Transcript
Page 1: Primerjava ledeniškega reliefa na Norveškem in v Avstriji

Seminarska naloga pri predmetu geografije

Primerjava ledeniškega reliefa v Avstriji in na Norveškem

Mentorici: Nataša CINDRIČ DONAVAL Avtor: Žiga DERNIČ

Nevenka PUPIS OCEPEK

Koper, marec 2011

Page 2: Primerjava ledeniškega reliefa na Norveškem in v Avstriji

DERNIČ, Žiga, Primerjava ledeniškega reliefa v Avstriji in na Norveškem, Koper, Gimnazija Koper, 2011.

Povzetki

V angleščini

The difference between the glacial terrain in Austria and Norway is that it is in Austria

mountain glacial relief in Norway, the lowland glacial terrain. Glacial relief is made in

areas with colder climates, where the volume of fallen snow exceeds the melting of

the snow. There the major force of erosion is the glacier, not the river like elsewhere.

The glacier is made in the cirques, which were located above the snow line. Glacial

terrain is divided into a mountain glacial terrain and lowland glacial terrain. As the

most powerful erosive power of nature, glaciers slide down from the mountains due

to its weight and on it’s way it carves valleys.

V slovenščini

Razlika med ledeniškim reliefom v Avstriji in na Norveškem je ta, da je v Avstriji

gorski ledeniški relief, na Norveškem pa nižinski ledeniški relief. Ledeniški relief je

nastal na območjih s hladnejšim podnebjem, kjer je količina zapadenega snega

presegala taljenje snega. Tam je glavna sila erozije ledenik, ne pa reke kot drugod.

Ledenik je nastal v krnicah, ki so se nahajale nad snežno mejo. Ledeniški relief

delimo na gorski in nižinski. Kot najmočnejša erozijska moč narave, ledenik z gora

zaradi svoje teže polzi navzdol in po svoji poti do doline dolbe v podlago in trga z nje

material, ki ga prenaša in nato odloži.

2

2

Page 3: Primerjava ledeniškega reliefa na Norveškem in v Avstriji

DERNIČ, Žiga, Primerjava ledeniškega reliefa v Avstriji in na Norveškem, Koper, Gimnazija Koper, 2011.

V italijanščini

La differenza tra il terreno glaciale in Austria e in Norvegia è che il terreno glaciale in

Austria è in montagna mentre in Norvegia, il terreno è di pianura glaciale. Rilievo

glaciale è realizzato nelle zone più fredde, quando il volume della neve supera la

quantità della fusione della neve. Nelle tale zone il ghiacciaio è la più importante

forza di erosione, piuttosto che il fiume e altrove. Il ghiacciaio sorge nei voragini, che

si trovavano sopra la linea di neve. Le forme dei ghiacciai si dividono in due tipi,

quelli di pianura e quelli di montagna. Ghiacciai di montagna sono la forza più

potente dell’ erosione della natura e a causa del suo peso tagliano il materiale dalla

terra e lo depongono nel fondo valle.

3

3

Page 4: Primerjava ledeniškega reliefa na Norveškem in v Avstriji

DERNIČ, Žiga, Primerjava ledeniškega reliefa v Avstriji in na Norveškem, Koper, Gimnazija Koper, 2011.

Kazalo

Kazalo vsebine

1 Uvod....................................................................................................................................52 Ledeniški relief...................................................................................................................5

2.1 Nastanek ledenika.......................................................................................................62.2 Ledeniška erozija in akumulacija................................................................................62.3 Nižinski ledeniški relief..............................................................................................72.4 Gorski ledeniški relief.................................................................................................82.5 Primerjava Avstrijskega in Norveškega ledeniškega reliefa......................................9

3 Zakluček............................................................................................................................134 Viri in literatura.................................................................................................................14

Kazalo slik

Slika 1: Razčlenitev ledeniškega reliefa...............................................................................5Slika 2: Morene..........................................................................................................................6Slika 3: Celinska poledenitev na Antarktiki..........................................................................7Slika 4: Gorska poledenitev v Alpah.....................................................................................8Slika 5: Fjord...........................................................................................................................11

