Seminarska naloga pri predmetu geografije
Primerjava ledeniškega reliefa v Avstriji in na Norveškem
Mentorici: Nataša CINDRIČ DONAVAL Avtor: Žiga DERNIČ
Nevenka PUPIS OCEPEK
Koper, marec 2011
DERNIČ, Žiga, Primerjava ledeniškega reliefa v Avstriji in na Norveškem, Koper, Gimnazija Koper, 2011.
Povzetki
V angleščini
The difference between the glacial terrain in Austria and Norway is that it is in Austria
mountain glacial relief in Norway, the lowland glacial terrain. Glacial relief is made in
areas with colder climates, where the volume of fallen snow exceeds the melting of
the snow. There the major force of erosion is the glacier, not the river like elsewhere.
The glacier is made in the cirques, which were located above the snow line. Glacial
terrain is divided into a mountain glacial terrain and lowland glacial terrain. As the
most powerful erosive power of nature, glaciers slide down from the mountains due
to its weight and on it’s way it carves valleys.
V slovenščini
Razlika med ledeniškim reliefom v Avstriji in na Norveškem je ta, da je v Avstriji
gorski ledeniški relief, na Norveškem pa nižinski ledeniški relief. Ledeniški relief je
nastal na območjih s hladnejšim podnebjem, kjer je količina zapadenega snega
presegala taljenje snega. Tam je glavna sila erozije ledenik, ne pa reke kot drugod.
Ledenik je nastal v krnicah, ki so se nahajale nad snežno mejo. Ledeniški relief
delimo na gorski in nižinski. Kot najmočnejša erozijska moč narave, ledenik z gora
zaradi svoje teže polzi navzdol in po svoji poti do doline dolbe v podlago in trga z nje
material, ki ga prenaša in nato odloži.
2
2
DERNIČ, Žiga, Primerjava ledeniškega reliefa v Avstriji in na Norveškem, Koper, Gimnazija Koper, 2011.
V italijanščini
La differenza tra il terreno glaciale in Austria e in Norvegia è che il terreno glaciale in
Austria è in montagna mentre in Norvegia, il terreno è di pianura glaciale. Rilievo
glaciale è realizzato nelle zone più fredde, quando il volume della neve supera la
quantità della fusione della neve. Nelle tale zone il ghiacciaio è la più importante
forza di erosione, piuttosto che il fiume e altrove. Il ghiacciaio sorge nei voragini, che
si trovavano sopra la linea di neve. Le forme dei ghiacciai si dividono in due tipi,
quelli di pianura e quelli di montagna. Ghiacciai di montagna sono la forza più
potente dell’ erosione della natura e a causa del suo peso tagliano il materiale dalla
terra e lo depongono nel fondo valle.
3
3
DERNIČ, Žiga, Primerjava ledeniškega reliefa v Avstriji in na Norveškem, Koper, Gimnazija Koper, 2011.
Kazalo
Kazalo vsebine
1 Uvod....................................................................................................................................52 Ledeniški relief...................................................................................................................5
2.1 Nastanek ledenika.......................................................................................................62.2 Ledeniška erozija in akumulacija................................................................................62.3 Nižinski ledeniški relief..............................................................................................72.4 Gorski ledeniški relief.................................................................................................82.5 Primerjava Avstrijskega in Norveškega ledeniškega reliefa......................................9
3 Zakluček............................................................................................................................134 Viri in literatura.................................................................................................................14
Kazalo slik
Slika 1: Razčlenitev ledeniškega reliefa...............................................................................5Slika 2: Morene..........................................................................................................................6Slika 3: Celinska poledenitev na Antarktiki..........................................................................7Slika 4: Gorska poledenitev v Alpah.....................................................................................8Slika 5: Fjord...........................................................................................................................11
Kazalo tabel
Tabela 1: Ledeniška jezera v Avstriji glede na nastanek..........................................10Tabela 2: Primerjava reliefa v Avstriji in na Norveškem............................................12
4
4
LEDENIŠKIRELIEF
GORSKILEDENIŠKI
RELIEF
NIŽINSKILEDENIŠKI
RELIEF
DERNIČ, Žiga, Primerjava ledeniškega reliefa v Avstriji in na Norveškem, Koper, Gimnazija Koper, 2011.
1 Uvod
V svoji seminarski nalogi bom predstavil in primerjal ledeniški relief v Avstriji in na
Norveškem. Temeljna razlika med ledeniškim reliefom v prej omenjenih državah je,
da je v Avstriji gorski ledeniški relief, na Norveškem pa je nižinski ledeniški relief.
