UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO
Roman MOHORIČ
OPTIMIRANJE IZDELAVE REZILNO PAKETIRNIH ORODIJ
NA VERTIKALNEM REZKALNEM STROJU »YASDA«
Diplomsko delo
visokošolskega strokovnega študijskega programa
Strojništvo
Maribor, avgust 2016
OPTIMIRANJE IZDELAVE REZILNO PAKETIRNIH ORODIJ
NA VERTIKALNEM REZKALNEM STROJU »YASDA«
Diplomsko delo
Študent: Roman MOHORIČ
Študijski program: visokošolski strokovni študijski program Strojništvo
Smer: Orodjarstvo
Mentor: izr. prof. dr. Ivan PAHOLE
Somentor: doc. dr. Mirko FICKO
Maribor, avgust 2016
- II -
- III -
I Z J A V A
Podpisani Roman MOHORIČ izjavljam, da:
je diplomsko delo rezultat lastnega raziskovalnega dela,
da je predloženo delo v celoti ali v delih ni bilo predloženo za pridobitev kakršnekoli
izobrazbe po študijskem programu druge fakultete ali univerze,
da so rezultati korektno navedeni,
da nisem kršil avtorskih pravic in intelektualne lastnine drugih,
da soglašam z javno dostopnostjo diplomskega dela v Knjižnici tehniških fakultet ter
Digitalni knjižnici Univerze v Mariboru, v skladu z Izjavo o istovetnosti tiskane in
elektronske verzije zaključnega dela.
Maribor,_____________________ Podpis: ________________________
- IV -
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorju izr. prof. dr. Ivanu Paholetu
in somentorju doc. dr. Mirku Ficku za pomoč in
vodenje pri pripravi diplomskega dela.
Zahvaljujem se podjetju Domel, d. d., za podatke,
potrebne za pripravo praktičnega dela naloge.
Posebno zahvalo izrekam vodji orodjarne Klemnu
Benedičiču, ki mi je omogočil dostop do potrebnih
podatkov in razpolaganje z njimi.
- V -
OPTIMIRANJE IZDELAVE REZILNO PAKETIRNIH ORODIJ NA VERTIKALNEM
REZKALNEM STROJU »YASDA«
Ključne besede: izsekovanje, paketiranje, rezkanje, optimiranje, obdelovanci.
UDK klasifikacija: 621.926(043.2)
POVZETEK
Diplomsko delo proučuje možnosti optimiranja izdelave izsekovalno-paketirnih orodij na
rezkalnem stroju Yasda in razliko med uporabo obstoječe in nove tehnologije za izdelavo
rezilnih, vodilnih in okvirnih plošč. Osrednji del predstavlja izbiro stroja ter postavitev
optimalne tehnologije, v zaključnem delu je prikazana analiza prihrankov ter upravičenosti
naložbe v stroj.
Čeprav se je naložba v stroj Yasda 9150V izkazala za visoko, analiza prihrankov kaže na
upravičenost nakupa, ob upoštevanju konstantne uporabe v proizvodnji.
- VI -
OPTIMIZATION OF MANUFACTURING OF CUTTING STACK TOOLS ON
VERTICAL MILLING MACHINE »YASDA«
Key words: thinning, packaging, milling, optimization, workpieces.
ABSTRACT
The diploma thesis examines the possibilities of optimizing manufacturing of thinning-
packaging tools on the Yasda milling machine and the difference between the use of existing
and new technology for the production of cutting, fore- and framework plates. The central
part of the thesis presents a selection of the machine and setting the optimum technology.
The final part presents an analysis of savings and the justification of the investment in the
machine.
Although the investment in the Yasda 9150V machine proved to be high, savings analysis
demonstrates the justification of the purchase considering the constant use in production.
- VII -
KAZALO
1 UVOD ........................................................................................................................... 1
1.1 Opredelitev diplomskega dela ..................................................................................... 1
1.2 Namen, cilji in teze diplomskega dela .......................................................................... 1
1.3 Predpostavke in omejitve diplomskega dela ............................................................... 2
2 IZDELAVA IZSEKOVALNO-PAKETIRNIH ORODIJ ............................................................... 3
2.1 Začetek projekta in določitev tehnološko-tehničnih zahtev (TTZ) ............................... 3
2.2 Opredelitev tehnološko-tehničnih zahtev (TTZ) .......................................................... 5
2.3 Konstrukcija orodja ...................................................................................................... 5
2.4 Rezilni noži in lovilci v orodju ....................................................................................... 6
2.5 Rezilni vložki ................................................................................................................. 8
2.6 Vodilni vložki ................................................................................................................. 9
2.7 Izdelava plošč s CNC-rezkanjem in klasičnim brušenjem ........................................... 10
2.7.1 Grobo CNC-rezanje in brušenje plošč ............................................................. 11
2.7.2 Fino CNC-rezkanje in brušenje plošč .............................................................. 13
2.7.3 Koordinatno brušenje ..................................................................................... 15
2.8 Vrtljiva postaja ............................................................................................................ 16
2.9 Sestav izsekovalno-paketirnega orodja ...................................................................... 18
3 UPORABA IZSEKOVALNO-PAKETIRNIH ORODIJ V PRAKSI ............................................. 20
3.1 Izračun imenske sile stiskalnice .................................................................................. 21
3.1.1 Ekscentrska stiskalnica Minster PM3-200 ...................................................... 23
3.2 Preizkus izsekovalno-paketirnih orodij ...................................................................... 28
4 IZBIRA REZKALNEGA STROJA ZA FINO REZKANJE PLOŠČ ............................................... 30
4.1 Test stroja Yasda YBM 950V ....................................................................................... 30
4.1.1 Primerjava rezultatov, dobljenih z merjenjem na stroju Yasda YBM 950V in
merilnim strojem LEITZ PMM-xi ..................................................................... 35
4.2 Izračun prihrankov na rezilnih orodjih in opravičenost investicije ............................ 40
5 REZKALNI STROJ YASDA YBM 9150V ............................................................................ 42
5.1 Priprava temelja za stroj Yasda YBM 9150V .............................................................. 43
5.2 Ohišje stroja Yasda YBM 9150V.................................................................................. 44
5.2.1 Sestav stroja Yasda YBM 9150V ..................................................................... 45
- VIII -
5.3 Glavno vreteno stroja ................................................................................................. 46
5.4 Sistem merjenja Renishaw ......................................................................................... 47
6 IZDELAVA REZILNIH, VODILNIH IN OKVIRNIH PLOŠČ S TEHNOLOGIJO REZKANJA .......... 49
6.1 Vpetje BIG Plus – BBT 40 ............................................................................................ 49
6.2 Izbira orodja za struženje lukenj ................................................................................ 50
6.3 Izbira rezkalnega orodja ............................................................................................. 51
6.4 Orodje za grobo rezkanje DIJET .................................................................................. 52
6.5 Obdelava plošč po novi tehnologiji ............................................................................ 53
7 ANALIZA MERITEV, IZMERJENIH NA STROJU IN IZMERJENIH V
MERILNICI NA KOORDINATNEM MERILNEM STROJU LEITZ PMM-XI ............................. 58
8 ANALIZA STROŠKOV NA ORODJIH IN PRIHRANEK NA LETNI RAVNI ............................... 60