Kazalo tabel

Tabela 1: Ledeniška jezera v Avstriji glede na nastanek..........................................10Tabela 2: Primerjava reliefa v Avstriji in na Norveškem............................................12

4

4

Page 5: Primerjava ledeniškega reliefa na Norveškem in v Avstriji

LEDENIŠKIRELIEF

GORSKILEDENIŠKI

RELIEF

NIŽINSKILEDENIŠKI

RELIEF

DERNIČ, Žiga, Primerjava ledeniškega reliefa v Avstriji in na Norveškem, Koper, Gimnazija Koper, 2011.

1 Uvod

V svoji seminarski nalogi bom predstavil in primerjal ledeniški relief v Avstriji in na

Norveškem. Temeljna razlika med ledeniškim reliefom v prej omenjenih državah je,

da je v Avstriji gorski ledeniški relief, na Norveškem pa je nižinski ledeniški relief.

Poleg tega bom za boljše razumevanje opisal splošno ledeniški relief, nastanek

ledenika nasploh ter erozijske in akumulacijske oblike na območjih ledeniškega

reliefa.

2 Ledeniški relief

Na območjih s hladnejšim podnebjem ( polarna območja, visokogorja)1, kjer so

temperature skozi celotno leto pod ničlo, tekoče vode niso več glavni preoblikovalec

površja, temveč so ledeniki. Ledeniki so ena najmočnejših erozijskih sil v naravi.

Ravno tako kot reke, tudi ledeniki odnašajo dele površja in jih odlagajo, zato

govorimo o ledeniški eroziji in ledeniški akumulaciji. Ledenik se počasi pomika

navzdol proti dolini pod pritiskom svoje teže in spotoma kopiči pod seboj kamenje in

grušč, ter se spreminja v orjaški strgalnik, ki brusi in strga kamnine v dolini po kateri

drsi in vrezuje značilna strma pobočja in zaokrožena vbokla dna.

Slika 1: Razčlenitev ledeniškega reliefa

1 Območja nekdanje poledenitve, danes Antarktika, Arktika, Alpe, Andi,

5

5

Page 6: Primerjava ledeniškega reliefa na Norveškem in v Avstriji

DERNIČ, Žiga, Primerjava ledeniškega reliefa v Avstriji in na Norveškem, Koper, Gimnazija Koper, 2011.

2.1 Nastanek ledenika

Ledeniki nastajajo na vseh območjih, kjer količina snežnih padavin presega topljenje

snega. Ledenik nastaja nad snežno mejo v krnicah, kjer se kopiči sneg iz leta v leto.

V Alpah je snežna meja na okoli 2700m , najvišja pa je v visokih gorstvih v bližini

ekvatorja. Najnižja je na polarnih območjih, kjer ponekod sega do morja. Nakopičen

sneg se zaradi izpostavljenosti velikim pritiskom in večkratnem taljenju in zmrzovanju

spremeni v led. Ledenik zaradi gravitacije začne polzeti iz kotanje. Presežna količina

snega polzi navzdol in nenehno dopolnjuje ledenik. Tokovi ledenikov iz več krnic se

združijo. Zaradi lastne teže se ledenik ukrivlja po obliki podlage in zaradi togosti

vrhnje plasti ledenik poka. Večina ledenikov se pomika zelo počasi, le nekaj cm na

dan, na obalnih pobočjih pa se zelo hitro. Ledenik Quarayaq na severni Grenlandiji

polzi s hitrostjo 20-24m na dan. (Voglar, 2004)