Poleg tega bom za boljše razumevanje opisal splošno ledeniški relief, nastanek
ledenika nasploh ter erozijske in akumulacijske oblike na območjih ledeniškega
reliefa.
2 Ledeniški relief
Na območjih s hladnejšim podnebjem ( polarna območja, visokogorja)1, kjer so
temperature skozi celotno leto pod ničlo, tekoče vode niso več glavni preoblikovalec
površja, temveč so ledeniki. Ledeniki so ena najmočnejših erozijskih sil v naravi.
Ravno tako kot reke, tudi ledeniki odnašajo dele površja in jih odlagajo, zato
govorimo o ledeniški eroziji in ledeniški akumulaciji. Ledenik se počasi pomika
navzdol proti dolini pod pritiskom svoje teže in spotoma kopiči pod seboj kamenje in
grušč, ter se spreminja v orjaški strgalnik, ki brusi in strga kamnine v dolini po kateri
drsi in vrezuje značilna strma pobočja in zaokrožena vbokla dna.
Slika 1: Razčlenitev ledeniškega reliefa
1 Območja nekdanje poledenitve, danes Antarktika, Arktika, Alpe, Andi,
5
5
DERNIČ, Žiga, Primerjava ledeniškega reliefa v Avstriji in na Norveškem, Koper, Gimnazija Koper, 2011.
2.1 Nastanek ledenika
Ledeniki nastajajo na vseh območjih, kjer količina snežnih padavin presega topljenje
snega. Ledenik nastaja nad snežno mejo v krnicah, kjer se kopiči sneg iz leta v leto.
V Alpah je snežna meja na okoli 2700m , najvišja pa je v visokih gorstvih v bližini
ekvatorja. Najnižja je na polarnih območjih, kjer ponekod sega do morja. Nakopičen
sneg se zaradi izpostavljenosti velikim pritiskom in večkratnem taljenju in zmrzovanju
spremeni v led. Ledenik zaradi gravitacije začne polzeti iz kotanje. Presežna količina
snega polzi navzdol in nenehno dopolnjuje ledenik. Tokovi ledenikov iz več krnic se
združijo. Zaradi lastne teže se ledenik ukrivlja po obliki podlage in zaradi togosti
vrhnje plasti ledenik poka. Večina ledenikov se pomika zelo počasi, le nekaj cm na
dan, na obalnih pobočjih pa se zelo hitro. Ledenik Quarayaq na severni Grenlandiji
polzi s hitrostjo 20-24m na dan. (Voglar, 2004)
2.2 Ledeniška erozija in akumulacija
Ledeniki med drsenjem s tal trgajo kose kamnin in jih rinejo pod seboj. Na njegove
robove in tudi sredino padata kamenje in drobir, ki ga s pobočij krušita zmrzal in
voda. Del tega kamenja prodre v led. Kamenje postane orodje, s katerim ledenik
vrezuje v pokrajino in jo oblikuje. Ledeniki imajo tolikšno moč, da odnašajo kamnine
do dvajsetkrat hitreje kot reke. Površje lahko obrusijo za 3mm na leto. Z gora ledeniki
prenašajo tudi velike skale in jih razpostavljajo po dolinah. Na položnejših delih so
ledeniki debelejši in počasnejši, na strmih pobočjih pa tanjši, ki so hitrejši in se
razpirajo ledeniške razpoke, ki se spet na položnejših delih zapirajo. V spodnjem
delu poti ledenika, kjer se led že tali, se temu pridruži še erozijska moč tekoče vode,
ki je pod ledom. Prav zaradi tega je erozijska moč2 ledenikov toliko močnejša od
erozijske moči rek. Tako nastanejo značilne ledeniške erozijske oblike.
Slika 2: Morene
2 Moč dolbenja in vrezovanja ledenika v podlago
6
6
DERNIČ, Žiga, Primerjava ledeniškega reliefa v Avstriji in na Norveškem, Koper, Gimnazija Koper, 2011.
2.3 Nižinski ledeniški relief
Na območjih celinske poledenitve je nastal nižinski ledeniški relief. Površje je bilo
pokrito z debelim ledenim pokrovom. Debelina ledu je dosegla do več tisoč metrov,
pokrov pa je večinoma dosegel prav do morja, kjer so iz njega nastajale ledene gore.
