Download pdf - PROCES NA INFORMIRANJE

. Proces na informiraweosnovni smetkovodstveno- finansiski izve{tai1.

Celi na finansiskoto izvestuvawe

Smetkovodstvoto pretstavuva jazik. Cel na sekoj jazik e prenesuvawe na informacii. Smetkovodstvenite informacii se nao|aat vo izve{taite koi se narekuvaat finansiski izve{tai. Celite na finansiskite izvestuvawa se: 1. Treba da obezbedi informacii koi }e se koristat za kreirawe na delovni i ekonomski odluki.2.

Treba da obezbedi informacii korisni za postojnite i

3.

Treba da obezbedi informacii koi }e im ovozmoàt na postojnite i potencijalnite investitori, kreditori i ostanatite korisnici vo procenka na iznosite, vremeto i neizvesnosta na idnite gotovinski primawa od dividendi, prihodite od proda`ba, nadomestoci, dostasanite hartii od vrednost ili od zaemi. Treba da obezbedi informacii za ekonomskite sredstva vo edno pretprijatie, pravata na tie sredstva i za efektite od transakciite, nastanite i okolnostite koi gi primenuvaat sredstvata i pravoto na tie sredstva. Podatocite za zarabotkata na pretprijatieto dobieni od smetkovodstvoto obezbeduvaat podobri informacii za postojnata i kontinuiranata sposobnost za sozdavawe na pogodni tekovi na gotovinata. Treba da obezbedi informacii za raboteweto na pretprijatieto vo eden period i za toa kako upravata na pretpr.ja izvr{uva svojata upravuva~ka odgovornost.

4.

5.

6.

2. Bilans na sostojba2.1 Poim za bilansot Bilansot, kako finansiski izve{taj, pretstavuva ,,edno sinteti~ko konto koe prakti~no gi sodrì site salda koi se nao|aat na sostojbenite konta,, Bilansot na sostojba dava informacii za sostojbata na imotot, sredstvata i nivnite izvori,( obrskite i kapitalot) odnosno za finansiskata sostojba na pretprijatieto na opredelen den. 2.2 Elementi na bilansot Bilansot e sostaven od dve osnovni celini: - Sredstva (imot) i - Izvori na sredstvata (imotot).Sredstva sredstva Site sredstva Izvori naSite izvori ( obvrski, kapital, dobivka), iskaàni vo pari~na vrednost

iskaàni vo pari~na vrednost

i

- dolgotrajni sredstva ( postojani sredstva) - tekovnite sredstva ( obrtni sredstva ).

Izvorite na sredstvata gi sodràt: -kapitalot i neraspredelenata dobivka, - dolgoro~nite obvrski i - tekovnite ( kratkoro~nite) obvrski. Sredstva sredstva 1) Dolgotrajni sredstva( postojani sredstva) dobivka 2) Tekovni sredstva izvori 3) (obrtni sredstva) izvori

Izvori na1) Kapital i neraspredelena 2) Dolgotrajni 3) Kratkoro~ni

2.3 Osnovni koncepti na bilansot2.3.1 Koncept na dvostrano nabquduvawe Ovoj koncept proizleguva od osnovnata karakteristika na dvojnoto knigovodstvo- principot na dvojno knièwe. Vkupniot iznos na sredstvata sekoga{ e ednakov na vkupniot iznos na obvrskite i sopstveni~kiot kapital.Od tuka proizleguva i bilansnata ramnoteà. 2.3.2 Koncept na vrednosno merewe Spored ovoj koncept, vo smetkovodstvoto moè da se opfa}aat samo nastani koi moè da se izrazat vo pari. 2.3.3 Koncept na subjektot Smetkovodstvoto se organizira i vodi za subjektot, a ne za li~nostite koi se sopstvenici, koi rakovodat i

2.3.4 Koncept na neograni~eno vreme na raboteweOvoj koncept se bazira na pretpostavkata deka pretprijatieto }e prodolì kontinuirano da raboti od godina vo godina. Vo toj slu~aj krajniot bilans od prethodniot presmetkoven period na subjektot e i po~eten bilans za naredniot presmetkoven period. 2.3.5 Koncept na tro{ok Spored ovoj koncept koj u{te e poznat kako koncept na istoriski tro{ok, odnosno istoriska vrednost, sredstvata vo pretprijatieto se evidentiraat po nivnata istoriska vrednost ( tro{ocite napraveni za nejzino pribavuvawe), a ne spored nejzinata pazarna vrednost. Pazarna vrednost e onaa po koja, sredstvata (imotot) moàt da se realiziraat na vrednosta po koja