2.2 Ledeniška erozija in akumulacija

Ledeniki med drsenjem s tal trgajo kose kamnin in jih rinejo pod seboj. Na njegove

robove in tudi sredino padata kamenje in drobir, ki ga s pobočij krušita zmrzal in

voda. Del tega kamenja prodre v led. Kamenje postane orodje, s katerim ledenik

vrezuje v pokrajino in jo oblikuje. Ledeniki imajo tolikšno moč, da odnašajo kamnine

do dvajsetkrat hitreje kot reke. Površje lahko obrusijo za 3mm na leto. Z gora ledeniki

prenašajo tudi velike skale in jih razpostavljajo po dolinah. Na položnejših delih so

ledeniki debelejši in počasnejši, na strmih pobočjih pa tanjši, ki so hitrejši in se

razpirajo ledeniške razpoke, ki se spet na položnejših delih zapirajo. V spodnjem

delu poti ledenika, kjer se led že tali, se temu pridruži še erozijska moč tekoče vode,

ki je pod ledom. Prav zaradi tega je erozijska moč2 ledenikov toliko močnejša od

erozijske moči rek. Tako nastanejo značilne ledeniške erozijske oblike.

Slika 2: Morene

2 Moč dolbenja in vrezovanja ledenika v podlago

6

6

Page 7: Primerjava ledeniškega reliefa na Norveškem in v Avstriji

DERNIČ, Žiga, Primerjava ledeniškega reliefa v Avstriji in na Norveškem, Koper, Gimnazija Koper, 2011.

2.3 Nižinski ledeniški relief

Na območjih celinske poledenitve je nastal nižinski ledeniški relief. Površje je bilo

pokrito z debelim ledenim pokrovom. Debelina ledu je dosegla do več tisoč metrov,

pokrov pa je večinoma dosegel prav do morja, kjer so iz njega nastajale ledene gore.

Najobsežnejši območji celinske poledenitve sta Grenlandija in Antarktika. V času

pleistocenske poledenitve je celinski led pokrival severne dele Evrope, Severne

Amerike in Azije. Na teh območjih so se razvile nižinske ledeniške oblike. . Ledenik

ima več stranskih ledenikov. Na mestu, kjer se glavnemu ledeniku pridruži stranski

nastane obvisela dolina. Stranski ledenik ima manj erozijsko moč kot glavni, zato

izdolbe bolj plitvo dolino, ki ob koncu poledenitve »obvisi« nad globlje vrezano glavno

dolino. Čez takšne ledeniške pragove pogosto padajo slapovi. Značilne ledeniške U

doline, ki jih je zalilo morje, imenujemo fjordi (značilna oblika na Norveškem). Na

Norveškem jih je največ v Evropi. Večje skalne ovire, ki jih je moral ledenik na eni

strani znižat in močno obrusiti imenujemo ledeniške grbine ali fjeli. Ledenik na dnu

začne odnašati material, ki ga je s seboj prinesel. Tam nastajajo ledeniške

akumulacijske oblike. V nasprotju z rekami ledeniki odlagajo zelo nerazvrščen

material, pri katerem se večje skale mešajo z slabo zaobljenim gruščem, peskom in

blatom. Večje nasipe takšnega gradiva imenujemo ledeniške morene. Pod ledenikom

se odlaga talna morena, ob bokih pa bočne morene. Če se dva ledenika združita, iz

bočnih moren nastane nova srednja morena. Na koncu se ledenik konča in za njim

nastane čelna morena. Čelne mrene nam najlepše kažejo do kod je segal ledenik v

času poledenitve. Ker ležijo prečno na dolino za njimi nastanejo ledeniška jezera.

Tako je nastalo na tisoče jezer, ki jih najdemo za čelnimi morenami na območjih

nekdanje celinske poledenitve. Med značilne ledeniške oblike sodijo tudi eratske

skale ali balvani3. To so večje skale, ki so jih ledeniki nosili tudi več sto kilometrov

daleč in odložili sredi geološko povsem drugačne okolice.

Slika 3: Celinska poledenitev na Antarktiki

3 Primer imamo tudi pri nas (balvan pod Rjavino)

7

7

Page 8: Primerjava ledeniškega reliefa na Norveškem in v Avstriji

DERNIČ, Žiga, Primerjava ledeniškega reliefa v Avstriji in na Norveškem, Koper, Gimnazija Koper, 2011.

