Download pdf - Podzemeljske vode

8/16/2019 Podzemeljske vode

http://slidepdf.com/reader/full/podzemeljske-vode 1/47









Kolikšen del sladke vode predstavlja podzemna vodav planetarnem merilu?

Ter koliko reke in jezera?





Podzemna voda se obnavlja bistveno počasneje kot

površinska.

Koliko znašajo zaloge površinskih voda v Sloveniji?

Q = q × F = 0,027 m3/s/km2 × 20.230 km2 ≈ 550 m3 /s

Zaloge podzemnih voda (skalne in talne) v Sloveniji

pa znašajo “le” 50,4 m3 /s.

Podzemne vode se premikajo bistveno počasneje

kot površinske; površinske lahko merimo v km/h,podzemne pa navadno v m/dan.



Vsa podzemna voda atmosferskega izvora se imenuje

vadozna voda (večina).

Manjši del podzemne vode se pojavlja kot juven ilna voda, ki je vulkanskega izvora => spajanje O2 in H pod

vplivom visokih temperatur in pritiska.

Nadalje se podzemna voda deli na:

skalno – voda v razpokah in votlinah (razpoklinska

poroznost, kraška razpoklinska poroznost),

talno – v sipkem gradivu nad neprepustno kamnino

(medzrnska oz. intergranularna poroznost).



20 %

33 %

14 %

33 %

Najmanj izdatni so vodonosniki na katerih kamninah?

magmatske in metamorfne,

peščenjak, lapor, fliš …



20 %

33 %

14 %

33 %

Vodonosniki z medzrnsko poroznostjo

Prodno-peščene aluvialne zapolnitve tektonskih udorin obnaših največjih rekah (Sava, Drava, Mura, + Savinja, Soča,Vipava, …).

Kljub relativno majhni površini prispevajo 18,8 m3/s oz.

slabih 37 % zalog podzemne vode in so najizdatnejši:

Kranjsko-Sorško polje – 5,1 m3/s,

Ljubljansko polje – 4,6 m3/s,

Krško-Brežiško polje – 1 m3

/s,sipki nanosi v porečju Drave – 5,4 m3/s,

sipki nanosi v porečju Mure – 1,4 m3/s,

sipki nanosi v porečjih Savinje, Sotle, Soče in obalnega območja – 1,4 m3/s.



20 %

33 %

14 %

33 %

Vodonosniki s kraško razpoklinsko poroznostjo

V apnenčastih in deloma dolomitnih plasteh, ki so zaraditektonskih premikanj zdrobljene in kasneje zakrasele.

So manj izdatni kot vodonosniki z medzrnsko poroznostjo in

izdatnejši od vodonosnikov z razpoklinsko poroznostjo.

Vodonosniki z razpoklinsko poroznostjo

Vodonosniki iz peščenjaka, laporja, dolomita, magmatskih,metamorfnih kamnin …

Vodonosniki s kraško in razpoklinsko poroznostjo hranijo

31,6 m3

/s oziroma dobrih 63 % podzemnih zalog vode.





Prenikanje padavinske vode je odvisno od:

padavin (količina, oblika in razporeditev),

vegetacije (↓odtekanje, a ↑izhlapevanje)

lastnosti prsti in prepereline (sestava, poroznost),

lastnosti matične podlage (prepustnost za vodo,

prepokanost, prevotljenosti kamnine),

reliefa (strm relief ↑odtekanje in ↓prenikanje),



Plasti v medzrnskem

vodonosniku

Aeracijska ali nezasičena cona

plast prepustnih sedimentov nad

gladino talne vode. Večinomavsebuje le higroskopsko in

kapilarno vodo, občasno v njej tudipadavinska (gravitacijska voda).

Plast zasičenosti z vodo

plast pod “stalno” gladinopodtalnice.



Plasti v kraškem

vodonosniku

Vadozna cona …

Območje navpičnegaodtekanja vode po

razpokah kraške kamnine.