Najobsežnejši območji celinske poledenitve sta Grenlandija in Antarktika. V času
pleistocenske poledenitve je celinski led pokrival severne dele Evrope, Severne
Amerike in Azije. Na teh območjih so se razvile nižinske ledeniške oblike. . Ledenik
ima več stranskih ledenikov. Na mestu, kjer se glavnemu ledeniku pridruži stranski
nastane obvisela dolina. Stranski ledenik ima manj erozijsko moč kot glavni, zato
izdolbe bolj plitvo dolino, ki ob koncu poledenitve »obvisi« nad globlje vrezano glavno
dolino. Čez takšne ledeniške pragove pogosto padajo slapovi. Značilne ledeniške U
doline, ki jih je zalilo morje, imenujemo fjordi (značilna oblika na Norveškem). Na
Norveškem jih je največ v Evropi. Večje skalne ovire, ki jih je moral ledenik na eni
strani znižat in močno obrusiti imenujemo ledeniške grbine ali fjeli. Ledenik na dnu
začne odnašati material, ki ga je s seboj prinesel. Tam nastajajo ledeniške
akumulacijske oblike. V nasprotju z rekami ledeniki odlagajo zelo nerazvrščen
material, pri katerem se večje skale mešajo z slabo zaobljenim gruščem, peskom in
blatom. Večje nasipe takšnega gradiva imenujemo ledeniške morene. Pod ledenikom
se odlaga talna morena, ob bokih pa bočne morene. Če se dva ledenika združita, iz
bočnih moren nastane nova srednja morena. Na koncu se ledenik konča in za njim
nastane čelna morena. Čelne mrene nam najlepše kažejo do kod je segal ledenik v
času poledenitve. Ker ležijo prečno na dolino za njimi nastanejo ledeniška jezera.
Tako je nastalo na tisoče jezer, ki jih najdemo za čelnimi morenami na območjih
nekdanje celinske poledenitve. Med značilne ledeniške oblike sodijo tudi eratske
skale ali balvani3. To so večje skale, ki so jih ledeniki nosili tudi več sto kilometrov
daleč in odložili sredi geološko povsem drugačne okolice.
Slika 3: Celinska poledenitev na Antarktiki
3 Primer imamo tudi pri nas (balvan pod Rjavino)
7
7
DERNIČ, Žiga, Primerjava ledeniškega reliefa v Avstriji in na Norveškem, Koper, Gimnazija Koper, 2011.
2.4 Gorski ledeniški relief
Gorska poledenitev je prekrivala samo območja visokih gorstev, kot so Alpe, Andi in
Himalaja, kjer so z ledom bili pokriti samo višji deli gora, v doline pa so segali le redki
ledeniki. Zaradi takšne poledenitve je nastal gorski ledeniški relief. . Z gora ledeniki
prenašajo tudi velike skale in jih razpostavljajo po dolinah. Na položnejših delih so
ledeniki debelejši in počasnejši, na strmih pobočjih pa tanjši, ki so hitrejši in se
razpirajo ledeniške razpoke, ki se spet na položnejših delih zapirajo. V spodnjem
delu poti ledenika, kjer se led že tali, se temu pridruži še erozijska moč tekoče vode,
ki je pod ledom. Prav zaradi tega je erozijska moč ledenikov toliko močnejša od
erozijske moči rek. Tako nastanejo značilne ledeniške erozijske oblike. Med najbolj
znane sodijo krnice. Nastanejo iz kotanj, ki jih ledenik močno poglobi in razširi. Tako
dobijo značilno skledasto obliko. Po koncu poledenitve so iz njih nastala številna
krniška jezera. Z delovanjem ledenika iz nekdanjih rečnih dolin črke V dobijo
koritasto obliko črke U. Dve krnici, ki ležita na nasprotnih straneh gorskega vrha, se
sčasoma zadenjsko približujeta druga drugi, iz vmesnega slemena pa nastane ozek
gorski greben. Če se tako približajo tri ali več krnic, nastanejo priostreni vrhovi.
Slika 4: Gorska poledenitev v Alpah
8
8
DERNIČ, Žiga, Primerjava ledeniškega reliefa v Avstriji in na Norveškem, Koper, Gimnazija Koper, 2011.
