični strokovni refleksiji. Program usposa-blja za kakovostno mentorstvo višješolskim študentom v različnih delovnih organizacijah

Posamezni cilji: udeleženci spoznajo in razumejo pomen mentorja, vloge, vrste in naloge mentorja ter pridobijo znanja o kompetencah mentorja v praktičnem uspo-sabljanju višješolskim študentom ter o značilnostih učinkovitega in neučinkovitega mentorja, razumejo pomen mentorstva, njegove oblike in funkcije ter spoznajo razvoj-ne stopnje mentorskega odnosa in značilnosti uspešnega in neuspešnega mentorstva v praktičnem usposabljanju višješolskim študentom, razumejo pomen komunikacije, njene oblike in vrste mentorjev glede na način komuniciranja v praktičnem uspo-sabljanju, spoznajo pomen povratnega informiranja ter medsebojnega poslušanja v praktičnem usposabljanju, udeleženci se usposobijo za načrtovanje priprave na men-torstvo višješolskim študentom v delovni organizaciji, s formalnimi osnovami mentor-stva ter pridobijo konkretna znanja o tem, kako izpeljati mentorstvo, razumejo vloge in naloge mentorja ter pomen kompetenc višješolskim študentom ter pomen eval-vacije, njenih vrst in načinov v praktičnem usposabljanju višješolskim študentom v delovnih organizacijah, seznanijo se z možnimi načini samoevalvacije, spoznajo primere dobrih praks in končno evalvacijo pridobljenih znanj udeležencev na osnovi skupinskih in individualnih pisnih izdelkov

Predavateljici in teme: Monika Govekar Okoliš, Renata Kranjčec in Urška Gruden• Pomen mentorja, vloge, vrste in naloge mentorja v praktičnem usposabljanju• Kompetence mentorja v praktičnem usposabljanju ter značilnosti učinkovitega in

neučinkovitega mentorja• Opredelitev mentorstva, oblike in funkcije mentorstva v praktičnem usposabljanju• Razvojne stopnje v mentorskem odnosu ter značilnosti uspešnega in neuspešnega

mentorstva v praktičnem usposabljanju• Komunikacija, oblike komunikacije in vrste mentorjev glede na način komuniciranja • Povratno informiranje v praktičnem usposabljanju ter medsebojno poslušanje• Načrtovanje priprave ter formalne osnove za mentorstvo višješolskim študentom• Praktična izpeljava mentorstva, vloge in naloge mentorja ter kompetence višješol-

skim študentom praktikantom v delovnih organizacijah

19

• Evalvacija praktičnega usposabljanja, vrste in načini evalvacije ter samoevalvaci-ja mentorja višješolskim študentom

• Predstavitev mentorstva in primerov dobrih praks

Obveznosti udeležencev: aktivno sodelovanje na usposabljanju


Kraj izpeljave

4. 11. 2015 13., 14. in 27. 11. 2015 Ljubljana


20

Evalvacija praktičnega usposabljanja mentorjev v delovnih organizacijah


Ciljna skupina: mentorji na praktičnem usposabljanju študentov v delovnih organizacijah

Glavni cilj: seznaniti in usposobiti mentorje v delovnih organizacijah s sodobnimi teoretičnimi in praktičnimi znanji o evalvaciji v praktičnem usposabljanju študentom ter jih spodbuditi k iskanju lastnega evalvacijskega mentorskega pristopa in h kritični strokovni refleksiji. Program usposablja za kakovostno evalvacijo mentorstva študentom v delovnih organizacijah.

Posamezni cilji: udeleženci razumejo pomen evalvacije mentorstva v delovni orga-nizaciji, utrdijo znanja o subjektih evalvacije, vrstah ter načinih evalviranja v praktič-nem usposabljanju v delovnih organizacijah, znajo analizirati in evalvirati uporabljene oblike, metode in tehnike izobraževanja ter usposabljanja praktikantov, znajo evalvirati praktikanta po dogovorjeni ocenjevalni lestvici oz. opisno po doseženih kompetencah, znajo evalvirati celoten mentorski proces ter pogoje izvedbe praktičnega usposabljanja praktikanta v delovni organizaciji, razumejo pomen samoevalvacije in jo znajo izpelja-ti, poznajo učinke mentorstva v praktičnem usposabljanju ter se seznanijo z možnimi načini dobre evalvacije iz primerov dobrih praks, končna evalvacija pridobljenih znanj udeležencev na osnovi skupinskih in individualnih pisnih izdelkov.

Predavateljici in teme: Monika Govekar Okoliš, Renata Kranjčec in Urša Gruden• Opredelitev evalvacije v mentorstvu na praktičnem usposabljanju praktikantov in

dosedanje izkušnje mentorjev z evalvacijo• Opredelitev subjektov evalvacije, vrst in načinov evalviranja v praktičnem uspo-

sabljanju v delovnih organizacijah• Evalvacija uporabljenih oblik in metod ter tehnik izobraževanja ter usposabljanja

praktikantov• Načini evalvacije praktikantov in upoštevanje doseženih kompetenc na praktič-

nem usposabljanju• Evalvacija celotnega mentorskega procesa ter pogojev izvedbe praktičnega uspo-

sabljanja v delovni organizaciji• Pomen in izvedba samoevalvacije mentorstva na praktičnem usposabljanju v de-

lovni organizaciji• Učinki mentorstva v praktičnem usposabljanju za praktikanta, mentorja, delovno

organizacijo, izobraževalno institucijo ter družbo• Predstavitev evalvacij mentorstva in primerov dobrih praks v delovnih organizacijah

21

Pogoji udeležbe: opravljeno vsaj eno mentorstvo študentu na praktičnem usposabljanju

Obveznosti: aktivno sodelovanje na usposabljanju (individualno delo, skupinsko delo …)


Kraj izpeljave

13. 1. 2016 28. in 29. 1. 2016 Ljubljana


22

MEDKULTURNO IN INKLUZIVNO NARAVNANA VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE

Preseganje predsodkov: skupaj s priseljenci


Ciljna skupina: učitelji, ki poučujejo v večjezičnih, večkulturnih razredih v vrtcih in na šolah, kamor se vpisujejo otroci, učenci in dijaki priseljenci

Cilji: • pridobiti teoretično in praktično znanje za sodelovanje s priseljenci, preseganje

predsodkov ter razvoj zmožnosti za uresničevanje ciljev medkulturne vzgoje in izobraževanja

Predavateljici in teme: Klara Skubic Ermenc in Marijanca Ajša Vižintin• 1. Teoretične osnove medkulturne vzgoje in izobraževanje• 2. Soočanje s predsodki in njihovo preseganje• 3. Sodelovanje s priseljenci• 4. Razvoj medkulturne zmožnosti pri vseh prebivalcih: medkulturna prireditev• 5. Analiza opravljenega dela in napotki za nadaljnji razvoj zmožnosti za doseganje

ciljev medkulturne vzgoje in izobraževanja

Obveznosti udeležencev: • 1., 2. točka programa: udeležba na predavanju, delavnicah • 3. točka programa: samostojno terensko delo: poiskati in sodelovati z vsaj dvema

priseljencema v lokalnem okolju (iz različnih izvornih držav) in/ali enim od dru-štev priseljencev v lokalnem okolju

• 4. točka programa: organizacija in izvedba medkulturne dejavnosti za vse učence, učitelje, starše – v sodelovanju s priseljenci iz 3. točke programa