2.4 Gorski ledeniški relief

Gorska poledenitev je prekrivala samo območja visokih gorstev, kot so Alpe, Andi in

Himalaja, kjer so z ledom bili pokriti samo višji deli gora, v doline pa so segali le redki

ledeniki. Zaradi takšne poledenitve je nastal gorski ledeniški relief. . Z gora ledeniki

prenašajo tudi velike skale in jih razpostavljajo po dolinah. Na položnejših delih so

ledeniki debelejši in počasnejši, na strmih pobočjih pa tanjši, ki so hitrejši in se

razpirajo ledeniške razpoke, ki se spet na položnejših delih zapirajo. V spodnjem

delu poti ledenika, kjer se led že tali, se temu pridruži še erozijska moč tekoče vode,

ki je pod ledom. Prav zaradi tega je erozijska moč ledenikov toliko močnejša od

erozijske moči rek. Tako nastanejo značilne ledeniške erozijske oblike. Med najbolj

znane sodijo krnice. Nastanejo iz kotanj, ki jih ledenik močno poglobi in razširi. Tako

dobijo značilno skledasto obliko. Po koncu poledenitve so iz njih nastala številna

krniška jezera. Z delovanjem ledenika iz nekdanjih rečnih dolin črke V dobijo

koritasto obliko črke U. Dve krnici, ki ležita na nasprotnih straneh gorskega vrha, se

sčasoma zadenjsko približujeta druga drugi, iz vmesnega slemena pa nastane ozek

gorski greben. Če se tako približajo tri ali več krnic, nastanejo priostreni vrhovi.

Slika 4: Gorska poledenitev v Alpah

8

8

Page 9: Primerjava ledeniškega reliefa na Norveškem in v Avstriji

DERNIČ, Žiga, Primerjava ledeniškega reliefa v Avstriji in na Norveškem, Koper, Gimnazija Koper, 2011.

2.5 Primerjava Avstrijskega in Norveškega ledeniškega reliefa

Avstrija leži v Srednji Evropi, v vzhodnem delu Alp ter v njihovem severnem in

vzhodnem predgorju. Je izrazita alpska država, saj Alpe zavzemajo kar dve tretjini

površja. Imajo značilno alpsko slemenitev (od zahoda proti vzhodu) in so sestavljene

iz treh nizov, kjer ležijo gosto naseljene doline. Srednje niz so Osrednje Alpe, ki so v

višjih delih poledenele. Na severu države jih od Severnih apeniških Alp ločijo doline

ob rekah Inn, Salzach in Aniža. Veliko ledeniških jezer, ki se nahajajo ob vznožju Alp,

so nastala v würmski ledeni dobi. Na zahodu države spada k Avstriji del Bodenskega

jezera (Bodensee), večji del Nežiderskega jezera pa pripada Avstriji na vzhodu.

Če pogledamo na zemljevid Alp, hitro opazimo, da so večja jezera zelo

neenakomerno razporejena po alpskih območjih (tako bi bila primerna za turizem).

Zato samo redka območja služijo zaradi njihove naravne lepote.

Takšna razporediev jezer je zato, ker je večino srednjeevropskih jezer, po nastanku

ločimo na ledeniška in rezervoarna. Rezervoarna jezera niso tako zelo omejena

glede na njihovo lokacijo, saj jih večina služi za proizvodnjo električne energije

(elektrarne na visokih višinah, v krnicah in najvišjih dolinah ali kot hidroelektrarne).

Različna delovanja lahko ustvarijo ledeniška jezera (prevelika poglobitev

ledenikovega čela v površje v kotlinah in ožinah), vendar se večina nahaja ob robovih

gora ali neposredno na glavnem grebenu (krniška jezera)

9

9

Page 10: Primerjava ledeniškega reliefa na Norveškem in v Avstriji

DERNIČ, Žiga, Primerjava ledeniškega reliefa v Avstriji in na Norveškem, Koper, Gimnazija Koper, 2011.

