Download ppt - Peti izziv:

Transcript
  • Peti izziv:SPRAVA IN ODPUANJE

  • 18. Peti izziv:Prizadevanje za spravo in odpuanje v nai upniji

  • I. Duhovna poglobitev

  • Svetopisemski odlomekGrenici je odpueno (Lk 7,36-50)Nekdo izmed farizejev ga je prosil, naj j z njim. Ko je stopil v farizejevo hio, je sdel za mizo. In glej, ko je neka ena, ki je bila v mestu grenica, izvedela, da je v farizejevi hii pri mizi, je prinesla alabastrno posodo diavnega olja in vsa objokana od zadaj stopila k njegovim nogam ter mu jih zaela moiti s solzami. Brisala mu je noge z lasmi svoje glave, jih poljubljala in mazilila z oljem. Ko je to videl farizej, ki ga je povabil, je sam pri sebi dejal: Ko bi bil ta prerok, bi vedel, kdo je enska, ki se ga dotika, in kakna je; vedel bi, da je grenica. In Jezus mu je odgovoril: Simon, nekaj ti moram povedati. On pa mu je rekel: Uitelj, povej. Neki upnik je imel dva dolnika. Eden mu je bil dolan petsto denarijev, drugi pa petdeset. Ker nista mogla vrniti, je dolg obema odpustil. Kateri izmed njiju ga bo bolj ljubil? Simon je odgovoril: Zdi

  • se mi, da tisti, kateremu je ve odpustil. On pa mu je rekel: Prav si presodil. In obrnil se je k eni in rekel Simonu: Vidi to eno? Ko sem stopil v tvojo hio, mi nisi ponudil vode za noge; ta pa mi je s solzami zmoila noge in jih obrisala s svojimi lasmi. Poljubil me nisi; ta pa ni nehala poljubljati mojih nog, odkar sem priel. Glave mi nisi mazilil z oljem; ta pa mi je z diavnim oljem mazilila noge. Zato ti povem: Odpueni so njeni mnogi grehi, ker je mono ljubila; komur pa se malo odpusti, malo ljubi. Njej pa je rekel: Odpueni so tvoji grehi! Tedaj so tisti, ki so bili z njim pri mizi, zaeli pri sebi govoriti: Kdo je ta, ki cel grehe odpua? On pa je rekel eni: Tvoja vera te je reila! Pojdi v miru!

  • Neki upnik je imel dva dolnika (Lk 7,36-50)Ljubezen in odpuanje drug drugega krepita in utrjujeta. Dejanja enske so popoln izraz njene vere v Jezusovo odpuanje, obutljivi in vzneseni odgovor ljubezni, ki sprejme, da bo ljubljena. Ta enska sprejme Bojo ljubezen: pusti, da ji Jezus podeli milost, in izrazi svojo zahvalo, amen vere. Kot ena izmed otrok modrosti prepozna Bojo pravinost tako, da prepozna svoj lastni greh in njegovo usmiljenje. V farizejevi hii prihod prostitutke k mizi pokae pravineu njegov veliki greh: ta, da ne zna ljubiti. S tem, ko se poistoveti z njo, lahko izkusi odpuanje in se kakor ona odzove na prejeto ljubezen. enska-hia-miza- solze-lasje-poljub-diavno olje: vse to so besede, ki izraajo sprejem in ivljenje. To ivljenje, ki ga je sprejel grenik v odpuanju, jeUvodno razmiljanje

  • ponujeno vsem. Iz tega je izkljuen le pravine, ki ne ljubi, ker se ne uti ljubljenega, ljubljenega pa se ne uti zato, ker se iz strahu zapira v svojo kratkovidno in plitvo zadostnost. Ta izredno obutljivi prizor vzbudi vse ute: vid, sluh, tip, voh in okus po solzah. Iz tega je izkljuen le pravine, ki ne ljubi, ker se ne uti ljubljenega, ljubljenega pa se ne uti zato, ker se iz strahu zapira v svojo kratkovidno in plitvo zadostnost. Ta izredno obutljivi prizor vzbudi vse ute: vid, sluh, tip, voh in okus po solzah. Izraa neno in strastno ljubezen do Gospoda Jezusa, Boga, ki je priel v nao bliino, da bi nam izrazil svojo ljubezen in da bi ga mi ljubili. Kdor misli, da je brez greha, ne potrebuje usmiljenja: torej ni deleen Boje milosti. Greh pravinega je ta, da si hoe kupiti njegovo ljubezen z denarjem, s katerim je opravil svoja dobra dela. Ta enska pa stopi k nogam njega, ki je iz ljubezni umival noge tistim, ki jih je ljubil do konca. Njena ljubezen bruhne v jok in solze kar deujejo po njegovih nogah, ki jih nato obrie s spuenimi lasmi; nato jih vne vneto poljublja in

  • mazili z oljem. Nekateri mislijo, da enska joka zato, ker jo grize vest, da ivi takno ivljenje. Toda njen jok je mogoe videti tudi kot nadvse ljubek jok, v katerem je zaznati polno vedrine in veselja. To je jok loveka, ki konno najde svojo resnico v njem, ki ljubi. Obutki aenja in spotovanja, nevrednosti in hvalenosti so sama posoda, ki vsebuje ljubezen, ta pa je vedno milost in ne dolg. Izraz ljubezni te enske je odgovor na ljubezen, ki nam jo je on razodel prvi. Kakor ona, se je tudi on zjokal, umil noge svojim uencem, pri emer je bil med njimi kot tisti, ki stree. Z lujo svojega oblija je posuil vse nae solze, nas poljubil in vlil v nas svojega Duha veselja in ivljenja.