• za 5. točko programa: prinesti posnetek oziroma opis medkulturne dejavnosti • 5. točka programa: udeležba na analizi opravljenega dela (ogled izbranih posnet-

kov, prispevkov), napotki za nadaljnje delo


Kraj izpeljave

22. 2. 2016 11. 3. in 8. 4. 2016 Ljubljana


23

NEMŠČINA

Nemščina nekoliko drugače


Ciljna skupina: osnovnošolski in gimnazijski profesorji nemškega jezika

Cilji: • uvajanje novosti v didaktičnih pristopih (spletno gradivo, prevodi, prevod prima vista)• seznanjanje z aktualnim dogajanjem v nemški kulturi

Predavatelja in teme: Amalija Maček in Mladen Rieger• Predstavitev udeležencev in izmenjava izkušenj, seznam dobrih praks, spletnih

virov• Predstavitev študija na Oddelku za prevajalstvo, s kakšnimi težavami se srečujemo

pri poučevanju nemščine, kakšna spletna orodja ali druge vire uporabljamo• Prevajalska delavnica 1. del. Razdelitev besedil za prevajanje doma, predstavitev

temeljnih strategij• Prevajanje prima vista in temeljne razlike med nemškim in slovenskim jezikom,

primeri iz prakse• Razprava o prevodih, ki so jih udeleženci pripravili doma, iskanje najboljših pre-

vodnih rešitev• Strnjen povzetek ugotovitev, pridobljenih veščin z napotki za didaktizacijo prevo-

dov, izpolnjevanje vprašalnika

Obveznosti udeležencev: Osnovna računalniška pismenost, znanje nemškega in slo-venskega jezika.


Kraj izpeljave

1. izvedba programa

23. 12. 2015 15. 1. 2016 Ljubljana

2. izvedba programa

4. 1. 2016 22. 1. 2016 Ljubljana


24

PEDAGOŠKO-DIDAKTIČNE VSEBINE

Trema in anksioznost (strah) pri učencih in učiteljih

Št. točk: 0,5Koordinator: Urška Gruden T:01 241 10 48, F:01 241 10 47, E: [email protected]Št. ur: 8Št. udeležencev: 20Ciljna skupina: učitelji osnovnih in srednjih šol, šolski svetovalni delavci

Cilji: • spoznati pojme trema, anksioznost, strah in vzroke zanje• spoznati stimulativno in zaviralno tremo in njene znake• spoznati ukrepe za zmanjševanje treme pri učiteljih in učencih• spoznati konkretne strategije soočanja pred in med poukom ter jih doživeti na

delavnici• spoznati tehnike sproščanja in nekatere izkusiti na delavnici• soočiti se s seboj in prejeti povratno informacijo o svoji tremi in strahu

Predavateljica in teme: Andreja Lavrič• Trema in anksioznost• Ukrepi za zmanjševanje treme pri učiteljih in učencih• Strategije soočanja pred in med poukom• Tehnike sproščanja (dihalne tehnike, mišična progresivna relaksacija, vizualizaci-

ja idr.)



Kraj izpeljave

21. 12. 2015 14. 1. 2016 Ljubljana


25

PLESNE DEJAVNOSTI

Plesne dejavnosti – starinski in družabni plesi


Ciljna skupina: pedagogi športne vzgoje, glasbeni in plesni pedagogi, vzgojitelji in drugi pedagogi (medpredmetne povezave)

Cilji: • seznanjenje z metodami vadbe različnih zvrsti plesa, od starinskih plesov do stan-

dardnih družabnih plesov• utrjevanje neverbalne telesne komunikacije in spoznavanje novih družabnih ple-

snih iger• spoznavanje in praktično utrjevanje operativnih ciljev izbirnega predmeta starin-

ski in družabni plesi (vsebina učnega načrta)• odpiranje možnosti za nove medpredmetne povezave

Predavatelji in teme:• Vadba različnih zvrsti družabnih plesov in priprava šolskega nastopa – Meta Zagorc• Ustvarjanje z gibom in družabno plesne igre – Meta Zagorc• Učenje starinskih plesov in pomnjenje lažjih koreografij – Lidija Podlesnik

Tomášiková• Urjenje zbranega, poslušanje in analize plesne glasbe ter ozaveščanje osnov ne-

verbalne komunikacije skozi ples – Lidija Podlesnik Tomášiková

Obveznosti udeležencev: opravljena refleksija (600 besed)


Kraj izpeljave

23. 10. 2015 6. in 7. 11. 2015 Maribor

Opomba: potrebna je ustrezna oprema – oblačila za neovirano gibanje in mehka obutev


26

PREVAJANJE

Spremenjeno s prevodom


Ciljna skupina: osnovnošolski in gimnazijski profesorji slovenščine, ocenjevalci ese-ja pri maturi ter osnovnošolski in gimnazijski profesorji angleščine, italijanščine in nemščine

Cilji: uvajanje novosti v didaktičnih pristopih in uvajanje strokovnih novosti

Predavatelji in teme:• Teoretični uvod: prevajati – kako in čemu – Tamara Mikolič Južnič• Vpliv prevajanja na oblikovanje jezikov: kulturne realije in vloga prevajanja pri

poučevanju jezikov – Amalija Maček• Zakaj prevajati že prevedeno: pet slovenskih Hamletov – Marija Zlatnar• Prevajalska delavnica 1. del: pluralnost prevodov – Amalija Maček, Tamara Miko-

lič Južnič, Đurđa Strsoglavec, Marija Zlatnar Moe, Tanja Žigon• Problematika prevajanja med sorodnimi jeziki: kako iz mize stol nastane – Đurđa

Strsoglavec• Skozi center na periferijo: prevajanje književnosti manj razširjenih jezikov – Tanja

Žigon• Prevajalska delavnica 2. del: didaktične možnosti uporabe prevodov pri pouku je-

zikov in književnosti – Amalija Maček, Tamara Mikolič Južnič, Đurđa Strsoglavec, Marija Zlatnar Moe, Tanja Žigon

Pogoji udeležbe: Osnovna računalniška pismenostnost, znanje enega od nasle-dnjih jezikov: angleščina, nemščina, italijanščina, hrvaščina, srbščina, bosanščina, makedonščina.

Obveznosti udeležencev: aktivno sodelovanje pri praktičnem delu na delavnicah in poročilo o izvedbi načrtovanih dejavnosti pri pouku


Kraj izpeljave

15. 2. 2016 5. in 12. 3. 2016 Ljubljana


27

SLOVENŠČINA

Novejši tokovi v slovenistiki – jezik v teoriji in šolski praksi


Ciljna skupina: osnovnošolski in srednješolski učitelji slovenščine

Cilji: • seznaniti učitelje slovenskega jezika s strokovnimi novostmi oz. novimi teoretični-

mi spoznanji• seznaniti učitelje slovenskega jezika z novimi didaktičnimi pristopi pri pouku• seznaniti učitelje z različnimi oblikami in metodami povezave novih strokovnih,

teoretičnih spoznanj s področja jezikoslovja z didaktičnimi pristopi izobraževalne-ga procesa

Predavatelji in teme: • Kako uspešno povezovati morfologijo in skladnjo – Andreja Žele• Uporabnost slovarskega spletišča Fran pri pouku slovenščine – Saška Štumberger• Fonetično-fonološke težave dijakov glede na rezultate preverjanja na fakulteti –

Hotimir Tivadar• Znanje glasoslovja po končani gimnaziji – Damjan Huber

Obveznosti udeležencev: interaktivno sodelovanje udeležencev


Kraj izpeljave

18. 3. 2016 8. 4. 2016 Ljubljana


28

Novejši tokovi v slovenistiki – književnost v teoriji in šolski praksi


Ciljna skupina: osnovnošolski in srednješolski učitelji slovenščine

Cilji: • seznaniti učitelje slovenskega jezika s strokovnimi novostmi oz. novimi teoretični-

mi spoznanji • seznaniti učitelje slovenskega jezika z novimi didaktičnimi pristopi pri pouku• seznaniti učitelje z različnimi oblikami in metodami povezave novih strokovnih,

teoretičnih spoznanj s področja književnosti z didaktičnimi pristopi izobraževal-nega procesa