2.4 So~inuvawe na bilansotBilansot moè da se so~ini kako: - dvostran pregled ili -ednostrani~en pregled vo forma na raport ( {tafetalna forma). * Princip na raste~ka likvidnost Pri izgotvuvawe na bilansot, poziciite na sredstvata moàt da se vnesuvaat taka {to najprvo se vnesuvaat poziciite na postojanite(dolgotrajni) sredstva, a potoa na obrtnite (tekovnite) sredstva, dodeka poziciite na izvorite na sredstvata se vnesuvaat taka {to najprvo se vnesuvaat poziciite na kapitalot, potoa sledat dolgoro~nite obvrski, a na kraj se vnesuvaat poziciite na kratkoro~nite obvrski.

* Princip na namaluva~ka likvidnost na sredstvataVo bilansot na sredstvata najprvo se vnesuvaat poziciite na kratkoro~nite obvrski, sledat poziciite na dolgoro~nite obvrski, a na kraj se vnesuvaat sopstvenite izvori odnosno kapitalot i dobivkata dokolku ne e raspredelena.

3. Bilans na uspeh ( smetka na dobivka i zaguba)3.1 Poim za bilansot na uspeh Bilansot na uspeh e finansiski izve{taj za finansiskiot rezultat vo opredelen presmetkoven period ( mesec, tromese~ie, {estomese~ie, godina), za razlika od bilansot koj ja pokaùva fin. sostojba na opredelen den. Toj pretstavuva edno sinteti~ko konto na koe se iskaàni saldata na site konta na koi se evidentirani rashodite i prihodite na pretprijatieto vo eden vremenski period.

3.2 Elementi na bilansot na uspehBilansot na uspeh e sostaven od dve osnovni celini: -celina na rashodi i -celina na prihodi predizvikani od tie rashodi. Prihodite se mereni ili vo pari ( ako e prodadeno vo gotovo) ili vo pobaruvawa( ako e prodadeno so odloèno pla}awe). Parite i pobaruvawata se pozicii na bilansot na sostojba, zna~i postoi povrzanost pome|u bilansot na uspeh i bilansot na sostojba. Rashodite pretstavuvaat namaluvawe na sopstveniot kapital. Tie se napraveni tro{oci za prodadeni proizvodi i uslugi. Treba da se napomene deka postoi razlika pome|u poimite rashod i izdatok i rashod i tro{ok.

3.2.1 Izdatoci i rashodiIzdatocite se tro{ewe na pari za nabavki, za napraveni uslugi, za pretplati, za zakupnini i sl. Izdatocite vo pretprijatieto vo opredelen period se transformiraat ili vo rashodi na periodot ili ostanuvaat kako sredstva na krajot na periodot. 3.2.2 Tro{oci i rashodi Tro{ocite se vo pari izrazeni tro{ewa na sredstva i na trud. Tro{ocite vkalkulirani vo cenata na ~inewe ostanuvaat vo zalihite se dodeka proizvodite ne bidat prodadeni. Rashodite moàt da bidat rashodi od redovno rabotewe, finansiski rashodi i vonredni rashodi. Ishodot na rashodite zavisi od vrednuvaweto na

Dobivkata ili zagubata se tret element na bilansot na uspeh i pretstavuvaat rezultanta od dvièwata na rashodite i prihodite, odnosno na porastot na sopstveniot kapital predizvikan od rashodite. 3.3 U{te nekolku osnovni koncepti na smetkovodstvenoto izvestuvawe, odnosno na smetkovodstvoto 3.3.1 Koncept na vnimatelnost Ovoj koncept bara prihodot da bide priznaen samo dokolku za nego postoi razumna sigurnost deka }e nastane. Zgolemuvaweto na kapitalot da ne se priznava dokolku nastanuvaweto na prihodot ne e razumno siguren, a namaluvaweto na kapitalot, odnosno rashodite da se priznaat samo koga nivnoto nastanuvawe e razumno