9 ZAKLJUČEK .................................................................................................................. 62
10 LITERATURA IN VIRI .................................................................................................... 63
KAZALO SLIK
Slika 1: Risba za izdelavo izsekovalno-paketrnega orodja [18] .............................................. 4
Slika 2: Trak [18] ..................................................................................................................... 6
Slika 3: Rezilni nož, izdelan z žično erozijo [18] ...................................................................... 7
Slika 4: Rezilni vložek iz karbidne trdine [18] ......................................................................... 8
Slika 5: Izdelani vodilni vložek, material 1.2379 [18] ............................................................. 9
Slika 6: Spodnja okvirna plošča skupaj z rezilno [18] ........................................................... 10
Slika 7: Zgornja okvirna plošča z vodilno ploščo [18] ........................................................... 11
Slika 8: CNC rezkalni stroj Mikron VCP 1350 [1] .................................................................. 12
Slika 9: Grobo obdelana rezilna plošča [18] ......................................................................... 12
Slika 10: Plani brusilni stroj ABA [2] ....................................................................................... 13
Slika 11: Rezilna plošča [18] ................................................................................................... 14
Slika 12: Hauser S35 [3] .......................................................................................................... 15
Slika 13: Vrtljiva postaja [18] .................................................................................................. 17
Slika 14: Sestav spodnjega dela orodja [18] ........................................................................... 18
Slika 15: Sestav zgornjega dela orodja [18] ............................................................................ 19
Slika 16: Shema štiri stebelne stiskalnice [4] .......................................................................... 20
- IX -
Slika 17: Shematsko prikazana tipična ekscentrska stiskalnica z mehanizmom [5]............... 22
Slika 18: Shematsko prikazana kolenasto-vzvodna stiskalnica [5] ......................................... 22
Slika 19: Odvisnost imenske sile od položaja ročice [5] ......................................................... 23
Slika 20: Specifikacija opreme Minster PM3-200 [18] ........................................................... 24
Slika 21: Ekscentrska stiskalnica Minster PM3- 200 [6] ......................................................... 25
Slika 22: Zasnova izboljšane kolenaste gredi [6] .................................................................... 26
Slika 23: Ojnici in pah stiskalnice [6] ...................................................................................... 27
Slika 24: Hiter dvig paha stiskalnice [6] .................................................................................. 28
Slika 25: Zahteve kupca za izdelan paket z izsekovalno-paketirnim orodjem [18] ................ 29
Slika 26: Yasda YBM 950V [7] ................................................................................................. 32
Slika 27: Testni kos 1 [18] ....................................................................................................... 33
Slika 28: Testni kos 2 [18] ....................................................................................................... 34
Slika 29: Testni kos 3 [18] ....................................................................................................... 35
Slika 30: LEITZ PMM-xi [8] ...................................................................................................... 36
Slika 31: Merilna glava LSP-X5 [9] .......................................................................................... 37
Slika 32: Meritve testnega kosa 1 [18] ................................................................................... 38
Slika 33: Meritve testnega kosa 2 [18] ................................................................................... 38
Slika 34: Meritve testnega kosa 3 [18] ................................................................................... 39
Slika 35: Izračun prihranka na izsekovalnem orodju [18] ...................................................... 41
Slika 36: Rezkalni stroj Yasda YBM 9150V [10] ...................................................................... 43
Slika 37: Shema temelja [18] .................................................................................................. 44
Slika 38: Dvostebrno ohišje [11] ............................................................................................. 45
Slika 39: Sestav stroja Yasda 9150V [11] ................................................................................ 46
Slika 40: Vreteno Yasda [11] ................................................................................................... 47
Slika 41: Renishaw OMP400 [12] ........................................................................................... 48
Slika 42: Vpetje BIG Plus – BBT [13] ....................................................................................... 49
Slika 43: Točnost vpenjala Big Daishowa [14] ........................................................................ 50
Slika 44: Shema privitja in odvitja rezkarja v vpenjalo [14].................................................... 50
Slika 45: Izbira vpenjal BIG Daishowa [14] ............................................................................. 50
Slika 46: Orodje za struženje lukenj Big Kaiser [15] ............................................................... 51
Slika 47: Vrste rezkarjev EPHT [16] ........................................................................................ 52
Slika 48: Groba rezkalna glava DIJET [17] ............................................................................... 53
- X -
Slika 49: Menjalna ploščica DIJET [17].................................................................................... 53
Slika 50: Grobo obdelana rezilna plošča na Yasdi [18] ........................................................... 54
Slika 51: Plošča za izdelavo [18] ............................................................................................. 55
Slika 52: Prve meritve [18] ..................................................................................................... 56
Slika 53: Druge meritve [18] ................................................................................................... 56
Slika 54: Tretje meritve [18] ................................................................................................... 57
Slika 55: Primerjava meritev na stroju Yasda in merilnem stroju Leitz [18] .......................... 59
Slika 56: Prihranki na orodjih in letni ravni [18] ..................................................................... 61
- XI -
UPORABLJENI SIMBOLI
A – premer [m^2]
F – sila [N]
H – hod stiskalnice [mm]
M – moment [Nm]
p – tlak [Pa – 1 bar = 10^5 Pa]
r – polmer ročice [mm]
α – kot zasuka ročice [o]
- XII -
UPORABLJENE KRATICE
TTZ – tehnološko-tehnične zahteve
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 1 -
1 UVOD
1.1 Opredelitev diplomskega dela
V orodjarni Domel, d. d., je glavna panoga izdelava izsekovalno-paketirnih orodij za
potrebe proizvodnje v podjetju in prodajo kupcem na mednarodnem trgu. Orodja je
podjetje najprej začelo izdelovati za kupce na trgu, zdaj pa je glavna dejavnost
podjetja izdelava polizdelkov, za kar orodjarna podjetja zagotavlja lastno izdelana
orodja.