Freatična cona …

Območje podpiezometričnim nivojem,kjer so vsi prostori v

kamnini stalno zapolnjeni

z vodo. Značilno jesifonsko pretakanje vode.



Gladina podzemne vode (1/2)

V kraških vodonosnikih gladina podzemne vode ni povsod

sklenjena, medtem ko v medzrnskih je.

Višina talne vode je v grobem navadno ublaženi odrazreliefa – Hidroizohipsa => ?

V medzrnskih vodonosnikih se podzemna voda premika z

območij z višjo proti območjem z nižjo gladino vode =>pravokotno na hidroizohipse.

Gibanje vode v medzrnskih vodonosnikih je počasnejšekot v kraških.

Peščenjak – nekaj cm/dan, Grušč – 1 –10 km/dan



Višina talne vode je navadno ublaženi odraz reliefa





Hidroizohipse in premikanje talne vode v aluvialnih

vodonosnikih



Gladina podzemne vode (2/2)

Gladina podtalnice se preko leta spreminja, in sicer zdoločenim zamikom glede na padavine in pretok rek.

Interakcija vodotok ↔ talna voda.

Gladina se spreminja tudi na dolgi rok (spreminjanjeerozijske baze).

Na gladino podtalnice vpliva tudi človek:

hidromelioracije, regulacije, izsuševanje mokrišč, zajezitve,črpanje, kmetijstvo, industrija (in opuščanje) …

Pri aluvialnih vodonosnikih so prisotni trendi zniževanja

gladine podzemne vode (ne povsod).



Interakcija vodotok ↔ talna voda

A.

Vodotok se lahko napaja s

pomočjo talne vode.

B. in C.

Vodotok lahko

neposredno/posredno polni

zaloge talne vode.



Vodomerna postaja Breg (Sorško polje)

Vpliv zadrževalnika za HE Mavčiče => dvig gladine podtalnice

=> ponovno postopno upadanje zaradi domnevnega zablatenja dna

Podobni, a manjši dvigi tudi na Dravskem polju.



Vodomerna postaja Vipavski križ (Vipavska dolina)

Posledica posegov v vodni režim Vipave => dvig gladine podtalnice inzmanjšanje letne amplitude.







Vplivi zniževanja gladine podzemne vode:

zmanjšanje potenciala vodonosnika za oskrbo z vodo,

zmanjšanje primarne zmogljivosti vodonosnika

(usedanje površja, zmanjševanje por, …),

izsuševanje mokrišč (tesna povezanost s talno vodo),

zmanjšan bazni odtok rek in potokov v sušnejšihobdobjih,

presušitev nekaterih izvirov, …



Vplivi prekomernega črpanja …












Debelina medzrnskih vodonosnikov

Prodni in peščeni nanosi so najdebelejši v Ljubljanskikotlini – tudi do 100 m (Sorško in Ljubljansko polje,Barje).

Na Krško-Brežiškem polju, v Spodnji Savinjski dolini so vpovprečju debeli 10–20 m.

Tudi na Dravskem polju ter na vodonosniku ob Muri

debelina sipkih nanosov redko preseže 20 m.



Globina talne vode

Gladina podzemne vode v vodonosnikih Ljubljanskekotline je povprečno med 20 in 25 m pod površjem.

Le nekaj metrov pod površjem je gladina podzemne

vode na Ptujskem in Brežiškem polju ter v SpodnjiSavinjski dolini.

Nekoliko globlja je na Dravskem in Krškem polju.

Najbližje površju je gladina podzemne vode na

Apaškem, Murskem in Prekmurskem polju.

=> Večje globine pomenijo tudi večje amplitude gladine.

Gl bi i lit d l di d d d ikih



Globine in amplitude gladin podzemne vode v vodonosnikih

z medzrnsko poroznostjo



Podzemna voda – vir pitne vode

Prek 50 % načrpane vode predstavlja talna voda.