3.3.2 Koncept na zna~ajnostOvoj koncept bara da smetkovoditelite gi zanemarat nezna~ajnite transakcii, a da gi registriraat zna~ajnite transakcii. Zna~i konceptot na zna~ajnost ima dva aspekti: -da se zanemarat neva`nite raboti (promeni) i -vo finansiskite izve{tai da se objavat site va`ni raboti. 3.3.3 Koncept na realizacija Spored ovoj koncept prihodite se priznavaat vo momentot koga stokata se ispora~uva na kupuva~ite, a ne vo momentot na nejzinoto

3.3.4 Koncept na sprotivstavuvawePri proda`bata na proizvodite, onie tro{oci koi se napraveni za proizvodstvo na tie proizvodi se sprotivstavuvaat na prihodite ostvareni od nivnata proda`ba.

3.4 So~inuvawe na bilansot na uspehBilansot na uspeh moè da bide so~inet kako: 1) Dvostran pregled Pri {to na levata strana se nao|aat poziciite na rashodite, a na desnata strana poziciite na prihodite. 2) Ednostrani~na ( raportna forma) Najprvo se vnesuvaat rashodite, a potoa prihodite vo presmetkovniot period.

1) 2)

Vo bilansot na uspeh finansiskiot rezultat moè da bide utvrden spored eden od slednite dva metoda:spored metodot na vkupni tro{oci ili spored metodot na tro{oci sodràni vo prodadenite, realizirani proizvodi.

4. Izve{taj za promenite na sopstveni~kiot kapitalSopstvenikot na kapitalot za sostojbata na svojot kapital dobiva informacii od izve{tajot za promenite na sopstveni~kiot kapital. Ovoj izve{taj e eden vid na spojna vrska pome|u bilansot na sostojba i bilansot na uspeh. Ako pojdeme od smetkovodstvenata ravenka: sredstva = obvrskite + sopstveniot kapital, ottamu sopstveniot kapital = sredstvata - obvrskite.

5. Zaklu~en listZaklu~niot list e obrazec vo koj se vr{i sumirawe na prometot i saldata, proveruvawe na ispravnosta na knièwata, sobirawe na prometot i utvrduvawe na saldata. Zakl. list e obrazec koj }e posluì za polesno so~inuvawe na finansiskite izve{tai, bilansot na sostojba i bilansot na uspeh.

6. Dokumentacija i delovni knigi vo dvojnoto knigovodstvo6.1 Poim i sodrìna na knigovodstvenite dokumenti Knigovodstveniot dokument e ,, pi{ana isprava koja se koristi kako osnova za knièwe i kontrola, a i kako dokazno sredstvo za izvr{en nastan, odnosno za stopanskata operacija za koja e izdaden i koja istovremeno pretstavuva dokazno sredstvo za vistinitosta na nastanuvawe na opredelen smetkovodstven nastan.

Elementite koi gi sodrì sekoj dokument e: datum i mesto na izdavawe na dokumentot, ime na dokumentot, samiot nastan. Vo dokumentot treba da stojat i imiwata na firmite ili licata koi u~estvuvaat vo delovniot nastan, pe~at i potpis na ovlasteni lica.6.2 Vidovi knigovodstveni dokumenti Naj~esto se naveduvaat slednite grupi na dokumenti:-interni

i eksterni dokumenti, -izvorni (originalni) i izvedeni dokumenti, -osnovni i dopolnitelni dokumenti, -dokumenti od aspekt na toa vo koja delovna funkcija se izdavaat.

Internite dokumenti gi izdava pretprijatieto za delovnite nastani {to gi izvr{uva, a koi imaat interen karakter.Takvi se: trebovawa, priemnici, kalkulacii, izve{tai za vi{oci i kusoci, platni spisoci, fakturi za ispora~ani proizvodi, stoki, izvr{eni uslugi, kasovi dokumenti ( uplati, isplati, kasov izve{taj) i dr. Eksternite dokumenti se izdadeni nadvor od pretprijatieto, vo sredinata vo koja toa egzistira.Niv gi izdava nekoj drug subjekt. Takvi dokumenti se: vlezni fakturi od dobavuva~ite, izvodite od bankata, presmetkata na kamata za odobreniot kredit, primeni hartii od vrednost, menici, ~ekovi, tovarni listovi i dr. Izvorni ili originalni dokumenti se onie koi go potvrduvaat nastanuvaweto na samo eden smetkovodstven nastan i se so~inuvaat na mestoto kade {to toj nastanuva.Takvi dokumenti se: fakturite za primeni i ispora~ani proizvodi, stoki, materijali, izvr{eni uslugi, fakturite za prodadeni proizvodi, stoki, materijali, trebuvawata na materijali, kasovite uplati i isplati i dr.