2.5 Primerjava Avstrijskega in Norveškega ledeniškega reliefa
Avstrija leži v Srednji Evropi, v vzhodnem delu Alp ter v njihovem severnem in
vzhodnem predgorju. Je izrazita alpska država, saj Alpe zavzemajo kar dve tretjini
površja. Imajo značilno alpsko slemenitev (od zahoda proti vzhodu) in so sestavljene
iz treh nizov, kjer ležijo gosto naseljene doline. Srednje niz so Osrednje Alpe, ki so v
višjih delih poledenele. Na severu države jih od Severnih apeniških Alp ločijo doline
ob rekah Inn, Salzach in Aniža. Veliko ledeniških jezer, ki se nahajajo ob vznožju Alp,
so nastala v würmski ledeni dobi. Na zahodu države spada k Avstriji del Bodenskega
jezera (Bodensee), večji del Nežiderskega jezera pa pripada Avstriji na vzhodu.
Če pogledamo na zemljevid Alp, hitro opazimo, da so večja jezera zelo
neenakomerno razporejena po alpskih območjih (tako bi bila primerna za turizem).
Zato samo redka območja služijo zaradi njihove naravne lepote.
Takšna razporediev jezer je zato, ker je večino srednjeevropskih jezer, po nastanku
ločimo na ledeniška in rezervoarna. Rezervoarna jezera niso tako zelo omejena
glede na njihovo lokacijo, saj jih večina služi za proizvodnjo električne energije
(elektrarne na visokih višinah, v krnicah in najvišjih dolinah ali kot hidroelektrarne).
Različna delovanja lahko ustvarijo ledeniška jezera (prevelika poglobitev
ledenikovega čela v površje v kotlinah in ožinah), vendar se večina nahaja ob robovih
gora ali neposredno na glavnem grebenu (krniška jezera)
9
9
DERNIČ, Žiga, Primerjava ledeniškega reliefa v Avstriji in na Norveškem, Koper, Gimnazija Koper, 2011.
Tabela 1: Ledeniška jezera v Avstriji glede na nastanekOBMOČJ
E
LEDENIKOVO
ČELO
KOTLINA OŽINA KRNIŠKA
JEZERA
NARAVNO
ZAJEZENA
Spodnja
Avstrija
Spodnje
Jezero
Lunz
Jezero Erlauf
Zgornje Jezero / / /
Zgornja
Avstrija
Attersee
Traunsee
Zell
Gosau
Offensee
Langhbathsee
n
Halštatsko
jezero
Wolgangsee
Mondsee
Ledeniško
jezero (gora
Dachstein)
Moenichsee
(gora
Schaftberg)
Almsee
Oedseen
Avstrijska
Štajerska
Jezero
Leopoldstein
Toplitz
Altaussee
Grundlsee Lahngang Siebensee
Avstrijska
Koroška
Jezero
Klopein
/ Woerth
Ossiach
Millstatt
Weissensee
Falkert
Zimsee
Feldsee in
mnogo
drugih
Jezero Afritz
Brennsee
Farchtensee
Salzburg Trumska
jezera
Wallersee
Hintersee
Bockhartsee
Rotgueldensee
Fuschlsee
Tappenkarsee
Jezero
Gerlos
Schwarzsee
in mnogo
drugih
/
V Avstrijskem delu Alp je ogromno ledenikov. Na koncu ledeniške epohe je
verjetnost, da nekateri ledeniki zdrsnejo v ne poledenele doline, skozi katere tečejo
reke z močnim tokom. Če reki ne uspe ledenika staliti, medtem ko ji zavstavlja tok,
ledenik reko zajezi. Tako nastalo jezero ledenik poplavi tam, kjer je njegovo površje
najnižje, torej tam, kjer se ledenik in pobočje stikata. Tam je reka zarezala v skale
(čeprav je bila njena nekdanja struga nižja in dlje, proti vstopu ledenika) in tako si
ustvarila novo strugo.
10
10
DERNIČ, Žiga, Primerjava ledeniškega reliefa v Avstriji in na Norveškem, Koper, Gimnazija Koper, 2011.
Zelo lepi primerki so na območjih okoli Bozena (južna Tirolska) (reka Eisack, ki jo je
ledenik Etsch porinil proti vzhodu in si je tako naredila novo strugo), Brixena (reko
Rienz je ledenik Eisack porinil proti SV), na severnem pobočju Saualpe (reka Gurk je
v času ledenih dob stekla mimo Trixena, Haimburga in Griffena, vendar se je nato
vrnila nazaj v svojo prvotno strugo) in v dolini Oetz (na križišču ledenikov Vent in
Polles). Ne smemo pozabiti še na fluvioglacialna delovanja. Pod ledeniki tečejo reke
in potoki, ki material odnašajo in odlagajo na območjih, kjer ni poledenitve.