Ker je pot od izdelave samega orodja do plasiranja polizdelka na trg zelo kratka,
število potrebnih ur za izdelavo samega orodja pa veliko, se v podjetju pojavi potreba
po iskanju zunanjih kooperantov, ki ponujajo tovrstne storitve.
Zaradi težav podjetja z zagotavljanjem kakovosti zunanjih kooperantov in dobavami v
dogovorjenih rokih so v podjetju začeli razmišljati o nakupu novega brusilnega
koordinatnega stroja, ker ta segment obdelave še ni bil pokrit. Pri preverjanju
dobaviteljev stroja je bilo ugotovljeno, da obstajajo tudi rezkalni stroji take točnosti,
kot je potreba v orodjarni podjetja Domel, d. d.
1.2 Namen, cilji in teze diplomskega dela
Namen diplomskega dela je skrajšanje časov pri izdelavi orodij, posledično pa tudi
skrajšanje dobavnih rokov za kupce in seveda pocenitev izdelave orodja. Opisali
bomo razliko med pripravo, izdelavo, stroški in skrajšanje časa dobavnih rokov z
uporabo novega rezkalnega stroja Yasda.
Cilji diplomskega dela je opisati razliko med obstoječo in novo tehnologijo, ki temelji
na novem rezkalnem stroju Yasda. Če želi imeti podjetje kakovostno in točno
obdelavo, morajo biti izpolnjeni vsi pogoji za namestitev nove tehnologije (temelj
stroja, okolica, izbira novega rezkalnega orodja, usposobljenost kadrov za rokovanje
s strojem).
Prav tako je cilj predstaviti delovanje novega rezkalnega stroja, izdelanega glede na
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 2 -
zahtevo podjetja po doseganju toleranc na obdelovancih. Če se podjetje želi čim bolj
približati doseganju natančnosti toleranc, potrebuje rezkalni stroj, ki deluje z
natančnostjo ± 0,003 mm na celotnem delovnem območju.
V fazi testiranja rezkalnega stroja pred nakupom in v produkciji je treba analizirati
porabljen čas in stroške posameznih operacij pri izdelavi obdelovancev z uporabo
nove tehnologije in ga primerjati s porabljenim časom obdelave s staro tehnologijo.
To je tudi eden izmed ciljev diplomske naloge.
Glavni cilj diplomskega dela je predstavitev celotnega postopka izdelave rezilnih,
vodilnih in okvirnih plošč (obdelovancev) z novo tehnologijo rezkanja. Z vpeljavo
nove tehnologije rezkanja je treba izbrati vpenjala, nova rezkalna orodja za
zagotavljanje kar najbolj natančne tolerance pri obdelavi obdelovancev. Prav tako je
pomembno za zagotavljanje kar se da natančne tolerance določiti ustrezne
parametre rezkanja in določiti metode merjenja dimenzij obdelovancev.
1.3 Predpostavke in omejitve diplomskega dela
Predpostavljamo, da lahko z novo tehnologijo bistveno skrajšamo obdelovalne čase,
dobavne roke in stroške. Posledično znižamo prodajno ceno samega orodja in s tem
zagotovimo večjo konkurenčnost podjetja na trgu. Pri teh obdelavah smo omejeni s
kakovostjo, zato lahko nižamo obdelovalne čase samo do določene meje, ker je
kakovost še vedno na prvem mestu.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 3 -
2 IZDELAVA IZSEKOVALNO-PAKETIRNIH ORODIJ
2.1 Začetek projekta in določitev tehnološko-tehničnih zahtev (TTZ)
V orodjarni Domel, d. d., smo dobili projekt, v katerem smo morali izdelati
izsekovalno-paketirno orodje za MAXON Motors. MAXON Motors je vodilni svetovni
ponudnik sistemov za visoko natančne motorje do 500 W. Po vsem svetu ima
MAXON Motors zaposlenih več kot 2.000 ljudi. Komercialna podjetja v 40 državah
zagotavljajo lokalno zaposlitev. MAXON Motors ima proizvodne obrate v Švici, pa
tudi v Nemčiji in na Madžarskem. Ko sta se naš prodajnik in njihov nabavnik
dogovorila okrog cene orodja, so pri nas s pomočjo tehnologa iz MAXON Motorsa
začele potekati aktivnosti. Najprej so predstavili risbe izdelka vodji konstrukcije in
vodji tehnologije. Zahteve MAXON Motorsa so predstavljene na Sliki 1. Hkrati so
potekale dejavnosti za odpiranje novega projekta.
Ko oddelek Orodjarna pridobi interno ali eksterno naročilo, je treba odpreti nov
projekt. Glede na zaporedno številko projekta nato spremljajo potek same
konstrukcije, tehnologije, potek proizvodnje in nazadnje preizkus orodja. Glede na
projekt so vezani tudi vsi nastali stroški in po zaključku projekta se izdela obračun
stroškov dela in materiala za izdelano orodje. Številka projekta se določi po vrsti,
označen pa je s črko C. Za to orodje je bila določena številka projekta C/000439.
Hkrati s številko projekta se določi tudi interna koda orodja, ta je bila 01.370.00.000.
Ta se določi glede na zvrst orodja, ki ga bomo delali. Lahko so krivila orodja, orodja
za tlačno litje, merilna orodja itd. 01. na začetku kode pomeni, da je to izsekovalno
orodje, 370. pa je zaporedna številka izsekovalnega orodja. Ko so odprte vse kode,
se lahko začne kreiranje projektne mape in določitev tehnoloških tehničnih zahtev
(TTZ).
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 4 -
Slika 1: Risba za izdelavo izsekovalno-paketrnega orodja [18]
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 5 -
2.2 Opredelitev tehnološko-tehničnih zahtev (TTZ)
Pred konstrukcijo je treba skupaj z naročnikom, oddelkom za konstrukcije,
tehnologijo orodjarne in za tehnologijo avtomatskih stiskalnic opredeliti tehnološko-
tehnične zahteve orodja (v nadaljevanju TTZ). Glede na TTZ začne konstruktor z
risanjem orodja. Na TTZ se točno določijo zahteve A in zahteve B.