Predavateljica in teme: Alojzija Zupan Sosič• Slovenska književnost skozi interpretacijo• Branje sodobne književnosti

Obveznosti udeležencev: interaktivno sodelovanje udeležencev


Kraj izpeljave

19. 2. 2016 11. 3. 2016 Ljubljana


29

SLOVENŠČINA KOT TUJI / DRUGI JEZIK

Gradiva za poučevanje slovenščine kot J2


Ciljna skupina: učitelji slovenščine v OŠ in SŠ

Cilji: • seznaniti učitelje slovenskega jezika z gradivi, ki so na voljo za poučevanje sloven-

ščine kot J2• seznaniti učitelje slovenskega jezika z didaktičnimi pristopi pri uporabi gradiva za

pouk slovenščine kot J2• opremiti učitelje s potrebnimi didaktičnimi znanji za uporabo didaktičnega pripo-

močka Slika jezika (slikovno gradivo za poučevanje slovenščine)

Predavatelji in teme: • Gradiva za poučevanje slovenščine – Nataša Pirih Svetina• Delo s slikovnim gradivom Slika jezika – Mihaela Knez

Obveznosti udeležencev: Zbirna mapa izdelkov in gradiv, ki jih udeleženci sami pripravijo na delavnici v okviru seminarja.


Kraj izpeljave

1. izvedba programa

25. 9. 2015 16. in 17. 10. 2015 Ljubljana

2. izvedba programa

18. 12. 2015 19. in 30. 1. 2016 Ljubljana


30

Poučevanje slovenščine in preverjanje znanja pri učencih OŠ in SŠ, ki jim slovenščina ni prvi jezik


Ciljna skupina: učitelji slovenščine v OŠ in SŠ

Cilji: • seznaniti učitelje slovenskega jezika z didaktičnimi pristopi pri pouku slovenščine

kot J2• seznaniti učitelje z različnimi oblikami in metodami prilagoditve pouka slovenšči-

ne kot J1 govorcem slovenščine kot J2• seznaniti učitelje slovenščine z novostmi na področju preverjanja znanja slovenščine

Predavatelji in teme: • Poučevanje slovenščine kot J2 v OŠ in SŠ – Mihaela Knez• Preverjanje znanja slovenščine kot J2 – Ina Ferbežar

Obveznosti udeležencev: Zbirna mapa izdelkov in gradiv, ki jih udeleženci pripravi-jo v delavnici na seminarju.


Kraj izpeljave

1. izvedba programa

18. 9. 2015 9. in 10. 10. 2015 Ljubljana

2. izvedba programa

18. 12. 2015 22. in 23. 1. 2016 Ljubljana


31

TUJI JEZIKI /MENTORSTVO

Mentorstvo kot ključni element povezovanja teorije in prakse v izobraževanju prihodnjih učiteljev in učiteljic tujega jezika


Ciljna skupina: učitelji in učiteljice nemščine, francoščine, italijanščine in španščine na SŠ in OŠ

Cilji: usposobiti učitelje in učiteljice omenjenih tujih jezikov za spremljanje prihodnjih učiteljev TJ na strnjeni pedagoški praksi

Predavatelji in teme: • Pojmovanje učiteljeve vloge pri pouku TJ – Marjana Šifrar Kalan• Predstavitev pedagoških programov oz. UN za posamezne pedagoške programe in

PP; gradiva in dokumentacija za PP;naloge praktikantov – Marjana Šifrar Kalan, Meta Lah, Darja Mertelj, Andreja Retelj

• Primeri formatov za opazovanje in vrednotenje pouka; opazovanje učne ure – glo-balno – Brigita Kosevski Puljić

• Opazovanje in ocenjevanje učne ure - nastopa po ocenjevalnem obrazcu; analiza učne ure - Marjana Šifrar Kalan, Meta Lah, Darja Mertelj, Brigita Kosevski Puljić

• Dajanje povratne informacije – Brigita Kosevski Puljić• Poročanje o opazovanju pouka – kolegialna hospitacija – Meta Lah• Pridobljene mentorske kompetence – Darja Mertelj• Refleksija – dnevnik – Andreja Retelj

Opomba: Program bo potekal v dveh delih (10 + 6 ur)

Obveznosti udeležencev: kolegialna hospitacija, vodenje pedagoškega dnevnika, samorefleksija


Kraj izpeljave

18. 12. 2015 9. 1. in 26. 3. 2016 Ljubljana


32

VZGOJA ZA ZDRAVO PREHRANJEVANJE

Senzorna edukacija kot metoda prehrambne vzgoje


Ciljna skupina: učitelji razrednega pouka, podaljšanega bivanja, gospodinjstva, biolo-gije, organizatorji prehrane, svetovalni delavci

Cilji: Cilj seminarja je seznaniti učitelje s senzorno edukacijo kot metodo prehramb-ne vzgoje in jih usposobiti za njeno uporabo v razredu. Po zaključenem seminarju bodo učitelji razumeli, zakaj lahko prihaja do zavračanja določene vrste hrane pri otrocih in mladostnikih. Poznali bodo dejavnike prehrambne neofobije in izbirčnosti. Poznali bodo različne načine motiviranja otrok in mladostnikov za zdravo prehranjevanje ter razumeli, zakaj nekateri načini v nekaterih primerih niso učinkoviti. Poznali bodo različne metode prehrambne vzgoje. Razumeli bodo načela in prednosti senzorne edukacije. Poznali in znali bodo uporabljati ključne postopke senzorne edukacije: (i) z uporabo različnih vaj bodo znali ozaveščati občutke pri uživanju hrane ter pri učencih spodbujati senzorno pi-smenost; (ii) znali bodo izpeljati vodeno degustacijo hrane in primerjalno okušanje živil; (iii) na ustrezen način bodo znali izpeljati predstavitev prehranske verige živila. Razumeli bodo pomen aktivne vključenosti otrok v prehrambno vzgojo ter različnih spremljajočih aktivnosti senzorne edukacije, npr. priprave plakatov, predstavitve zgodovinskih in kul-turnih vidikov jedi, strokovnih ekskurzij, kuhanja in priprave hrane, pridelave hrane na šolskem ekovrtu, sodelovanja s starši. V prehrambno vzgojo bodo znali umestiti primerne nove oblike in metode dela. Znali bodo ovrednotiti učinkovitost senzorne edukacije.