Akumulacijske oblike, ki so najbolj znane za ta delovanja so fluvioglacialne terase.
Norveška leži v Severni Evropi in zaseda zahodni del Skandinavskega polotoka. Meji
na Švedsko, Finsko in Rusijo. Deželo oblikuje razčlenjena obala ob severnem
Atlanstskem oceanu z velikim številom fjordov. Ti karakterizirajo jugozahodni del
države, poleg tega pa je še znan po alpskem reliefu, medtem pa sta centralni in
vzhodni del poznana po dolinah in gorovjih z nežnejšim reliefom. Med ledenimi
dobami je zahodni del države ležal pod Skandinavijsko ledeno odejo , vzhodni del pa
je pokrival debel ledeni pokrov. Večina morenskih oblik v Skandinaviji je nastala na
koncu weichseliške ledene dobe. Zato lahko regionalne oblike uporabljajo za analizo
delovanja ledenikov in ledenih odej v tistem času.Ledeniške oblike, ki jih srečamo na
Norveškem so nanos materiala, torej akumulacijske (morene, balvani) ter med
erozijskimi so najbolj znane oblike fjordi, fjeli, obvisele doline. Te nastanejo, ko se
glavnemu ledeniku pridruži eden ali pa več stranskih ledenikov ( opazimo jih tudi pri
gorskem ledeniškem reliefu). Ker je moč glavnega ledenika večja od moči
stranskega, glavni ledenik zapre pot stranskemu. Ob koncu ledene dobe, ko se
ledeniki raztopijo, je dolina stranskega ledenika precej manjša od doline, ki jo je
izdolbel glavni ledenik in je na višji nadmorski višini. Čez takšne doline ponavadi
padajo slapovi.Veliko nanošenega materiala v južnem predelu Norveške je del
ogromnega sistema čelnih moren, kateri se razteza v precejšnje daljave. Sedaj pa
bom še opisal najznačilnejšo obliko ledeniškega reliefa na Norveškem – fjord.
Slika 5: Fjord
11
11
DERNIČ, Žiga, Primerjava ledeniškega reliefa v Avstriji in na Norveškem, Koper, Gimnazija Koper, 2011.
Fjordi so ledeniške U doline, ki jih je zalilo morje, torej so na nižjih nadmorskih
višinah. Ledeniške uravnave, ki se nahajajo nad fjordi imenujemo fjel. Zanje je
značilen fjordski tip obale. So zelo globoki in imajo precej strma pobočja ter se ne
razpirajo zelo široko v morje. Niso primerni za poselitev in prav tako za cestni promet.
Fjordi so večinoma luknjali kontinentalne robove, ki so jih pokrivale kvartarne ledene
odeje in tako dosegli več kilometrov v globino ter se raztezali več deset kilometrov po
celini. Ledene odeje so se večinoma raztezale skozi fjorde in tako se z
napolnjevanjem fjordov širile, spreminjale svojo obliko in dinamiko. V milijon letih so
se kiometre globoki fjordi prebili ven iz območja gora (začelo se je s pomikanjem
fjordov proti gorskim prelazom), dokler niso prišli do obale, kjer jih je zalilo morje.
Tabela 2: Primerjava reliefa v Avstriji in na NorveškemDRŽAVA VRSTA
POLEDENITVE
TIP
RELIEFA
EROZIJSKE
OBLIKE
(najbolj znane
in značilne ter
primeri)
AKUMULACIJSKE
OBLIKE
(najbolj znane in
značilne ter primeri)
Avstrija Gorska
poledenitev
Gorski
ledeniški
relief
Priostreni
vrhovi
Ozki gorski
grebeni
Krnice
Krniška jezera
Ledeniška
jezera
Koritaste U
doline
Obvisele
doline
Erozijske terase (na
obeh straneh U
doline)
Morene (ker ležijo
prečno na dolino
nastanejo ledeniška
jezera)
Norveška Celinska
poledenitev
Nižinski
ledeniški
relief
Fjordi
Fjeli
Balvani ali eratske
skale
Morene
Fluvioglacialne terase
12
12
DERNIČ, Žiga, Primerjava ledeniškega reliefa v Avstriji in na Norveškem, Koper, Gimnazija Koper, 2011.