Zahteve A so:
material izdelka;
splošni podatki o orodju;
varovanje orodja;
hitra menjava orodja;
rezervni deli.
Zahteve B so:
vodenje orodja;
material za rezilne in vodilne plošče;
vodenje traku;
material za vse ostale plošče;
material za vitalne dele (rezilni, vodilni vložki).
2.3 Konstrukcija orodja
Ko ima konstruktor vse podatke, najpomembnejši so zbrani v TTZ, lahko začne s
konstrukcijo orodja. Najprej nariše postavitev nožev v orodju, postavitev lovilcev in
postavitev vrtilnih postaj. Tako dobimo trak, ki je zasnova orodja. Trak je predstavljen
na Sliki 2. Ko sta določeni dolžina in širina traku, določimo tudi širino in dolžino
orodja. Konstruktor začne s konstrukcijo, ki za takšno izsekovalno-paketirno orodje
traja približno en mesec. Ko ima konstruktor konstrukcijo izdelano, izdela delavniške
risbe, sestavnico celotnega orodja in kosovnico. Kosovnica je osnova za naročilo
materiala, iz katerega bo orodje izdelano. Ker ima to orodje nože in rezilne vložke iz
karbidne trdine, je treba najprej naročiti karbidno trdino, saj je dobavni rok en mesec.
Za ostali material je rok dobave približno en teden.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 6 -
Slika 2: Trak [18]
2.4 Rezilni noži in lovilci v orodju
Vsi noži in lovilci v orodju so izdelani iz karbidne trdine. To so karbidne trdine
nemškega proizvajalca CERATIZIT. Pri naročanju tega materiala je treba paziti, da
se naroči material, primeren za obdelavo na žični eroziji. Postopek na žični eroziji
poteka v vodi, zato je treba naročiti material, ki je odporen proti koroziji, v
nasprotnem primeru prihaja do razpada kobalta in struktura noža se poruši, s tem pa
tudi obstoj nožev in lovilcev v orodju. Na žični eroziji se izdelujejo noži zahtevnih
oblik; okrogli noži in lovilci se obdelajo z okroglim brušenjem. Pri okroglem brušenju
se za obdelavo karbidnih trdin uporabljajo diamantne brusne plošče. Vsi noži se
morajo izdelati v toleranci – 0,005 mm in vzporednosti ± 0,002 mm.
Glava na nožu je lotana ne glede na postopek izdelave, pa naj bo to žična erozija ali
brušenje. Primer noža, izdelanega z žično erozijo, je predstavljen na Sliki 3. Lovilci v
orodju so izdelani iz enakega materiala kot noži, le tanjši so za 0,01 mm/Ø, ker nam
trak lovijo skozi luknje, ki smo jih prej odrezali z nožem. Lovilci v orodju so okrogli,
kar je pomembno zaradi lažje izdelave in cene, saj jih v našem primeru potrebujemo
večje število, to je 24 za 358 mm dolg trak.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 7 -
Slika 3: Rezilni nož, izdelan z žično erozijo [18]
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 8 -
2.5 Rezilni vložki
Tako kot noži so tudi rezilni vložki izdelani iz karbidne trdine. Že samo ime pove, da
rezilni vložki služijo za rezanje traku. Pri teh vložkih je pomembno, da so izdelani
točno v tolerancah. Pomembna je zračnost med nožem in rezilnim robom na vložku,
pomembna pa je tudi točnost zunanjih mer, saj pridejo vstavljeni v rezilno ploščo.
Rezilne oblike imajo nagib zaradi lažjega izpada odpadkov. Na Sliki 4 vidimo, da je
zračnost med nožem in matrico 0,015 mm/steno, zato za doseganje tolerance
potrebujemo stroj – žično erozijo, ki omogoča natančnost obdelave 0,003 mm.
Slika 4: Rezilni vložek iz karbidne trdine [18]
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 9 -
2.6 Vodilni vložki
Vodilni vložki so namenjeni za vodenje nožev, preden zarežejo v rezilni vložek. Med
nožem in vodilnim vložkom je drsni prileg. Te vložke obdelamo tako, da jih še
nekaljene najprej na grobo rezkamo, vrtamo in vrežemo navoje. Po kaljenju jih
brusimo na ploščinskih obdelovalnih strojih, nato oblike izrežemo na žični eroziji,
zadnja operacija je koordinatno brušenje, saj so majhni noži vodeni dvakrat. Ti vložki
so vstavljeni v vodilno ploščo, zato je tudi zunanja mera zelo pomembna. Primer
takega vložka je prikazan na Sliki 5.
Slika 5: Izdelani vodilni vložek, material 1.2379 [18]
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 10 -
2.7 Izdelava plošč s CNC-rezkanjem in klasičnim brušenjem
Izsekovalno-paketirna orodja imajo veliko sestavnih delov, lahko tudi čez 1.000
kosov, ki morajo biti vsi izdelani s točnostjo ± 0,003 mm. Vsi aktivni deli so izdelani iz
karbidne trdine in obdelani z brušenjem ali žično erozijo. Poleg aktivnih delov v
orodju je zelo pomemben dejavnik tudi izdelava plošč, v katere vstavimo aktivne
dele. Pri izsekovalno-paktirnem orodju so pomembne predvsem štiri plošče. Spodnja
okvirna plošča, ki daje položaj rezilni plošči, ki je na spodnjo okvirno ploščo
pozicionirana z orodjarskimi zatiki, potem še zgornja okvirna plošča, ki daje položaj
vodilni plošči. Točnost med spodnjim in zgornjim delom orodja omogoča večkratno
vodenje z vodili proizvajalca AGATHON. Primer okvirne plošče skupaj z rezilno in
pripadajočim vodenjem in pozicioniranjem je prikazan na Sliki 6. Zgornjo okvirno
ploščo skupaj z vodili AGATHON in vodilno ploščo predstavljamo na Sliki 7.
Postopek izdelave plošč je pri vseh štirih ploščah podoben, zato bomo opisali samo
izdelavo rezilne in vodilne plošče, ki sta ključnega pomena pri izsekovalno-
paketirnem orodju.