Predavatelji in teme: • Razvoj predsodkov o hrani – Tina Pirc, Anja Podlesek• Težave pri prehranjevanju otrok – Tina Pirc• Motiviranje otrok za zdravo prehranjevanje – Melita Puklek Levpušček• Različne metode prehrambne vzgoje – Anja Podlesek• Senzorna edukacija – Anja Podlesek• Sodelovanje čutov pri prehranjevanju in senzorno opismenjevanje – Luka Komidar• Vaje za spoznavanje različnih čutov (tipa, sluha, vonja, okusa, vida; kombinacije

čutil) - Tamara Urbančič, Luka Komidar, Melita Puklek Levpušček• Vodena degustacija in opisovanje živil – Tamara Urbančič, Anja Podlesek• Primerjalno okušanje - Tamara Urbančič, Anja Podlesek• Spoznavanje prehranskih verig – Tamara Urbančič• Spremljajoče aktivnosti v senzorni edukaciji – Tamara Urbančič• Ovrednotenje senzorne edukacije – Anja Podlesek• Ideje za prehrambno vzgojo (izvedba kratkega nastopa) – Tamara Urbančič, Anja

Podlesek, Tina Pirc, Melita Puklek Levpušček

33

Opombe: Usposabljanje poteka v dveh ločenih delih, med katerima je en mesec pre-mora. V prvem delu usposabljanja udeleženci spoznajo senzorno edukacijo. S sode-lovanjem v izkustvenih vajah pridobivajo izkušnje z izpeljavo posameznih učnih ur prehrambne vzgoje. Vaje so sestavljene iz aktivnosti, ki se osredotočajo na delovanje posameznih čutov, degustacij različnih živil in izpolnjevanja delovnih listov za učence. Med prvim in drugim delom usposabljanja udeleženci na svoji šoli izvedejo eno ali več delavnic senzorne edukacije, ki so jih spoznali na usposabljanjih, in pripravijo načrt nove učne ure prehrambne vzgoje (npr. razvijejo nov delovni list, novo izkustveno vajo, pripravijo predstavitev prehranske verige izbranega živila). V drugem delu usposablja-nja izvedejo refleksijo učnih ur senzorne edukacije, ki so jih izvedli na šoli, in nastopijo pred drugimi udeleženci. V kratkem nastopu prikažejo izvedbo dela pripravljene učne ure prehrambne vzgoje.

Obveznosti udeležencev: Za doseganje ciljev programa morajo biti udeleženci pri-sotni ves čas programa usposabljanja in se udeležiti vseh izkustvenih delavnic (vaj). Med prvim in drugim delom usposabljanja na svoji šoli izvedejo vsaj eno od delavnic senzorne edukacije, ki so jih spoznali na usposabljanjih, zberejo evalvacije učencev in napišejo refleksijo njenega poteka. Pripravijo tudi načrt nove učne ure prehrambne vzgoje. V drugem delu usposabljanja oddajo refleksijo izvedene delavnice senzorne edukacije in pripravo učne ure prehrambne vzgoje ter izvedejo kratek nastop, v katerem te ure drugim udeležencem posodobitvenega programa.


Kraj izpeljave

3. 5. 2016 27. in 28. 5. ter 27. 6. 2016

Ljubljana


34

ZGODOVINA

Izbrane zgodovinske vsebine iz maturitetnih tem


Ciljna skupina: gimnazijski učitelji in osnovnošolski učitelji zgodovine

Cilji: • posodobitev strokovno-maturitetnega znanja in sicer seznanitev z novostmi na po-

dročju obče in narodne zgodovine za profesorje/profesorice zgodovine v gimnazi-jah in drugih srednjih šolah

• poglobitev izbranih zgodovinskih vsebin iz različnih maturitetnih tem za splošno maturo iz zgodovine

• poglobitev izbranih zgodovinskih vsebin za osnovnošolske učitelje• izboljšanje samoevalvacije in evalvacije priprave dijakov na maturo iz zgodovine,

s poudarkom na vsebinski pripravi

Predavatelji in teme: • Slovenska izkušnja z volitvami – Bojan Balkovec• Ženske kot oblikovalke politike in socialne politike na prelomu 19/20. stoletja –

Irena Selišnik• Karel Veliki in njegov čas – Janez Mlinar• Atenska demokracija v Periklovem času – Alenka Cedilnik• Evalvacija mature in izbranih vsebin iz maturitetnih tem – Danijela Trškan


Kraj izpeljave

18. 3. 2016 1. 4. 2016 Ljubljana


35

NESOFINANCIRANI PROGRAMIPEDAGOŠKO-DIDAKTIČNE VSEBINE

Dvig odpornosti učencev in učiteljev na stresne (krizne) dogodke

Koordinator: Urška Gruden T:01 241 10 48, F:01 241 10 47, E: [email protected]Št. ur: 8Št. udeležencev: 20

Ciljna skupina: učitelji osnovnih šol, šolski svetovalni delavci

Cilji: • spoznati pojem odpornosti oz. prožnosti (ang. resilience) na stresne (krizne)

dogodke• spoznati vpliv osebnosti, okolja in genetike na odpornost• spoznati zakaj se prožni učitelji in učenci lažje soočajo s težavami• spoznati strategije dvigovanja odpornosti pri učiteljih in učencih • spoznati vaje/ delavnice, ki povečujejo odpornost na krizne dogodke pri učencih in

nekatere izkusiti na delavnici• spoznati možnosti ukrepanja po kriznem dogodku

Predavateljica in teme: Andreja Lavrič• Odpornost oz. prožnost na stresne (krizne) dogodke – zakaj se prožni učitelji in

učenci lažje soočajo s težavami?• Strategije dvigovanja odpornosti pri učiteljih in učencih• Vaje/ delavnice za povečevanje odpornosti učencev na krizne dogodke• Ukrepanja po kriznem dogodku



Kraj izpeljave

29. 2. 2016 14. 3. 2016 Ljubljana

Kotizacija: 48,00 €

36

SOCIOLOGIJA

Nestrpnost v vsakdanjem življenju: sociološka tematizacija družbenega izključevanja na osnovi vere, etnične pripadnosti, spola in spolne usmerjenosti


Ciljna skupina: Srednješolski učitelji sociologije ali družboslovja, osnovnošolski uči-telji domovinske in državljanske kulture in etike.

Cilji: Program naslavja štiri tematske sklope (vera, etnična pripadnost, spol in spolna usmerjenost in v povezavi s tem verska nestrpnost (npr. islamofobija), ksenofobija, ho-mofobija in seksizem), ki so bili v Sloveniji in širše v svetu skozi konkretne dogodke v zadnjem obdobju (npr. Charlie Hebdo, nasilje v osnovni šoli, Družinski zakonik ipd.) predmet številnih, tudi nestrpnih javnih razprav. Program ponuja sociološko refleksijo o teh vprašanjih in predstavlja najnovejša empirična in teoretična znanja, povezana s temi vprašanji.

Cilj seminarja je poglobitev in osvežitev znanja z omenjenih področij. Program bo s priznanimi predavatelji ponudil vpogled v poznavanje in razumevanje teoretskih, zgo-dovinskih ter aktualnih problematik, vezanih na družbeno izključevanje na osnovi vere, etnične pripadnosti, spola in spolne usmerjenosti. Udeleženci in udeleženke bodo lah-ko skupaj s predavatelji in predavateljicami analizirani konkretne primere in pridobili znanje, s pomočjo katerega bodo lažje posredovali to problematiko učenkam in učencem na svojih šolah in se tudi ustrezno odzvali na pojave tovrstne nestrpnosti v šolah.