Leta 2000 smo v javnem vodovodnem omrežju porabili220 × 106 m3 vode oziroma 7 m3 /s vode.

Delež načrpanih količin vode v javnem vodovodnem sistemu glede na vodni vir leta 2003.

Za primerjavo …

Kokra (Kranj) = 5,8 m3/s

Koritnica (Kal-Koritnica) = 6,6 m3/s

Bača (Bača pri Modreju) = 6,7 m3/s

Kamniška B. (Kamnik) = 7,2 m3/s

Tolminka (Tolmin) = 7,7 m3/s

Bohinjka (Sv. Janez) = 7,8 m3/s



Podzemno vodo v primerjavi s površinskimi vodami

odlikujejo mnoge prednosti:

sorazmerno stalna sestava,

primerna vsebnost mineralnih snovi,

↓ suspendiranih snovi,

↓ mikroorganizmov,

↓ skupnega organskega ogljika (TOC).

Neonesnažena podzemna voda je brez vsakršne fizikalne

ali kemijske obdelave primerna kot pitna voda, medtem kopovršinske vode niso.



Onesnaževanje podtalnice

Onesnaženje doseže vodonosnik po različnih poteh: spiranje s površja, infiltracija onesnažene površinske vode, neposredno odvajanje odpadnih voda v podzemlje.

Državni monitoring kakovosti podzemne vode se izvaja odleta 1987. Na vzorcih se analizira okrog 150 različnihparametrov.

Kateri tip vodonosnika ima večje in kateri manjšesamočistilne sposobnosti?

Kraški; ↓samoč. spos., omejena spos. filtracije, ↓prsti, ↓strmci; Medzrnski; ↑samoč. spos., a ↓razredč. in prezrač., počasno

pretakanje (ostane onesnažen daljše obdobje).



Onesnaževala v podzemni vodi

V podzemnih vodi nekaterih plitvih medzrnskih

vodonosnikov v severo vzhodni Sloveniji so povišanevsebnosti spojin značilnih za kmetijsko obdelavo –

nitrati in pesticidi.

V podzemni vodi (kraško) razpoklinskih vodonosnikovso prisotne številne bakterije fekalnega izvora

(odpadna voda) ter občasno mineralna olja,halogenirane organske spojine, … (industrija).



Razlika v koncentraciji nitratov ter desetil-atrazina v

medzrnskih in kraško razpoklinskih vodonosnikih v letu 2006.



Z di di b t i j či t lj



Zaradi prepovedi uporabe atrazina je večinoma ugotovljentrend zniževanja vsebnosti tega pesticida.



4. Poročilo

Letni nivo talne vode ...

vodonosnik __________________,

vodomerna postaja __________________,

leto _______________.

1. Opis vodomerne postaje: kota “0”, objekt, pogostost opazovanja, …

2. Nivogram mesečnih vodostajev za izbrano leto.

3. Komentar.



Izdelava nivograma

Kako je v letopisu potrebno interpretirati vrednosti, podaneza gladino podtalne vode?

V bistvu gre za razdaljo od površja do gladine podzemnevode!

Večje vrednosti torej pomenijo nižji nivo podtalnice inobratno!

Oznaka "suho" pomeni, da je gladina podtalnice padla podglobino, ki jo doseže merski objekt.

Oznaka "---" pomeni, da ni podatka.



Izberite to opcijo … zakaj?





Nekako tako naj bi izgledal nivogram …

Graf: Višina talne vode v Kamnici pri Mariboru za leto 1996.

Višina talne vode na merilni postaji KAMNICA

2750

2775

2800

2825

2850

2875

2900

2925

2950

JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC



Oddaja končnega poročila

Končno poročilo sestoji iz štirih (dvopred) oz. petih(enopredmetni) samostojnih nalog.

Iz e-učilnice prenesite wordov dokument, ga izpolnite innaložite v e-učilnico najkasneje do nedelje 17. 5.

do 23h 55'.