Slika 6: Spodnja okvirna plošča skupaj z rezilno [18]
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 11 -
Slika 7: Zgornja okvirna plošča z vodilno ploščo [18]
2.7.1 Grobo CNC-rezanje in brušenje plošč
Ko nam dobavitelj dostavi material v podjetje, se začne grobo rezkanje. Pri vseh
ploščah najprej izrezkamo največje žepe, ker skušamo odpraviti čim več notranjih
napetosti. Za to obdelavo je potreben CNC rezkalni stroj MIKRON VCP 1350 s
krmilnikom proizvajalca HEIDENHAIN TNC 426. To je stroj, ki ima delovno območje v
smeri X-osi 1.350 mm. Stroj obdeluje z natančnostjo ± 0,01 mm na dolžini 1.000 mm,
zato ni primeren za rezkanje delov izsekovalnih orodij na končne mere. Primer
takega stroja je predstavljen na Sliki 8. Slika 9 prikazuje rezilno ploščo po operaciji
grobega rezkanja.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 12 -
Slika 8: CNC rezkalni stroj Mikron VCP 1350 [1]
Slika 9: Grobo obdelana rezilna plošča [18]
Ko so plošče grobo obdelane, sledi ploščinsko brušenje na stroju proizvajalca ABA.
To je plani brusilni stroj, s katerim lahko brusimo plošče do 2.000 mm dolžine.
Opremljen je s krmilnikom SINUMERIK 840D. Vzporednost brušenih plošč, ki jo ta
stroj dosega, je 0,005 mm. Pri tej operaciji brušenja pustimo dodatek mere 0,05 mm
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 13 -
za fino brušenje po končanih finih obdelavah CNC-rezkanja. Primer takega stroja si
lahko ogledamo na Sliki 10.
Slika 10: Plani brusilni stroj ABA [2]
2.7.2 Fino CNC-rezkanje in brušenje plošč
Po končanih grobih obdelavah se začnejo operacije finega CNC-rezkanja. Te
obdelave potekajo na rezkalnem stroju Mikron VCP 1350. Pri tem obdelamo celotno
ploščo na mero, razen mer, ki imajo mikronsko toleranco in pozicijsko natančnost. Te
izvrtine, oblike in ostale geometrije obdelamo z dodatkom za brušenje 0,15 mm/s. Po
obdelavi na CNC rezkalnem stroju se plošča ponovno brusi v vzporednost na stroju
za plano brušenje na toleranco 0,005 mm. Tudi natančnost položaja mora biti na celi
plošči ± 0,003 mm, zato jo obdelamo s koordinatnim brušenjem. Zahtevane tolerance
prikazuje Slika 11.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 14 -
Slika 11: Rezilna plošča [18]
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 15 -
2.7.3 Koordinatno brušenje
V orodjarni se za koordinatno brušenje uporablja CNC brusilni stroj proizvajalca
Hauser S35, ki omogoča pozicijsko natančnost ± 0,003 mm. Težava tega stroja so
kratki delovni hodi, ker v smeri X-osi omogoča samo 500 mm. Težave z delovnimi
hodi smo reševali tako, da smo ploščo večkrat prestavili, kar podaljša čas izdelave in
zmanjša natančnost v primerjavi z izdelavo z enim vpetjem. Uporablja krmilnik
proizvajalca FANUC, ki je precej preprost in zanesljiv. Stroj proizvajalca Hauser S35
je skupaj s krmilnikom FANUC predstavljen na Sliki 12.
Večkrat se zgodi, da brušenje okvirnih plošč na stroju Hauser S35 ni mogoče, zato je
orodjarna podjetja Domel, d. d., uporabila zunanje kooperante, ki so plošče izdelali v
zahtevanih tolerancah, vendar so zaradi prezasedenosti strojev zamujali z dobavnimi
roki, sama storitev pa je bila stroškovno neugodna glede na ceno, ki jo lahko doseže
orodje na trgu.
Slika 12: Hauser S35 [3]
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 16 -
2.8 Vrtljiva postaja
Zadnji pomemben element v izsekovalno-paketirnem orodju je vrtljiva postaja.
Namen vrtljive postaje je, da izdelek pri vsakem odrezu zavrti za določen kot. S tem
zmanjšamo vpliv netočne vzporednosti pločevine, razbremenijo se tudi
elektrostatične napetosti v samem izdelku, ki nastajajo zaradi pločevine. Sama
vrtljiva postaja mora biti izdelana natančno, saj vsaka netočnost vpliva na
pravokotnost paketa. Vrtljiva postaja je izdelana iz sintranih jekel zaradi manjših
deformacij pri finih obdelavah brušenja. V vrtljivo postajo je vstavljenih več
elementov, vsak pa ima določeno nalogo. Najprej je vstavljena rezilna postaja, ki
izdelek odreže iz traku, nato je vstavljena zavorna puša, ki paket pridržuje, da ne
razpade, na koncu pa je še zobnik, ki obrača postajo za določen kot. Cela postaja je
uležajena, centričnost zunaj in znotraj mora biti izdelana pod 0,005 mm. Cela postaja
je izdelana z okroglim in CNC-brušenjem in večkrat preverjena v merilnici. Primer
take vrtljive postaje je predstavljen na Sliki 13.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 17 -
Slika 13: Vrtljiva postaja [18]
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 18 -
2.9 Sestav izsekovalno-paketirnega orodja
Delavniške risbe so izdelane iz sestavnice orodja, iz katere izvira tudi kosovnica, ki je
osnova za sestavnico. Sestav orodja mora vsebovati vse elemente orodja oz. vse
dele, ki so opredeljeni na kosovnici in nujni za delovanje orodja. Tu je obvezen še
jermen za pogon vrtljive postaje, razna stikala, senzorji, zaščite, konektorji. Na Sliki
14 je prikazan sestav spodnjega dela orodja, na Sliki 15 pa predstavljamo sestav
zgornjega dela orodja.
Slika 14: Sestav spodnjega dela orodja [18]
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 19 -
Slika 15: Sestav zgornjega dela orodja [18]
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 20 -
3 UPORABA IZSEKOVALNO-PAKETIRNIH ORODIJ V
PRAKSI
Na oddelku avtomatskih stiskalnic so najbolj množično v uporabi hitrotekoče
avtomatske stiskalnice. Na teh stiskalnicah se izdelujejo lamele iz elektro pločevine,
zadnje čase pa so v uporabi izsekovalno-paketirna orodja, s katerimi izdelamo
končne pakete, ki se vgradijo v elektromotorje. Tako prihranimo čas, saj nam odpade
operacija kovičenja, transporta, dosegajo pa se tudi precej boljše tolerance samega
izdelka. Te stiskalnice obratujejo na tri izmene, saj je sam nakup stiskalnice in
pripadajoče opreme zelo velika naložba. Pri odločanju za nakup take stiskalnice
moramo upoštevati kar nekaj meril.