Predavatelji in teme: • Islamofobija v vsakdanjem življenju – Anja Zalta• Seksizem v vsakdanjem življenju – Milica Antić Gaber• Ksenofobija v vsakdanjem življenju – Damjan Mandelc• Homofobija v vsakdanjem življenju – Roman Kuhar



Kraj izpeljave

31. 3. 2016 15. 4. 2016 Ljubljana


37

ŠPORT

Vključevanje oseb s posebnimi potrebami v proces športne vzgoje


Ciljna skupina: učitelji športne vzgoje

Cilji: • Seznaniti se s temeljnimi izrazi in procesom vključevanja oseb s posebnimi potre-

bami v proces športne vzgoje• Spoznati klasifikacijo invalidnosti in njenih posebnosti ter pogostnost le-teh• Spoznati načine in pomen motivacije ter komunikacije z osebami s posebnimi

potrebami• Spoznati posebnosti in cilje vadbe (razvoj in ohranitev funkcionalnih vzorcev in

gibalnih spretnosti) pri osebah s posebnimi potrebami na urah športne vzgoje• Seznaniti se z uporabo športnih pripomočkov pri doseganju ciljev vadbe na urah

športne vzgoje z osebami s posebnimi potrebami• Seznaniti se z namenom vadbe in izborom vaj glede na posameznikove potrebe• Spoznati različne športne panoge za osebe s posebnimi potrebami

Predavatelji in teme: • Vključevanje oseb s posebnimi potrebami – Mojca Vaupotič• Klasifikacija invalidnosti in posebnosti le-teh – Mojca Vaupotič• Komunikacija in motivacija oseb s posebnimi potrebami – Mojca Vaupotič• Posebnosti in cilji vadbe oseb s posebnimi potrebami – Maja Krpan Božič• Namen vadbe in izbor vaj – Maja Krpan Božič• Uporaba športnih pripomočkov – Maja Krpan Božič• Individualizacija vadbe – Maja Krpan Božič• Športne panoge oseb s posebnimi potrebami – Maja Krpan Božič


Kraj izpeljave

5. 1. 2016 29. 1. 2016 Ljubljana


38

Zimski smučarski športni dan


Ciljna skupina: učitelji športne vzgoje, vzgojitelji v osnovni šoli in vrtcu

Cilji: spoznati nove metodične poti učenja alpskega smučanja in pravilno načrtovanje zimskega športnega dneva

Predavatelj in teme: Aleš Močnik• Začetne oblike smučanja• Nadaljevalne oblike smučanja• Metodične poti učenja smučanja• Tehnika in metodika alpskega smučanja• Učenje smučanja otrok in mladostnikov• Značilnosti smučarskega športnega dne• Pomen pravilne izbire smučarske opreme in značilnosti• Zdravstveni in socialni vidik alpskega smučanja


Kraj izpeljave

8. 1. 2016 28. 1. 2016 Ljubljana


39

PROGRAMI ZA IZPOPOLNJEVANJE IZOBRAZBEPedagoško-andragoška izobrazba za strokovne delavce v osnov-nih in srednjih šolah

1. Cilji programaGlavni cilj programa je omogočiti strokovnim delavcem v vzgoji in izobraževanju, da pridobijo pedagoško-andragoško usposobljenost, ki jim bo omogočala kakovostno vzgoj-no-izobraževalno delo v osnovnih in srednjih šolah.

2. Način izvajanja programaŠtudijski program za izpopolnjevanje obsega 60 kreditnih točk (KT) oziroma 600-660 kon-taktnih ur in traja eno študijsko leto s pričetkom 25. septembra 2015. Program se praviloma izvaja kot izredni študij, ob koncu tedna (v petek popoldne in v soboto), izjemoma pa tudi med tednom. Organizirane oblike pedagoškega dela praviloma potekajo v prostorih fakultete.

3. Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisaV program za izpopolnjevanje se lahko vpiše, kdor ima univerzitetno, visoko strokovno ali višješolsko izobrazbo oziroma zaključen prvo ali drugostopenjski bolonjski študij.

Predvideno število vpisnih mest je do 90. Glede na število prijav se lahko oblikujejo dodatne skupine. Merilo za izbiro ob omejitvi vpisa je datum prijave v program oziroma kriteriji za sofinanciranje s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.

Opozorilo: Pred vpisom v program svetujemo, da se o ustreznosti izobrazbe za zaposlitev na področju vzgoje in izobraževanja posvetujete na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport v Službi za razvoj kadrov v šolstvu (tel.: 01 400 57 19 ali [email protected]).

4. StroškiŠolnina za š.l. 2015/16 znaša 1.485,00 €. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport bo pogojno sofinanciralo program za udeležence, ki so zaposleni v zavodih na področju vzgoje in izobraževanja, vpisanih v razvid izvajalcev javnoveljavnih programov MIZŠ, in za opravljanje dela po ZOFVI potrebujejo pedagoško andragoško izobrazbo ter so na izobraževanje napoteni s strani delodajalca. Šolnina za te udeležence bo znašala 795,00 €, če bo zadostno število udeležencev iz šolstva in bo za ta namen na razpo-lago še dovolj finančnih sredstev na proračunski postavki. Sredstva za sofinanciranje programa bodo odobrena po pričetku izvedbe.

5. PrijaveRok za pisne prijave z dokazili je 17. september 2015. Za prijavo je potrebno najprej izpolniti in oddati elektronsko prijavnico, ki je dosegljiva na povezavi: https://vis.ff.uni-lj.si/razpis_vnos_0_PAI.asp#. Prijava bo šteta kot veljavna, ko bo natisnjena in podpisana prijavnica skupaj z vsemi potrebnimi prilogami v roku dostavljena na naslov Filozofska fakulteta UL, Center za pedagoško izobraževanje, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana s pripisom »Prijava na razpis PAI«. Priloge so: overjena fotokopija diplome (razen diplomanti FF UL, ki lahko priložijo neoverjeno fotokopijo), ustrezno potrdilo o spremembi imena oz. priimka (fotokopija), v kolikor se ime in/ali priimek na diplomi

40

razlikuje od imena in/ali priimka na prijavnici, napotitev na program za izpopolnje-vanje za zaposlene v šolstvu – obrazec je objavljen na spletni strani Filozofske fakultete: http://www.ff.uni-lj.si/1/Dejavnosti-FF/Center-za-pedagosko-izobrazevanje/Programi-za--izpopolnjevanje/Pedagosko-andragoska-izobrazba-za-strokovne-delavc.aspx

6. Dodatne informacijePredstavitveni zbornik programa je objavljen na spletni strani Filozofske fakultete. In-formativni dan bo potekal v četrtek, 10.9.2015, ob 17. uri na Filozofski fakulteti v Ljubljani (predavalnica 18). Za vsa morebitna vprašanja lahko pokličete na tel. 01 241 10 49 ali pišete na [email protected] .

7. Predmetnik programa za izpopolnjevanje glede na izobrazbo udeležen-cev oz. delovno področje

SKUPNI PEDAGOŠKO PSIHOLOŠKI PREDMETI

1. sk

lop

Psihologija za učitelje (7 KT)

Didaktika (5 KT)

Pedagogika – teorija vzgoje in andragogika (6 KT)Opazovalna praksa

(pri enem od skupnih predmetov)

(2 KT)

/ /

ENOPREDMETNA IZOBRAZBA

DVOPREDMETNA IZOBRAZBA

IZOBRAŽEVALCI ODRASLIH

2. sk

lop

Specialna didaktika(5–12 KT)

Specialna didaktika 1(5–10 KT)

Specialna didaktika(5–10 KT)

Specialna didaktika 2(5–10 KT)

Andragoška didaktika(5 ECTS)

Pedagoška praksa(10 KT)

Pedagoška praksa 1 (6 KT) Pedagoška praksa (6 KT)Pedagoška praksa 2 (6 KT) Andragoška praksa (6 KT)

3. sk

lop

IZBIRNI PREDMETI (6–19 KT):Angleščina za učitelje (3 KT)

Raziskovanje učnega procesa (4 KT) Slovenščina za učitelje (4 KT)

Učenci z učnimi težavami (3KT)Uravnavanje motečega vedenja (3 KT)

Andragoška didaktika* (5 KT)

4. sk

lop ZAKLJUČNA APLIKATIVNA NALOGA (skupaj 6 KT):

izdelava naloge (25.000-30.000 znakov – 3 KT)praktični del (3 KT)

SKUPAJ 60 ECTS

*Andragoško didaktiko lahko izberejo samo udeleženci, ki je niso izbrali že znotraj specialne didaktike (t.i. izobraževalci odraslih)