Tabela 1: Ledeniška jezera v Avstriji glede na nastanekOBMOČJ

E

LEDENIKOVO

ČELO

KOTLINA OŽINA KRNIŠKA

JEZERA

NARAVNO

ZAJEZENA

Spodnja

Avstrija

Spodnje

Jezero

Lunz

Jezero Erlauf

Zgornje Jezero / / /

Zgornja

Avstrija

Attersee

Traunsee

Zell

Gosau

Offensee

Langhbathsee

n

Halštatsko

jezero

Wolgangsee

Mondsee

Ledeniško

jezero (gora

Dachstein)

Moenichsee

(gora

Schaftberg)

Almsee

Oedseen

Avstrijska

Štajerska

Jezero

Leopoldstein

Toplitz

Altaussee

Grundlsee Lahngang Siebensee

Avstrijska

Koroška

Jezero

Klopein

/ Woerth

Ossiach

Millstatt

Weissensee

Falkert

Zimsee

Feldsee in

mnogo

drugih

Jezero Afritz

Brennsee

Farchtensee

Salzburg Trumska

jezera

Wallersee

Hintersee

Bockhartsee

Rotgueldensee

Fuschlsee

Tappenkarsee

Jezero

Gerlos

Schwarzsee

in mnogo

drugih

/

V Avstrijskem delu Alp je ogromno ledenikov. Na koncu ledeniške epohe je

verjetnost, da nekateri ledeniki zdrsnejo v ne poledenele doline, skozi katere tečejo

reke z močnim tokom. Če reki ne uspe ledenika staliti, medtem ko ji zavstavlja tok,

ledenik reko zajezi. Tako nastalo jezero ledenik poplavi tam, kjer je njegovo površje

najnižje, torej tam, kjer se ledenik in pobočje stikata. Tam je reka zarezala v skale

(čeprav je bila njena nekdanja struga nižja in dlje, proti vstopu ledenika) in tako si

ustvarila novo strugo.

10

10

Page 11: Primerjava ledeniškega reliefa na Norveškem in v Avstriji

DERNIČ, Žiga, Primerjava ledeniškega reliefa v Avstriji in na Norveškem, Koper, Gimnazija Koper, 2011.

Zelo lepi primerki so na območjih okoli Bozena (južna Tirolska) (reka Eisack, ki jo je

ledenik Etsch porinil proti vzhodu in si je tako naredila novo strugo), Brixena (reko

Rienz je ledenik Eisack porinil proti SV), na severnem pobočju Saualpe (reka Gurk je

v času ledenih dob stekla mimo Trixena, Haimburga in Griffena, vendar se je nato

vrnila nazaj v svojo prvotno strugo) in v dolini Oetz (na križišču ledenikov Vent in

Polles). Ne smemo pozabiti še na fluvioglacialna delovanja. Pod ledeniki tečejo reke

in potoki, ki material odnašajo in odlagajo na območjih, kjer ni poledenitve.

Akumulacijske oblike, ki so najbolj znane za ta delovanja so fluvioglacialne terase.

Norveška leži v Severni Evropi in zaseda zahodni del Skandinavskega polotoka. Meji

na Švedsko, Finsko in Rusijo. Deželo oblikuje razčlenjena obala ob severnem

Atlanstskem oceanu z velikim številom fjordov. Ti karakterizirajo jugozahodni del

države, poleg tega pa je še znan po alpskem reliefu, medtem pa sta centralni in

vzhodni del poznana po dolinah in gorovjih z nežnejšim reliefom. Med ledenimi

dobami je zahodni del države ležal pod Skandinavijsko ledeno odejo , vzhodni del pa

je pokrival debel ledeni pokrov. Večina morenskih oblik v Skandinaviji je nastala na

koncu weichseliške ledene dobe. Zato lahko regionalne oblike uporabljajo za analizo

delovanja ledenikov in ledenih odej v tistem času.Ledeniške oblike, ki jih srečamo na