Konstrukcija stiskalnice mora biti stabilna in kompaktna, zato se uporabljajo
štiri stebelne stiskalnice, ki lahko prenesejo vse obremenitve pri velikem
številu udarcev, to je tudi do 800 udarcev/minuto. Shema štiristebelne
stiskalnice je prikazana na Sliki 16.
Slika 16: Shema štiri stebelne stiskalnice [4]
Pri nakupu stiskalnice moramo biti pozorni na velikost mize, zato predhodno
na oddelku tehnologij avtomatskih stiskalnic preverimo velikost rezilnih orodij,
ki so namenjena za kasnejšo uporabo na stiskalnici.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 21 -
Imenska sila stiskalnice mora biti 30 % višja od predvidenih sil na orodju. Taka
rezerva izvira iz dejstva, da se pri obrabi rezilnih nožev in rezilnih vložkov
povečajo tudi sile na stroju do 25 % [19].
Pri delovanju izsekovalnih-paketirnih orodij je najpomembnejša globina
paketirnih kovic, zato nam stiskalnica mora omogočati konstantno globino
vhoda paha.
Stiskalnica mora biti opremljena s krmilnikom, ki omogoča točen nadzor nad
procesom (pomik, globina izsekovanja, evakuacija paketov …).
Vse novejše stiskalnice so že opremljene z dvigom zgornjega pehala, kar
omogoča vpogled v stanje rezilne plošče, ko je orodje vpeto v stroj.
3.1 Izračun imenske sile stiskalnice
Da bi razumeli delovanje ekscentrskih stiskalnic, se je treba najprej osredotočiti na
izračun, kdaj je na stiskalnici imenska sila največja. Pri prenosu krožnega gibanja v
premočrtno je potrebno upoštevati momente, radije, kote itd. Preprosta ponazoritev
tipične ekscentrske stiskalnice je prikazana na Sliki 17. Na Sliki 18 pa je shematsko
prikazana kolenasto-vzvodna stiskalnica. Formula za izračun za stiskalnici je enaka,
imensko silo izračunamo po enačbi:
F(α) = 𝑀
𝑟𝑠𝑖𝑛𝛼 (1)
Imensko nazivno moč dosežejo ekscentrične stiskalnice pri 30o pred mrtvo spodnjo
točko ekscentra. To imenujemo imenska sila stiskalnice, v tej točki je sila tudi
največja. To si lahko natančno ogledamo na sliki 19, kar lahko opišemo tudi z
enačbo:
𝐹𝑛𝑜𝑚 = F(α = 30o) (2)
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 22 -
Slika 17: Shematsko prikazana tipična ekscentrska stiskalnica z mehanizmom [5]
Slika 18: Shematsko prikazana kolenasto-vzvodna stiskalnica [5]
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 23 -
Slika 19: Odvisnost imenske sile od položaja ročice [5]
3.1.1 Ekscentrska stiskalnica Minster PM3-200
Na oddelku hitrotekočih avtomatskih stiskalnic je najpogosteje uporabljena
stiskalnica proizvajalca Minster PM3-200, ki jo uvrščamo med stiskalnice z omejeno
potjo gibanja in je primerna za izsekovanje, saj ima dokaj kratek hod paha. Slaba
lastnost teh stiskalnic je konstantna dolžina hoda paha, ki pri tej stiskalnici znaša
31,8 mm. Minster PM3-200 ima klasičen ekscentrični mehanizem. Dela na principu
kolenaste gredi in ojnice, za pogon uporablja servo motor, pomemben del pa je tudi
sklopka. Vsak posamezni sestavni del stiskalnice ima pri obratovanju pomembno
vlogo in mora biti izdelan natančno, še posebej kolenasta gred, ojnica, vodila paha
itd. Slika 21 prikazuje sestavne dele stiskalnice Minster PM-200, Slika 20 pa
predstavlja specifikacijo opreme stroja. Imenska sila stiskalnice je 2000 kN.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 24 -
Slika 20: Specifikacija opreme Minster PM3-200 [18]
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 25 -
Slika 21: Ekscentrska stiskalnica Minster PM3- 200 [6]
Konstrukcija stiskalnice je zasnovana na štirih stebrih in je zgrajena iz štirih odlitkov,
ki so med seboj varjeni. Samo ohišje je zasnovano tako, da nam maksimalno duši
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 26 -
vibracije, kar nam pri obratovanju podaljša obstojnost nožev in matrice.
Kolenasta gred je masivna in zasnovana tako, da prenaša vse obremenitve, ki
delujejo nanjo v času obratovanja. Nova zasnova kolenaste gredi omogoča uporabo
večjih ležajev v primerjavi z normalno kolenasto gredjo, kar pozitivno vpliva na
obstojnost gredi in ojnice. Primer nove zasnove je prikazan na Sliki 22.
Slika 22: Zasnova izboljšane kolenaste gredi [6]
Ojnici stiskalnice sta zasnovani tako, da zmanjšata upogib pri polni obremenitvi
stroja. Velike ležajne puše pa nam omogočajo natančno delovanje, manjšo obrabo in
so namenjene za hitrosti izsekovanja do 550 udarcev/minuto. Ojnici skupaj z ležajem
in pahom sta prikazani na Sliki 23.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 27 -
Slika 23: Ojnici in pah stiskalnice [6]
Masivna postelja stroja omogoča stabilnost in natančnost stroja. Hidrostatična vodila
nam omogočajo natančno vodenje paha. Stiskalnica ima tudi nadzor mazanja
hidrostatičnih vodil in se ob padcu tlaka sama zaustavi, da ne bi prišlo do poškodbe
vodil. Vztrajnik je nameščen tako, da preko sklopke omogoča natančno vrtenje
kolenaste gredi. Hidravlična sklopka in zavora omogočata natančno delovanje
stiskalnice in takojšnjo zaustavitev kolenaste gredi. Dinamično uravnoteženje
stiskalnice močno zmanjša vpliv vztrajnostnih sil pri visokih hitrostih delovanja
stiskalnice. Nastavitev višine paha je mehanska in poteka preko polžastega zobnika
in navojne matice. Hiter dvig paha stiskalnice, ki omogoča, da lahko pogledamo
stanje rezilne plošče, pa je hidravličen. Maksimalen hiter dvig je 76 mm. Primer
hitrega dviga paha ja prikazan na Sliki 24.