Izvedenite dokumenti se izdavaat vrz osnova na pove}e izvorni dokumenti i zatoa se poznati i kako zbirni dokumenti.Vo sebe sodràt pove}e delovni nastani i se upotrebuvaat kako sredstvo za racionalizacija na rabotata vo knigovodstvoto. Takvi se: platniot spisok, kasoviot izve{taj,izvodite za promenite na kontoto ìro i dr.

Osnovniot dokument go potvrduva nastanuvaweto na nastanot, dodeka dopolnitelniot dokument ja potkrepuva verodostojnosta na osnovniot dokument.I osnovnite i dopolnitelnite dokumenti sluàt kako osnova za knièwe. Od aspekt na pooddelnite funkcii vo raboteweto,dokumentite moàt da bidat: -dokumenti koi gi izdava nabavnata funkcija (f-ri za nabavka,priemnici); -dokumenti koi gi izdava proizvodnata funkcija(trebuvawa,r.nalozi) -dokum.koi gi izdava proda`nata funkcija (izlezni f-ri,

Od aspekt na sovremenata kompjuterska obrabotka na dokumentacijata razlikuvame: - izvorni vlezni knigovodstveni dokumenti i - izvedeni knigovodstveni dokumenti na baza na knigovodstveniot soft program.6.3 Kontrola na knigovodstvenata dokumentacija Dokumentite se kontroliraat od tri aspekti:-od

aspekt na nivnata formalna ispravnost, -od aspekt na nivnata materijalna, su{tinska ispravnost i -od aspekt na ispravnosta na presmetkite vo niv, presmetkovna ispravnost.

Kontrolata na formalnata ispravnost ima za cel da utvrdi dali dokumentot gi sodrì site elementi: imeto na dokumentot, koli~inata, cenata, iznosot, datumot na izdavaweto, broj na izdadenite primeroci, potpisite na ovlastenite lica.Kontrolata na su{tinskata ispravnost ima za cel da utvrdi dali smetkovodstveniot nastan odnosno delovnata transakcija navistina e sklu~ena onaka kako {to e navedena vo dokumentot.

Kontrolata na presmetkovnata ispravnost ima za cel da utvrdi dali se to~ni presmetkite izvr{eni vo dokumentot. Otkako eden dokument e kontroliran, se veli deka toj dokument e likvidiran i moè da odi na obrabotka vo knigovodstvoto.

6.4 Kontirawe i knièwe na dokumentiteKontiraweto e stru~na rabota so~ineto od analiza na delovniot nastan i opredeluvawe na kontata na koi treba da se evidentira promenata. Kontiraweto go vr{i posebno stru~no lice vo knigovodstvoto i moè da se izvr{i na samiot dokument ili vo poseben obrazec, poznat kako nalog za knièwe ili temelnica. 6.5 Dvièwe ( hodogram) na knigovodstvenite dokumenti Hodogramot na knigovodstvenite dokumenti zapo~nuva od mestoto na nivnoto formirawe, sledi mestoto kade {to treba da se zadràt potoa mestoto za nivna kontrola i na kraj knigovodstvo kako mesto

So zakon ili so smetkovodstven standard se opredeluva dolìnata na ~uvaweto na dokumentite:-trajno

6.6 ûvawe na knigovodstvenite dokumenti

se ~uvaat platnite spisoci na rabotnicite;

-glavnata

kniga i dnevnikot se ~uvaat najmalku deset godini,a analiti~kite knigi najmalku pet godini; -najmalku pet godini se ~uvaat polugodi{nite i drugite periodi~ni presmetki i smetkovodstvenite dokumenti vrz osnova na koi se izvr{eni knièwata;-najmalku

tri godini se ~uvaat dokumentite za

7. Delovni knigi vo knigovodstvoto i nivno otvorawe na po~etokot na presmetkovniot perioddelovnata godina

-proda`nite i kontrolnite blokovi, pomo{ni obrasci i drugi sli~ni dokumenti se ~uvaat najmalku dve godini po podnesuvaweto na godi{nata smetka.