Kasnejša oddaja poročila ni mogoča.

V zvezi z morebitnimi nejasnostmi pri izdelavi se lahko

oglasite na govorilnih urah.

ETO 2008



LETO 2008

POSTAJA IME IN PRIIMEK POSTAJA IME IN PRIIMEK POSTAJA IME IN PRIIMEK POSTAJA IME IN PRIIMEKMurski Petrovci Nejc Aleksić Sp. Stari Grad Mišel Podgorski Brezovica Žan Kuder Šempeter Tjaša Udir Nemcavci Nataša Balant Šentlenart Anže Prinčič Crna vas Sara Lambergar Gotovlje Mark Varljen

Bakovci Urban Križaj Žadovinek Miha Sever LJ-Hajdrihova

Aleksander

Lovrenčič Arja vas Kaja Vereš

Renkovci Ženja Brezovar Drnovo Laura Siegl Ajdovšcina Gabriela Lozančič Levec Teja Volčanjk

Melinci Lea Mraz Gorica Urban Simon Prvacina Luka Madon Medlog Valentina VrhovecKapca Katarina Dolušić Vihre Jasna Sitar Rence Patrick Marc Parižlje Gašper Žalar Benica Ana Đukić Skopice Klara Skubi Vrtojba Petra Medved Orla vas Jerneja Žgajner Kljucarovci Barbara Fortun Skopice Gregor Stele Orehovlje Špela Osolin Latkova vas Jan Žnidaršič

Vešcica Aljaž Golob Krška vas

Jelena Nastasija

Sredić Murski Petrovci Laura Ostrič Sp. Stari Grad

Žepovci Dominik Hobacher Hrvaški Brod Erika Škrjanec Nemcavci Natali Pavić Šentlenart Segovci Tamara Ivelja Kalce-Naklo Nina Štern Bakovci Tereza Peršolja Žadovinek

Plitvica Teja Jamnik Drama Tina Šturm Renkovci Rok Petek Drnovo

Dornava

Klemen T.

Janžekovič Podgorje Uroš Šumnik Melinci Kristina Pintar GoricaStojnci Nina Jeromen Preserje Monja Šebela Kapca Črt Kovač Vihre

Trgovišce Andraž Karničnik Zgornje Jarše Miha Urbančič Benica Gašper Purkat Skopice

Bohova Peter Kastelic Podgorica Mitja Zalokar Kljucarovci Ana Pušenjak Skopice

Race Matija Grošelj Cerklje Urška Zima Vešcica Monika Meglen Krška vas

Brunšvik

Marko Kolar

Požun Voglje Tea Adamlje Žepovci Klemen Rifelj Hrvaški Brod

Zgornje Jablane Tanja Kovač Moše Nejc Černe Segovci Andraž Rijavec Kalce-Naklo

Spodnja Hajdina Blaž Kralj Polje pri Vodicah Anita Dacinger Plitvica Nina Rosenstein Drama

Škofja vas Lucija Kutnjak Breg

Judita Evridika

Demšar Dornava Nuša Slabe PodgorjeBreg Stanka Lapanja Meja Monika Gričnik Stojnci Mateo Spahić Preserje

Šempeter Nastja Lozar Trata Žiga Ivanc Trgovišce

Aleksandar

Stoiljković Zgornje Jarše

Gotovlje Alen Markočič Meja Sara Jaklič Bohova Matevž Strbad Podgorica

Arja vas Luka Milinković Podreca Pina Predalič Race Manca Šilar Cerklje

Levec Laura Močnik Mercator Tim Janežič Brunšvik Aljaž Škrjanec Voglje

Medlog Peter Novak Klece Nina Kastelic Zgornje Jablane Erika Šmid Moše

Parižlje Žiga Pangerl AMP Hrastje Nina Kermc Spodnja Hajdina Mateja Šoštarič Polje pri Vodicah

Orla vas Nina Pikl Zalog Anže Kolar Škofja vas Anja Šumrada Breg