41

OPOMBA: Udeleženci programa opravljajo specialno didaktiko glede na strokovno po-dročje predhodno pridobljene izobrazbe. Udeleženci z izobrazbo iz strokovnih področjih, kjer ne obstaja specialna didaktika, obiskujejo specialno didaktiko glede na širše strokov-no področje, torej specialno didaktiko družboslovja (npr. ekonomisti, pravniki…) ali spe-cialno didaktiko naravoslovja (npr. agronomi, farmacevti, zdravniki, inženirji…). Udele-ženci z zaključenimi enopredmetnimi študijskimi programi opravljajo specialno didaktiko svojega strokovnega področja, prakso pri tej specialni didaktiki v obsegu 10 KT (5 tednov) in 1 teden opazovalne prakse pri kateremkoli skupnem predmetu (2 KT). V primeru, da se želijo ukvarjati z izobraževanjem odraslih, pa lahko opravljajo specialno didaktiko in prakso svojega strokovnega področja za dvopredmetne (3 tedne oz. 6 KT) ter Andragoško didaktiko in Andragoško prakso (3 tedne oz. 6 KT). Udeleženci z zaključenimi dvopred-metnimi študijskimi programi, ki želijo pridobiti pedagoško usposobljenost pri obeh pred-metih, izberejo specialni didaktiki obeh strokovnih področij (v kolikor je to mogoče – gl. spodaj) ter prakso pri obeh predmetih (v obsegu 2 krat 3 tedne oz. 2 krat 6 KT).

Specialne didaktike glede na strokovna področja:

• andragogike,

• angleščine,

• biologije,

• družboslovja,

• filozofije,

• fizike,

• francoščine,

• geografije,

• glasbene vzgoje,

• italijanščine,

• kemije,

• grščine,

• latinščine,

• likovne didaktike,

• matematike,

• naravoslovja,

• nemščine,

• psihologije,

• slovenščine,

• sociologije,

• španščine,

• teologije,

• umetnostne zgodovine

• in zgodovine.

42

Program za pridobitev pedagoško-andragoške izobrazbe za pre-davatelje višjih strokovnih šol

1. Cilji programaGlavni cilj programa je usposobiti predavatelje višjih strokovnih šol za kakovostno izo-braževalno delo, ob upoštevanju sodobnih dognanj pedagoške psihologije, visokošolske didaktike, andragogike, poklicne pedagogike in specifičnosti danega poklicnega podro-čja. Pridobljena pedagoško-andragoška izobrazba po tem programu ne ustreza za delo v osnovni in srednji šoli.

Program upošteva specifičnost izobraževalnega dela na višješolski stopnji, pa tudi spe-cifičnost položaja predavateljev višjih strokovnih šol, ki imajo običajno že dolgoletne strokovne izkušnje s svojega poklicnega področja in mnogi tudi delujejo kot predavatelji le manjši del svojega delovnega časa.

2. Način izvajanja programaŠtudijski program za izpopolnjevanje obsega 30 kreditnih točk (KT) oziroma 185 kon-taktnih ur in traja razširjen semester. Program se praviloma izvaja kot izredni študij, ob koncu tedna (v petek popoldne in soboto), izjemoma pa tudi med tednom. Organizirane oblike pedagoškega dela praviloma potekajo v prostorih fakultete v Ljubljani.

3. Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisaV program za izpopolnjevanje se lahko vpiše, kdor je končal:• katerega koli od študijskih programov druge stopnje po bolonjski prenovi• katerega koli od univerzitetnih ali visokošolskih strokovnih študijskih programov.

Pod enakimi pogoji se lahko vpisujejo tudi udeleženci, ki so končali izobraževanje v tujini.

Predvideno število vpisnih mest na izvedbo je 16. Merilo za izbiro ob omejitvi vpisa je datum prijave v program oziroma kriteriji za sofinanciranje s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, kar je napotitev s strani zavoda, vpisanega v razvid iz-vajalcev javnoveljavnih programov. Kot datum prijave se bo upošteval datum prispetja veljavne prijave, t.j. natisnjene in podpisane prijavnice z vsemi prilogami.

4. StroškiŠolnina za š.l. 2015/16 znaša 900,00 €. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport bo predvidoma sofinanciralo eno izvedbo programa za udeležence, ki bod napoteni v program s strani višjih strokovnih šol, vpisanih v razvid izvajalcev javnoveljavnih pro-gramov MIZŠ. Šolnina za te udeležence bo znašala 548,77 €, če bo zadostno število udeležencev iz šolstva in bo za ta namen na razpolago še dovolj finančnih sredstev na proračunski postavki. Sredstva za sofinanciranje programa bodo odobrena po pričetku izvedbe.

5. PrijaveRazpis za vpis v program bo objavljen naknadno predvidoma za letni semester 2016 na spletni strani: http://www.ff.uni-lj.si/1/Dejavnosti-FF/Center-za-pedagosko-izobrazevanje/Programi-za-izpopolnjevanje/Pedagosko-andragoska-izobrazba-za-predavatelje-vis.aspx

43

6. Dodatne informacijePredstavitveni zbornik programa je objavljen na spletni strani Filozofske fakultete. Za vsa morebitna vprašanja lahko pokličete na tel. 01 241 10 48 ali pišete na [email protected].

7. Predmetnik programa za izpopolnjevanje

zap.št. predmet Kreditne točke

1 Poučevanje za aktivno učenje 6

2 Izobraževanje odraslih, ključni pristopi in metode 5

3 Preverjanje in ocenjevanje znanja 4

4 Povezava teorije in prakse v načrtovanju in izvajanju izobraževanja

4

5 Teorija in metode poklicnega in strokovnega izobraževanja

4

6 Raziskovalno-aplikativna naloga 7

SKUPAJ 30

44

Študijski program za izpopolnjevanje iz bibliotekarstva (ŠPIK)

1. Cilji programaCilj programa je, da udeležence seznani z delom v šolski knjižnici in jih usposobi za delovna opravila v šolskih knjižnicah, to je knjižnicah osnovnih, srednjih in strokovnih šol, glasbenih šol, zavodov za usposabljanje mladine in dijaških domov. Program ne usposobi za izvajanje predmeta Informacijsko opismenjevanje, za katerega je po veljav-nih predpisih potrebna univerzitetna izobrazba bibliotekarske smeri.

2. Način izvajanja programaŠtudijski program za izpopolnjevanje obsega 43 kreditnih točk (KT) oziroma 268 kon-taktnih ur in traja razširjeni semester predvidoma od novembra 2015 do junija 2016. Program se izvaja kot izredni študij, predvidoma ob koncu tedna (v petek popoldne in soboto), izjemoma pa tudi med tednom. Organizirane oblike pedagoškega dela pravilo-ma potekajo v prostorih fakultete (Aškerčeva cesta 2, Ljubljana).

3. Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisaV Študijski program za izpopolnjevanje iz bibliotekarstva (ŠPIK) se lahko vpiše, kdor ima izobrazbo pridobljeno po študijskem programu druge stopnje oziroma izobrazbo pridobljeno po študijskem programu, po katerem se pridobi izobrazbo, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje, in izpolnjuje z zakonom in drugimi predpisi določene pogoje o stopnji in smeri izobrazbe za učitelja oz. svetovalnega delavca v vzgoji in izobraževanju. Pod enakimi pogoji se lahko vpisujejo tudi udeleženci, ki so končali izobraževanje v tujini.