Norveškem so nanos materiala, torej akumulacijske (morene, balvani) ter med

erozijskimi so najbolj znane oblike fjordi, fjeli, obvisele doline. Te nastanejo, ko se

glavnemu ledeniku pridruži eden ali pa več stranskih ledenikov ( opazimo jih tudi pri

gorskem ledeniškem reliefu). Ker je moč glavnega ledenika večja od moči

stranskega, glavni ledenik zapre pot stranskemu. Ob koncu ledene dobe, ko se

ledeniki raztopijo, je dolina stranskega ledenika precej manjša od doline, ki jo je

izdolbel glavni ledenik in je na višji nadmorski višini. Čez takšne doline ponavadi

padajo slapovi.Veliko nanošenega materiala v južnem predelu Norveške je del

ogromnega sistema čelnih moren, kateri se razteza v precejšnje daljave. Sedaj pa

bom še opisal najznačilnejšo obliko ledeniškega reliefa na Norveškem – fjord.

Slika 5: Fjord

11

11

Page 12: Primerjava ledeniškega reliefa na Norveškem in v Avstriji

DERNIČ, Žiga, Primerjava ledeniškega reliefa v Avstriji in na Norveškem, Koper, Gimnazija Koper, 2011.

Fjordi so ledeniške U doline, ki jih je zalilo morje, torej so na nižjih nadmorskih

višinah. Ledeniške uravnave, ki se nahajajo nad fjordi imenujemo fjel. Zanje je

značilen fjordski tip obale. So zelo globoki in imajo precej strma pobočja ter se ne

razpirajo zelo široko v morje. Niso primerni za poselitev in prav tako za cestni promet.

Fjordi so večinoma luknjali kontinentalne robove, ki so jih pokrivale kvartarne ledene

odeje in tako dosegli več kilometrov v globino ter se raztezali več deset kilometrov po

celini. Ledene odeje so se večinoma raztezale skozi fjorde in tako se z

napolnjevanjem fjordov širile, spreminjale svojo obliko in dinamiko. V milijon letih so

se kiometre globoki fjordi prebili ven iz območja gora (začelo se je s pomikanjem

fjordov proti gorskim prelazom), dokler niso prišli do obale, kjer jih je zalilo morje.

Tabela 2: Primerjava reliefa v Avstriji in na NorveškemDRŽAVA VRSTA

POLEDENITVE

TIP

RELIEFA

EROZIJSKE

OBLIKE

(najbolj znane

in značilne ter

primeri)

AKUMULACIJSKE

OBLIKE

(najbolj znane in

značilne ter primeri)

Avstrija Gorska

poledenitev

Gorski

ledeniški

relief

Priostreni

vrhovi

Ozki gorski

grebeni

Krnice

Krniška jezera

Ledeniška

jezera

Koritaste U

doline

Obvisele

doline

Erozijske terase (na

obeh straneh U

doline)

Morene (ker ležijo

prečno na dolino

nastanejo ledeniška

jezera)

Norveška Celinska

poledenitev

Nižinski

ledeniški

relief

Fjordi

Fjeli

Balvani ali eratske

skale

Morene

Fluvioglacialne terase

12

12

Page 13: Primerjava ledeniškega reliefa na Norveškem in v Avstriji

DERNIČ, Žiga, Primerjava ledeniškega reliefa v Avstriji in na Norveškem, Koper, Gimnazija Koper, 2011.

3 Zaključek

V svoji nalogi sem spoznal različne vrste ledeniškega reliefa ter različne oblike

površja, pojave in nastanek tega reliefa. Veliko stoletij je bilo površje z ledeniškim

reliefom precej neugodno za poselitev človeka. Na teh območjih se je razvila slaba

prst, ki je bolj primerna za travnike kot pa za njive. Zato je bila živnoreja vedno

pomembnejša od poljedelstva na območjih nekdanje celinske poledenitve in v

alpskem svetu. Morenski nasipi nekdanjih ledenikov so sedaj pokriti z gozdovi, saj

zaradi strmih pobočij in velikih skal niso primerni za nič drugega. Pokrajina, ki jo je

preoblikoval ledenik je s svojimi nagnjenimi pobočji in nakopičenimi morenami

neprimerna za gradnjo prometnic. Na drugi strani pa je taka pokrajina zaradi svojih

vodnatih rek, ki imajo poleti visoko vodo ugodna za gradnjo hidroelektrarn. Zaradi

tega pa imajo zelo veliko hidroelektrarn prav alpske države npr. Avstrija, Švica in tudi