    Prim. Silvano Fausti, Skupnost bere Lukov evangelij, 227231.

  • Osebno premiljevanje1. Znam ljubiti, kot je ljubila ta ena?

    2. Kaken odnos imam do ljudi, ki jih imam za grenike?

    3. Se v svoji samozadostnosti in preprianju o lastni pravinosti zapiram vase ali pa se v prepoznavanju lastne grenosti odpiram Bogu in blinjemu?

    Gospod, prosim te, da bi spoznal/a svoj dolg in sprejel/a tvoje odpuanje, da bi iskreno spoznal/a tvojo ljubezen do mene, kakor je to storila enska.10 minut

  • II. Nartovalno delo

  • iva obestva Cerkve in njihovi posamezni lani bodo z novo apostolsko gorenostjo vabili in spremljali brate in sestre k osebni veri, k osebnemu sreanju s Kristusom kot Odreenikom loveka, da bi se drug drugemu lahko darovali v ljubezni (PiP 59).

  • Metoda delaGalerija

    Prostor: dovolj velik prostor za vse udeleence.tevilo udeleencev: 57 v eni skupini.Opis: Metoda galerija je delo v skupinah, ki se zberejo okoli vpraanja.Omogoa nabiranje idej in s tem irjenje in poglabljanje teme.Izvedba: Plakate poloimo vsakega na svojo mizo ali pa jih nalepimo na stene dovolj vsaksebi, da je mogo normalen potek dela.

  • GalerijaNa vsak plakat napiemo eno izmed naslednjih vpraanj:

    1. Kakno ravnanje rani dobre medloveke odnose, spravo in odpuanje vnai upniji?2. Kakno ravnanje spodbuja dobre medloveke odnose, spravo in odpuanjev nai upniji?3. Kaj bi ob spoznanju, da smo vsi greniki, lahko e naredili za krepitevdobrih medlovekih odnosov, sprave in odpuanja v nai upniji?

  • Pri vsakem plakatu poloimo nekaj flomastrov, da lahko ve udeleencevhkrati zapisuje svoje ideje. K vsakemu plakatu se razporedi ena skupina. Navsak plakat (najbolje, da to naredi moderator e pred zaetkom dela v skupinah) zapiemo po eno vpraanje, na katerega lani vsake skupine (ena skupina: 57 lanov) v 7 minutah zapiejo svoje ideje. Po konanem zapisovanju odgovorov v prvem krogu dela, ki ga po 7 minutah prekinemo, se vsaka skupina premakne k naslednjemu plakatu, na katerem je drugo vpraanje, na katerega lani znova zapiejo svoje odgovore. Postopek ponovimo e tretji oz. tolikokrat, da vse skupine odgovorijo na vsa tri zastavljena vpraanja.

    Galerija

  • H-metoda

    Prostor: tak, ki omogoa skupinsko delo.tevilo udeleencev: od 4 naprej, e je za laje delo potrebno, se razdelimo v skupine po 68 lanov.Opis: Metodo uporabljamo za vrednotenje dela v preteklosti, vrednotenje situacije na nekem podroju, iskanje novih predlogov. Uporabljamo jo kot podlago za izdelavo akcijskih nartov. Pripomoki: plakat ali papir velikosti A1 za vsako skupino (e delo izvajamo v ve skupinah), kaken dodaten plakat, flomastri razlinih barv,samolepilni listii.Izvedba: Plakat postavimo lee in na njem nariemo veliko rko H.

    Po konanem delu v skupinah (e smo jih oblikovali) vse listke prenesemo na skupni plakat z veliko rko H, da je vsebina razvidna vsem udeleencem.

  • Oblikovanje ciljevNa osnovi predlogov oz. odgovorov podanih na vpraanje: Kaj bi ob spoznanju, da smo vsi greniki, na osnovi zapisanega v nai upniji e lahko naredili za krepitev dobrih medlovekih odnosov, sprave in odpuanja v nai upniji?, oblikujemo najve tri cilje, ki jih elimo uresniiti v nai upniji.

    Pri oblikovanju ciljev, izhajajo iz podanih predlogov, smo pozorni, da se:1. izognemo temu, kar rani dobre medloveke odnose, spravo in odpuanje v nai upniji (in je razvidno iz odgovorov na 1. zastavljeno vpraanje);2. da upotevamo to, kar spodbuja dobre medloveke odnose, spravo in odpuanje v nai upniji (in je razvidno iz odgovorov na 2. zastavljeno vpraanje);3. smo posebej pozorni na to, kaj bi ob spoznanju, da smo vsi greniki, lahko e naredili za krepitev dobrih medlovekih odnosov, sprave in odpuanja v nai upniji (in je razvidno iz odgovorov na 3. zastavljeno vpraanje).

  • Nart dejavnostiKo doloimo cilje, se ob vsakem zastavljenem cilju nujno dogovorimo naslednje:1. Zedinimo se, kdo bo odgovorna oseba, ki bo prevzela skrb in odgovornost za uresniitev doloenega cilja.2. Doloimo nain, kako bomo cilj uresniili, kdo vse bo pri tem sodeloval.3. Doloimo datum, kdaj prinemo z realizacijo tega cilja in do kdaj bomo cilj uresniili.4. Doloimo datum, kdaj bomo preverili, ali je bil cilj uresnien (realizacija) in kako je bil uresnien (refleksija in evalvacija).

  • Pripravila: dr. Mojca Bertoncel, tajnica kofijskega urada za laike Nadkofije Ljubljana