Predvideno število vpisnih mest je 30. Prednost pri vpisu imajo kandidati z opravljenim strokovnim izpitom s področja vzgoje in izobraževanja. Če je teh kandidatov več kot je razpisanih mest, se upošteva kriterij daljše dobe zaposlitve na področju vzgoje in izo-braževanja (v šolski knjižnici).

4. StroškiŠolnina za š.l. 2015/16 znaša 779,33 €. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport bo predvidoma sofinanciralo program za udeležence, ki so zaposleni v zavodih na po-dročju vzgoje in izobraževanja, vpisanih v razvid izvajalcev javnoveljavnih programov MIZŠ, in so na izobraževanje napoteni s strani delodajalca. Šolnina za te udeležence bo v primeru sofinanciranja MIZŠ znašala 389,64 €, če bo zadostno število udeležencev iz šolstva in bo za ta namen na razpolago še dovolj finančnih sredstev na proračunski postavki. Sredstva za sofinanciranje programa bodo odobrena po pričetku izvedbe.

5. PrijaveRok za pisne prijave z dokazili je 5. oktober 2015. Za prijavo je potrebno najprej izpolniti in oddati elektronsko prijavnico, ki je dosegljiva na povezavi: https://vis.ff.uni-lj.si/razpis_vnos_0_SPIK.asp#. Prijava bo šteta kot veljavna, ko bo natisnjena in podpisana prijavnica skupaj z vsemi potrebnimi prilogami v roku dostavljena na naslov Filozofska fakulteta UL, Center za pedagoško izobraže-vanje, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana s pripisom »Prijava na razpis ŠPIK«. Priloge so: overjena fotokopija diplome (razen diplomanti FF UL, ki lahko priložijo neoverjeno

45

fotokopijo), ustrezno potrdilo o spremembi imena oz. priimka (fotokopija), v ko-likor se ime in/ali priimek na diplomi razlikuje od imena in/ali priimka na prijavnici, napotitev na program za izpopolnjevanje – obrazec je objavljen na spletni strani Filozofske fakultete: http://www.ff.uni-lj.si/1/Dejavnosti-FF/Center-za-pedagosko-izo-brazevanje/Programi-za-izpopolnjevanje/Studijski-program-za-izpopolnjevanje-iz-bi-blioteka.aspx in fotokopija potrdila o opravljenem strokovnem izpitu s področja vzgoje in izobraževanja.

6. PriznavanjeUdeležencem se lahko prizna pridobljeno znanje, usposobljenost ali zmožnosti, ki po vsebini in zahtevnosti v celoti ali deloma ustrezajo splošnim oziroma predmetnospe-cifičnim kompetencam, določenim s programom. Priznano znanje, usposobljenost ali zmožnosti se lahko upoštevajo kot merilo za izbiro ob omejitvi vpisa ali kot opravljena študijska obveznost. Udeleženec, ki prosi za oprostitev obveznosti, mora predložiti ori-ginale dokazil o opravljenem izobraževanju, pridobljenem znanju in praksi.

7. Dodatne informacijePredstavitveni zbornik programa je objavljen na spletni strani Filozofske fakultete Uni-verze v Ljubljani. Za vsa morebitna vprašanja lahko pokličete na tel. 01 241 10 49 ali pišete na [email protected] .


Zap. št. Učna enota Kontaktne ure skupaj

KT

Osnovni predmeti:

1 Avtomatizacija knjižnic 16 3

2 Informacijski viri in storitve 20 5

3 Izgradnja knjižničnih zbirk 32 6

4 Književnost za bibliotekarje in založnike 16 3

5 Obdelava knjižničnega gradiva 40 6

6 Osnove bibliotekarstva in organizacija knjižnic 40 6

Specialni predmeti:

7 Izobraževanje uporabnikov v šolski knjižnici 72 8

8 Uporabniki informacijskih virov in storitev 16 3

9 Upravljanje knjižnic 16 3

SKUPAJ 268 43

46

Osnove visokošolske didaktike

1. Cilji programaCilj programa je omogočiti visokošolskim asistentom in učiteljem pridobitev in izpopol-nitev znanja za uspešno visokošolsko poučevanje, ki podpira kakovostno učenje študen-tov. Udeleženci pridobijo zmožnosti, ki so potrebne za uspešno načrtovanje, izvajanje in vrednotenje visokošolskega izobraževalnega procesa na svojem strokovnem področju.

2. Način izvajanja programaŠtudijski program za izpopolnjevanje obsega 10 kreditnih točk (KT) in se praviloma izvaja v enem semestru (v strnjenih časovnih blokih). Program temelji na aktivnih me-todah v povezavi s praktičnimi izkušnjami. Izvajanje se delno prilagaja strokovnem področju udeleženca.

Program je namenjen že zaposlenim (neodvisno od oblike zaposlitve) visokošolskim sodelavcem in učiteljem. Vseskozi se izvaja kot prepletanje pedagoške, andragoške, psihološke in didaktične teorije ter njihove učne oziroma poklicne prakse. Pri vseh predmetih je zlasti v vaje vključeno izkušenjsko in kolegialno učenje na praktičnih primerih. Tako je praktični del izobraževanja vključen pri vseh predmetih v obliki mini nastopov z video povratno informacijo, kolegialnih hospitacij, analize primerov iz lastne pedagoške prakse in pri izvedbi empiričnega dela seminarske naloge.

3. Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisaV program za izpopolnjevanje se lahko vpiše, kdor je končal:• katerega koli od študijskih programov druge stopnje po bolonjski prenovi• katerega koli od univerzitetnih ali visokošolskih študijskih programov

in ima status (stalnega ali pogodbenega) asistenta ali učitelja na kateri od slovenskih univerz ali visokih šol.

Predvideno število vpisnih mest za eno izvedbo programa za izpopolnjevanje je 16. Merilo za izbiro ob omejitvi vpisa je datum prijave v program oziroma kriteriji za sofi-nanciranje s strani financerja.

4. PriznavanjeUdeležencem se lahko prizna pridobljeno znanje, usposobljenost ali zmožnosti, ki po vsebini in zahtevnosti v celoti ali deloma ustrezajo splošnim oziroma predmetnospeci-fičnim kompetencam, določenim s programom za izpopolnjevanje. Priznava se znanje, usposobljenost ali zmožnosti, pridobljene s formalnim, neformalnim ali izkustvenim učenjem.

5. Dodatne informacijePredstavitveni zbornik programa je objavljen na spletni strani Filozofske fakultete Uni-verze v Ljubljani. Za vsa morebitna vprašanja lahko pokličete na tel. 01 241 10 46 ali pišete na [email protected].

47


PREDMETI P S V DO KT

Poučevanje za aktiven študij 20 10 10 2 4

Samostojen študij in e-učenje 14 8 8 2 3

Ocenjevanje znanja in evalvacija 14 8 8 2 3

SKUPAJ 48 26 26 8 10

Preglednica: Predmetnik študijskega programa – preglednica učnih enot po predava-njih (P), seminarjih (S), vajah (V), druge oblike (DO) in kreditnih točkah (KT)

48

IZOBRAŽEVANJA ZA VIŠJEŠOLSKE IN VISOKOŠOLSKE UČITELJE Višješolskim in visokošolskim učiteljem/učiteljicam ponujamo različne vsebine s kate-rimi lahko izpopolnijo ali osvežijo svoje znanje. Pri pripravi vsebin smo izhajali pred-vsem iz dolgoletnih izkušenj pri izvedbi izobraževanj in projektov ter potreb po peda-goški odličnosti v visokem šolstvu, pri čemer smo poleg sodobnih spoznanj upoštevali tudi predloge in želje dosedanjih udeležencev.