Norveška. Ledeniško površje v Alpah in na norveških fjordih je bilo dolga stoletja za

življenje človeka pogubno. Danes je to eno najlepših naravnih okolij in je privlačno

tako pozimi kot poleti. Nekoč neuporabno površje je sedaj pridobilo ogromno

gospodarsko vrednost.

13

13

Page 14: Primerjava ledeniškega reliefa na Norveškem in v Avstriji

DERNIČ, Žiga, Primerjava ledeniškega reliefa v Avstriji in na Norveškem, Koper, Gimnazija Koper, 2011.

4 Viri in literatura

DROBNJAK, Borut, in SENEGAČNIK, Jurij. 2009. Obča geografija. Ljubljana : Modrijan. ISBN 978-961-6357-94-4.

KESSLER, Mark A., ANDERSON, Robert S., in BRINER, Jason P.. 2008. Fjord insertion into continental margins driven by topographic steering of ice : Znanstveni članek [online]. Dostopno na : www.nature.com/naturegeoscience.

KUHN, Christof. 2010. Selected geomorphological features in Austria and the Alps: Strokovni članek [online]. Dostopno na: http://www.8ung.at/geologie/egeomorp.htm.

NATEK, Karel, in NATEK, Marjeta. 2006. Države sveta: narava, prebivalstvo, državna ureditev, zgodovina, gospodarstvo, znamenitosti. Ljubljana: Mladinska knjiga. ISBN 86-11-17130-6

SOLLID, Johan Ludvig, in SORBEL, Lief. 1994. Distribution of glacial landforms in southern Norway in relation to the thermal regime of the last continential ice sheet : Strokovni članek [online]. Dostopno na : http://www.jstor.org/stable/521317.

Vsa čuda sveta: vodnik po naravnih lepotah sveta. 2004. Ljubljana: Mladinska knjiga. ISBN 86-11-16876-3

Slika 1: Avtor: Žiga Dernič

Slika 2: DROBNJAK, Borut, in SENEGAČNIK, Jurij. 2009. Obča geografija, str. 49. Ljubljana : Modrijan. ISBN 978-961-6357-94-4.

Slika 3: http://24ur.com/ekskluziv/zanimivosti/svetovni-dan-podnebnih-sprememb.html.

Slika 4: http://www.google.si/imgres?imgurl=http://www.snow-forecast.com/coppermine/albums/userpics/10696/normal_alpe%2520d_huez.JPG&imgrefurl=http://www.dijaski.net/get/geo_ref_ledeniski_relief_01.doc&usg=__QSVH0340gZK_J3P4z4nNSRWpoRY=&h=400&w=533&sz=45&hl=sl&start=0&sig2=3Qx3jzaE7Puvpnyn91DwYw&zoom=1&tbnid=sz4aE3-ANgzhoM:&tbnh=130&tbnw=184&ei=EjqSTfyFHZSIhQeek-CQDw&prev=/images%3Fq%3Dgorska%2Bpoledenitev%26hl%3Dsl%26biw%3D1436%26bih%3D697%26gbv%3D2%26tbs%3Disch:1&itbs=1&iact=rc&dur=171&oei=EjqSTfyFHZSIhQeek-CQDw&page=1&ndsp=30&ved=1t:429,r:0,s:0&tx=89&ty=54.

Slika 5: http://www.moto-pajer.com/potovanja/nordkapp/NORDKAPP%20Fjord%20in%20fjels.html.

14

14


Recommended