Za optimalno delovanje stiskalnice je pomemben tudi temelj pod strojem, ki je ločen
od ostalih tlakov, da ne prihaja do prenosa vibracij med stroji. Ko imamo vse pogoje
izpolnjene, tudi na oddelku avtomatskih stiskalnic, se opravi preizkus orodja.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 28 -
Slika 24: Hiter dvig paha stiskalnice [6]
3.2 Preizkus izsekovalno-paketirnih orodij
Ko je orodje sestavljeno v ročni orodjarni, se opravi prvi preizkus. Pri preizkusu so
prisotni tudi tehnolog iz oddelka avtomatskih stiskalnic, konstruktor in ročni orodjar, ki
je orodje sestavil. Običajno opravljenemu preizkusu sledi optimiranje orodja glede na
rezultate preizkusa. Ko se orodje v orodjarni optimira, se izvede ponoven preizkus, to
se lahko ponovi tudi večkrat, pogoj je, da se izdela mersko dober kos. Te kose nato
pošljejo kupcu v potrditev. Na izsekovalno-paketirnih orodjih se uporablja
elektropločevina debeline od 0,2 do 0,5 mm. Posebnost teh izsekovalno-paketirnih
orodij je v tem, da iz orodja dobimo že spojen paket, ki ga lahko takoj uporabimo v
proizvodnji. Če je izdelek okrogle oblike, se v praksi uporabi še vrtenje teh paketov,
saj s tem izničimo neravnost pločevine, izdelamo bolj ravne pakete, v praksi pa se
pokaže tudi, da ima tak paket manjše izgube na račun vrtinčnih tokov. Posebnost teh
orodij so vrtljive postaje, ki jih vrtijo servomotorji. Navadno imamo 3, 4, 8 ali 12
paketirnih kovic, ki nam držijo paket skupaj. Hitrost izsekovanja pri teh rezilnih orodjih
je od 200 do 300 udarcev/minuto. Transport paketa izpod orodja je urejen s
transportnimi trakovi, ki so opremljeni s senzorji, da ne pride do okvare orodja. Pri teh
orodjih je prihranek časa, ker nam odpade postopek kovičenja, slabost teh orodij pa
je cena, saj so približno 50 % dražja od konvencionalnih orodij. Na Sliki 25 je
prikazan primer paketa z merami in s tolerancami.
Podjetje Domel, d. d., letno izdela 100.000 paketov z oznako statorskega paketa 316
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 29 -
131. Statorski paket je višine 16,1 mm. Za en statorski paket potrebujemo 46 lamel.
Letna količina potrebnih izsekanih lamel je 4.600.000 kosov.
Slika 25: Zahteve kupca za izdelan paket z izsekovalno-paketirnim orodjem [18]
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 30 -
4 IZBIRA REZKALNEGA STROJA ZA FINO REZKANJE
PLOŠČ
Začelo se je razmišljati o nakupu novega brusilnega koordinatnega stroja, ker tega
segmenta obdelave orodjarna Domela še ni izvajala sama, temveč preko zunanjih
kooperantov. Glede na vedno večje potrebe po vsakodnevnih obdelavah je bila
oblikovana zahteva pri specifikaciji stroja z velikimi hodi po osi X in Y osi. Podjetje je
želelo kupiti stroj vsaj 1200 mm po X osi in 700 mm po Y osi. Ker koordinatnih
brusilnih strojev takih dimenzij ni veliko, je bilo treba preveriti več proizvajalcev, kot
so Hauser, Moore, Studer. Vse ponudbe, ki smo jih dobili, so se gibale okrog 1 mio.
evrov. Pri preverjanju dobaviteljev stroja smo se seznanili z dejstvom, da obstajajo
rezkalni stroji, ki omogočajo izdelavo v zahtevani natančnosti.
Preverili smo konkurenco na trgu za izdelavo izsekovalno-paketirnih orodij in
ugotovili, da sta samo dva proizvajalca tako natančnih strojev, Yasda in Makino. Ker
so stroji Makino na slovenskem tržišču bolj poznani, smo najprej poklicali
predstavnika za Makino v Sloveniji. Po razgovoru z njim smo izvedeli, da so edino
navpični stroji take točnosti. Naša zahtevana točnost je bila ± 0,003 na 1 m dolžine.
Ko smo preverili nabor strojev Makino, smo ugotovili, da nimajo stroja, ki bi bil po
hodih stroja primeren za našo orodjarno. Tudi sam predstavnik Makina je predlagal,
naj preverimo še pri Yasdi. Podjetje CELADA Slovenija je zastopnik za stroje Yasda.
Zastopnik se je oglasil v nekaj dneh. Tudi pri Yasdi so nam razložili, da le portalni
navpični stroji dosegajo tako točnost. Pri naboru strojev smo imeli več sreče, saj smo
našli stroj, ki je ustrezal našim zahtevam. Stroj z oznako Yasda YBM 9150V in s hodi
v smeri X-osi 1.000 mm, v smeri Y-osi 900 mm in v smeri Z-osi 450 mm je bil izbran.
Pri stroju lahko opazimo zelo kratek hod v smeri Z-osi, vendar je to zaradi togosti
stroja. Ker stroja nismo poznali, smo se dogovorili za test, ki naj bi bil izveden v Italiji.
4.1 Test stroja Yasda YBM 950V
Ker v okolici Slovenije ni bilo stroja Yasda 9150V, smo test izvedli na manjšem stroju
Yasda YBM 950V v Italiji. Stroj ima hode v smeri X-osi 900 mm, v smeri Y-osi 500
mm in v smeri Z-osi 350 mm. Zagotovljeno nam je bilo, da so vsi stroji z oznako YBM
enako natančni ne glede na velikost stroja. Na Sliki 26 je prikazan stroj Yasda YMB
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 31 -
950V, to je stroj, na katerem smo izvajali test. Za test smo pripravili tri obdelovance.