3 Zaključek
V svoji nalogi sem spoznal različne vrste ledeniškega reliefa ter različne oblike
površja, pojave in nastanek tega reliefa. Veliko stoletij je bilo površje z ledeniškim
reliefom precej neugodno za poselitev človeka. Na teh območjih se je razvila slaba
prst, ki je bolj primerna za travnike kot pa za njive. Zato je bila živnoreja vedno
pomembnejša od poljedelstva na območjih nekdanje celinske poledenitve in v
alpskem svetu. Morenski nasipi nekdanjih ledenikov so sedaj pokriti z gozdovi, saj
zaradi strmih pobočij in velikih skal niso primerni za nič drugega. Pokrajina, ki jo je
preoblikoval ledenik je s svojimi nagnjenimi pobočji in nakopičenimi morenami
neprimerna za gradnjo prometnic. Na drugi strani pa je taka pokrajina zaradi svojih
vodnatih rek, ki imajo poleti visoko vodo ugodna za gradnjo hidroelektrarn. Zaradi
tega pa imajo zelo veliko hidroelektrarn prav alpske države npr. Avstrija, Švica in tudi
Norveška. Ledeniško površje v Alpah in na norveških fjordih je bilo dolga stoletja za
življenje človeka pogubno. Danes je to eno najlepših naravnih okolij in je privlačno
tako pozimi kot poleti. Nekoč neuporabno površje je sedaj pridobilo ogromno
gospodarsko vrednost.
13
13
DERNIČ, Žiga, Primerjava ledeniškega reliefa v Avstriji in na Norveškem, Koper, Gimnazija Koper, 2011.
4 Viri in literatura
DROBNJAK, Borut, in SENEGAČNIK, Jurij. 2009. Obča geografija. Ljubljana : Modrijan. ISBN 978-961-6357-94-4.
KESSLER, Mark A., ANDERSON, Robert S., in BRINER, Jason P.. 2008. Fjord insertion into continental margins driven by topographic steering of ice : Znanstveni članek [online]. Dostopno na : www.nature.com/naturegeoscience.
KUHN, Christof. 2010. Selected geomorphological features in Austria and the Alps: Strokovni članek [online]. Dostopno na: http://www.8ung.at/geologie/egeomorp.htm.
NATEK, Karel, in NATEK, Marjeta. 2006. Države sveta: narava, prebivalstvo, državna ureditev, zgodovina, gospodarstvo, znamenitosti. Ljubljana: Mladinska knjiga. ISBN 86-11-17130-6
SOLLID, Johan Ludvig, in SORBEL, Lief. 1994. Distribution of glacial landforms in southern Norway in relation to the thermal regime of the last continential ice sheet : Strokovni članek [online]. Dostopno na : http://www.jstor.org/stable/521317.
Vsa čuda sveta: vodnik po naravnih lepotah sveta. 2004. Ljubljana: Mladinska knjiga. ISBN 86-11-16876-3
Slika 1: Avtor: Žiga Dernič
Slika 2: DROBNJAK, Borut, in SENEGAČNIK, Jurij. 2009. Obča geografija, str. 49. Ljubljana : Modrijan. ISBN 978-961-6357-94-4.
Slika 3: http://24ur.com/ekskluziv/zanimivosti/svetovni-dan-podnebnih-sprememb.html.
Slika 4: http://www.google.si/imgres?imgurl=http://www.snow-forecast.com/coppermine/albums/userpics/10696/normal_alpe%2520d_huez.JPG&imgrefurl=http://www.dijaski.net/get/geo_ref_ledeniski_relief_01.doc&usg=__QSVH0340gZK_J3P4z4nNSRWpoRY=&h=400&w=533&sz=45&hl=sl&start=0&sig2=3Qx3jzaE7Puvpnyn91DwYw&zoom=1&tbnid=sz4aE3-ANgzhoM:&tbnh=130&tbnw=184&ei=EjqSTfyFHZSIhQeek-CQDw&prev=/images%3Fq%3Dgorska%2Bpoledenitev%26hl%3Dsl%26biw%3D1436%26bih%3D697%26gbv%3D2%26tbs%3Disch:1&itbs=1&iact=rc&dur=171&oei=EjqSTfyFHZSIhQeek-CQDw&page=1&ndsp=30&ved=1t:429,r:0,s:0&tx=89&ty=54.
Slika 5: http://www.moto-pajer.com/potovanja/nordkapp/NORDKAPP%20Fjord%20in%20fjels.html.
14
14