Delovnite knigi vo knigovodstvoto ja pretstavuvaat sevkupnata evidencija na delovnite nastani koja obezbeduva podatoci za dobivawe na informacii za sostojbata i promenite kaj smetkovodstvenite kategorii: sredstvata, obvrskite i kapitalot, tro{ocite, rashodite, prihodite i finansiskiot rezultat. Delovnite knigi od aspekt na nivnata sodrìna i na~inot na knièwe na sm. nastani se delat na: 1) osnovni delovni knigi i 2) analiti~ki delovni knigi

Dnevnikot e delovna kniga vo koja po hronolo{ki pat se vr{i evidencija na nastanatite delovni promeni . Bidej}i site delovni nastani evidentirani vo dnevnikot se kniàt i na kontata vo glavnata kniga, vkupniot promet vo dnevnikot, dolgoven i pobaruva~ki, treba da bide ednakov na vkupniot promet od kontata vo glavnata kniga. Evidencijata vo dnevnikot i knièwata vo glavnata kniga moè da se izveduvaat na dva na~ina: 1) Prenosna metoda na knièwe spored koja najprvo se vr{i evidencija vo dnevnikot, a potoa se vr{i prenos, se kniì na kontata vo glavnata kniga. 2) Vo vtoriot slu~aj, istovremeno se vr{i evidencijata vo dnevnikot i knièweto na kontata vo glavnata kniga, po Hintuoviot metod koga dnevnikot e osnova, a kontoto vo glavnata kniga kopija, ili po Rufoviot metod koga soodvetnoto konto od glavnata kniga e osnova, a dnevnikot kopija.

7.1 Osnovni delovni knigi

Glavnata kniga ( glavna kniga od stepen) e edna od osnovnite delovni knigi vo sistemot na dvojnoto knigovodstvo . vo koja smetkovodstvenite promeni se kniàt sistematski, po predmet, hronolo{ki kako {to se slu~uvaat. Glavnata kniga ja so~inuvaat kontata koi se pozicii vo bilansot na sostojba i bilansot na uspeh. Glavnata kniga mora da se vodi vo forma na povrzana kniga ili na slobodni listovi taka {to sekoj sloboden list pretstavuva edno konto.

Analiti~kite delovni knigi ( glavna kniga od stepen) se delovni knigi vo koi se vodi analiti~ka evidencija na sredstvata, obvrskite i kapitalot,tro{ocite, rashodite i prihodite vo pretprijatieto.

Spored toa za {to se vodi analiti~ka evidencija, taa moè da bide:-analiti~ka

evidencija na dolgotrajnite ( postojanite ) sredstva; -analiti~ka evidencija na kupuva~ite; -analiti~ka evidencija na materijalite i sitniot inventar; -analiti~ka evidencija na gotovite proizvodi; -analiti~kata evidencija na trgovskata stoka; -analiti~ka evidencija na proizvodstvoto; -analiti~ka evidencija na dobavuva~ite i dr.

Novata delovna godina ili noviot presmetkoven period pretprijatieto go zapo~nuva so sredstvata i obvrskite za tie sredstva so koi ja zavr{ilo prethodnata delovna godina. Sostojbata na tie sredstva se nao|a vo bilansot na sostojba so~inet na posledniot den od prethodniot presmetkoven period, naj~esto toa e 31.12. Delovnite nastani koi imaat svoe vlijanie vrz sredstvata, obvrskite i kapitalot prikaàni vo bilansot se grupirani vo ~etiri grupi: 1) Vo prvata grupa se nastanite koi predizvikuvaat promeni samo kaj sredstvata, zgolemuvawe ili namaluvawe.2)

7.1.1 Otvorawe na delovni knigi na po~etokot na delovnata godina

Vo vtorata grupa se nastani koi predizvikuvaat

3) Vo tretata grupa se nastanite koi gi zgolemuvaat sredstvata i obvrskite i kapitalot, i 4) êtvrtata grupa ja ~inat nastani koi gi namaluvaat sredstvata, obvrskite i kapitalot.