1. Obrnjeno učenje – v študenta usmerjeno poučevanje 2. Preverjanje in ocenjevanje znanja 3. Trema in anksioznost študentov in predavateljev 4. Motivacija študentov, uspešno učenje in aktivne metode poučevanja 5. Kako spodbujamo aktivno sodelovanje študentov? 6. Motivacija za kakovosten študij 7. Ocenjevanje za kakovosten študij 8. Uspešno javno nastopanje v angleščini 9. E-učenje 10. Retorika za visokošolske učitelje/delavce 11. Izobraževanje za mentorstvo 12. Strokovno in znanstveno besedilo 13. Pravopis in urejanje besedil 14. Uporaba spletnih slovarskih in besedilnih virov

Za dodatne informacije nas lahko pokličete po telefonu 01 241 10 46 ali pišete na [email protected].

49

PROGRAMI ZA ZAKLJUČENE SKUPINECenter za pedagoško izobraževanje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani lahko pri-pravi in izvede po vaših potrebah individualno prilagojene programe.

Za dodatne informacije se obrnite na elektronski naslov [email protected] ali pa nas po-kličite po telefonu 01 241 10 49.

50

IZPITI IZ TUJIH JEZIKOVIzpiti iz tujih jezikov so namenjeni kandidatom in kandidatkam z vsaj osnovnim zna-njem tujega jezika, ki potrebujejo potrdilo o znanju tujega jezika za zasebne ali uradne namene (npr. za vpis na podiplomski študij, za razpis na delovno mesto, za pridobitev štipendije, za študij v tujini, za izpolnjevanje meril za napredovanje ipd.). Kandidati in kandidatke na Filozofski fakulteti opravljajo le izpit, medtem ko se jezikovno izobražu-jejo lahko kjerkoli.

SEZNAM JEZIKOVKandidati in kandidatke lahko pri nas opravljajo izpite iz 21 tujih jezikov: anglešči-na, nemščina, francoščina, italijanščina, španščina, portugalščina, hrvaščina, srbščina, makedonščina, madžarščina, ruščina, japonščina, kitajščina, češčina, slovaščina, polj-ščina, švedščina, grščina, stara grščina, latinščina in esperanto.

KAKO SE PRIPRAVITI NA IZPIT?Kandidati in kandidatke lahko pristopijo k izpitu brez posebne priprave (ni jim npr. treba opraviti posebnega pripravljalnega tečaja). Na izpit se kandidati in kandidatke lahko pripravijo tudi tako, da berejo tekste v ciljnem jeziku, ponovijo slovnico, napišejo sestavek, poslušajo avtentična besedila v ciljnem jeziku ipd.

Podrobnejše napotke o vsebini izpita in o pripravi nanj dobijo kandidati in kandidatke pri posameznem izpraševalcu oz. izpraševalki v času govorilnih ur, lahko pa mu/ji vpra-šanja posredujete tudi po elektronski pošti.

KAKO PRISTOPITI K IZPITU?Kandidati in kandidatke naj se pred opravljanjem izpita v času uradnih ur (11.00 - 13.00, sreda tudi 11.00 - 15.00) zglasijo na CPI-ju (soba 508, nadstr. 5), kjer dobijo navodila za plačevanje obveznosti. Kontaktna oseba za izpite iz tujih jezikov je Luka Hrovat ([email protected], tel.: 01/241 1046).

PLAČEVANJE OBVEZNOSTICena opravljanja izpita iz znanja tujega jezika je 123,02 EUR. Na podlagi potrdila o plačilu, kandidat/ka na CPI-ju prejme dva izvoda obrazca (»Spričevalo o znanju tujega jezika«) za opravljanje izpita iz tujega jezika. V kolikor vam izpit plača delodajalec oz. druga pravna oseba, nam morate predhodno dostaviti originalno naročilnico. Kasnejših reklamacij ne upoštevamo.

KDAJ LAHKO OPRAVLJATE IZPIT?Predpisanih rokov za opravljanje izpita iz znanja tujih jezikov ni. Kandidat ali kandidat-ka v času govorilnih ur kontaktira izbranega izpraševalca za posamezni tuj jezik in se z njim dogovori za izpitni rok.

SEZNAM IZPRAŠEVALCEV:http://www.ff.uni-lj.si/fakulteta/Dejavnosti/CPI/IzpitiIzTuihJezikov/IzpitiIzTujihJezikov.html

52

Naslov programa:__________________________________________________________

Čas in kraj izpeljave programa________________________________________________

Ime in priimek udeleženca/ke:________________________________________________

Rojstni datum: ____________________________________________________________

Davčna številka udeleženca (obvezno!): _________________________________________

Elektronski naslov:_________________________________________________________

Naziv in naslov delodajalca (ulica in pošta) ter telefonska številka v službi:

________________________________________________________________________

________________________________________________________________________

Izobrazba:____________________ Delovno mesto:____________________

Kotizacijo za udeležence, zaposlene v vzgojno izobraževalnih zavodih, ki izvajajo javnovel-javne programe, in imajo soglasje odgovorne osebe zavoda, delno sofinancira Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.Potrditev, da je udeleženec/udeleženka zaposlen/a na vzgojno izobraževalnem zavodu, vpisa-nem v razvid MIZŠ, in napoten/a na izobraževanje s strani zavoda:

podpis odgovorne osebe: _______________________ žig

Kotizacijo za seminar (ustrezno obkrožite):• bom plačal/a sam/a• bo plačal delodajalec; če je delodajalec davčni zavezanec, navedite davčno številko:_______

podpis odgovorne osebe: _______________________ žig

Ob prijavi pošljite tudi naročilnico vašega zavoda oz. podjetja, ki je podlaga za izstavitev računa.

Pomembno:Pisne odjave sprejemamo najkasneje 8 dni pred izpeljavo programa na naslov Filozofska fakulteta, Center za pedagoško izobraževanje, p.p. 580, 1001 Ljubljana, po elektronski pošti na naslov [email protected]. V nasprotnem primeru že plačane kotizacije ne bomo mogli vrniti oziroma vam bomo koti-zacijo, kljub neudeležbi, zaračunali.

Center za pedagoško izobraževanjep.p. 580, 1001 Ljubljana

PRIJAVNICA

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakultetaCenter za pedagoško izobraževanje (CPI FF UL)

p.p. 580, 1001 Ljubljana

tel.: (01) 241 1049 (01) 241 1048 (01) 241 1046faks: (01) 241 1047

e-naslov: [email protected]

Predstojnica:dr. Meta Lah

Tajnica Filozofske fakultete:dr. Renata Kranjčec

Strokovni delavci:Urška GrudenMihaela HojkerLuka Hrovat

PROGRAMI PROFESIONALNEGAUSPOSABLJANJAZA STROKOVNE DELAVCE V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJUZA ŠOLSKO LETO 2015/16

Center za pedagoško izobraževanjeLjubljana 2015

PROPROPRO PR PR PR ZA STROKOVNE ZA STROKOVNE ZA STROKOVNE USUSUS

Center za pedagoško izobraževanje Filozofske fakultete je bil ustanovljen 1978. leta z namenom, da skrbi za pedagoško izobraževanje in izpopolnjevanje (bodočih) učiteljev, ki ga usklajuje in povezuje s

prakso. Osnovno vodilo je bilo ves čas razvijanje in uveljavljanje sodobnih – aktivnih oblik dela, ki izhajajo iz izkušenj in ki naj bi jih udeleženci prenesli v vsakdanjo učno prakso.

Center za pedagoško izobraževanje deluje na področjih:- programi za izpopolnjevanje izobrazbe,

- programi za profesionalno usposabljanje strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju,- koordinacija projektov (EU),

- mednarodno sodelovanje in organizacija konferenc.