Slika 27 prikazuje obdelovanec, na katerem smo želeli izmeriti predvsem mersko
natančnost izdelane luknje (+ 0,005) in ovalnost luknje. Na drugem testnem kosu
smo želeli preveriti točnost stroja, če ga na stroju umerimo z merilnim sistemom
Renishaw. Test dve prikazuje Slika 28. Na tretjem testnem kosu smo želeli preveriti
natančnost izdelanih lukenj in pozicijsko natančnost stroja. Ker je takih plošč pri nas
največ, smo bili na ta tretji test še posebej pozorni. Plošča za tretji test je prikazana
na Sliki 29. Vsi trije testi so potekali brez težav in v zelo kratkem obdelovalnem času.
Opazili smo tudi, da ima stroj merilni sistem Renishaw natančnosti 0,001 mm. Ker
ima stroj tako natančen merilni sistem, operater lahko že na stroju za sabo pomeri in
določi popravke. Nad dobljenimi rezultati smo bili presenečeni, saj nismo nikjer
prekoračili 0,005 mm, kar kaže na natančnost stroja. Po zaključenih testih smo testne
kose odpeljali s seboj v podjetje Domel, d. d. Nato smo jih premestili v merilnico, jih
pustili 24 ur na izravnavanju temperature in z zanimanjem čakali, kaj bodo pomerili v
merilnici Domela.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 32 -
Slika 26: Yasda YBM 950V [7]
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 33 -
Slika 27: Testni kos 1 [18]
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 34 -
Slika 28: Testni kos 2 [18]
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 35 -
Slika 29: Testni kos 3 [18]
4.1.1 Primerjava rezultatov, dobljenih z merjenjem na stroju Yasda
YBM 950V in merilnim strojem LEITZ PMM-xi
Da bi z merjenjem testnih kosov dobili prave rezultate, je treba zagotoviti ustrezne
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 36 -
pogoje za merjenje. Na prvem mestu je temperatura v merilnici. Temperatura mora
biti konstantna 20,5 °C z nihanjem ± 0,2 °C. Naslednji pomemben pogoj je, da
pustimo obdelovanec vsaj 24 ur v merilnem prostoru, da se temperatura
obdelovanca izenači s temperaturo okolice. Ko sta ta dva pogoja izpolnjena, je tu še
merilni koordinatni stroj in seveda primerno usposobljeno osebje.
Meritve so bile izvedene na koordinatnem merilnem stroju LEITZ PMM-xi. To je stroj
visoke natančnosti, saj dosega 0,6 µm + L/550. Ogrodje stroja je pretežno iz granita
zaradi temperaturne stabilnosti. Stroj je predstavljen na Sliki 30. Za doseganje
omenjene natančnosti ima tudi stabilno merilno glavo, ki je ni mogoče rotirati prav
zaradi togosti. Taka merilna glava je predstavljena na Sliki 31.
Slika 30: LEITZ PMM-xi [8]
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 37 -
Slika 31: Merilna glava LSP-X5 [9]
Testni kosi so bili v merilnici 48 ur pred začetkom meritev. Meritve so bile opravljene
na koordinatnem merilnem stroju LEITZ PMM-xi. Izvedel jih je strokovno usposobljen
delavec za delo z omenjenim strojem. Meritve so bile v mejah tolerance, ki jo
predstavljamo na Sliki 32 za testni kos 1, na Sliki 33 za testni kos 2 in na Sliki 34 za
testni kos 3. Rezultati meritev so presegali pričakovanja in vodstvo orodjarne se je
odločilo za nakup stroja. Ker je bila naložba 500.000 evrov, je bilo nujno izdelati
izračun prihrankov na orodjih in upravičenost naložbe.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 38 -
Slika 32: Meritve testnega kosa 1 [18]
Slika 33: Meritve testnega kosa 2 [18]
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 39 -
Slika 34: Meritve testnega kosa 3 [18]
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 40 -
4.2 Izračun prihrankov na rezilnih orodjih in opravičenost
investicije
Trenutno vse obdelave dimenzij s predpisanimi ožjimi tolerancami na ploščah
izsekovalnih orodij potekajo s koordinatnim brušenjem. Z razvojem rezkalnih strojev
je možno z rezkanjem doseči zahtevano natančnost, kar smo dokazali tudi s testiranji
stroja. Takšen način izdelave prinaša predvsem velike časovne in stroškovne
prihranke, kar je dokazano v analizi prihranka. Večina priznanih proizvajalcev
izsekovalnih orodij uporablja tovrstno tehnologijo, saj je možno ob krajšem času
izdelave doseči enako natančnost kot z brušenjem. Upoštevati je potrebno tudi
dejstvo, da gre v tem primeru za rezkalni stroj, na katerem je možno tudi merjenje
položajev in dimenzij.
V analizi smo predstavili, kakšni bi bili realno minimalni prihranki ob spremenjeni
tehnologiji izdelave izsekovalnih orodij (rezkanje namesto brušenja).
Poleg prihranka na obdelavah, krajšem potrebnem času za montažo in optimiranja
orodij, manj časa, potrebnega za merjenje plošč, vidimo več pozitivnih učinkov, ki jih
je zelo težko realno ovrednotiti. Kot pomembno konkurenčno prednost vidimo tudi
možnost skrajšanja izdelovalnih časov orodij, saj so ob trenutni tehnologiji izdelave
izsekovalnih orodij vedno na kritični poti pozicije, ki jih je potrebno koordinatno brusiti.
Z nakupom stroja bi skrajšali čas izdelave, dvignili kakovost ter razbremenili operacijo
brušenja. Ocenjujemo, da bi čas izdelave izsekovalnega orodja vrednosti pribl.
100.000 evrov lahko skrajšali za 2 tedna. Izračun prihrankov na izsekovalnih orodjih
temelji na predpostavki, če bi namesto koordinatnega brušenja izdelali plošče na
končne mere z rezkanjem, pri čemer smo za rezkanje na Yasdi upošteval urno
postavko 50 evrov. Predvideni časi za fino frezanje so ocenjeni na podlagi rezultatov
testa v Italiji. Prihranek znaša 10,76 % na celotno vrednost izsekovalno-paketirnega
orodja 01.359.00.000. Na Sliki 35 so prikazani izračuni prihrankov za vodilno ploščo,
rezilno ploščo, spodnji in zgornji jarem. Vodstvo podjetja Domel, d. d., se je odločilo,
da je naložba upravičena.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 41 -
Slika 35: Izračun prihranka na izsekovalnem orodju [18]
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 42 -
5 REZKALNI STROJ YASDA YBM 9150V
Yasda stroje izdelujejo na Japonskem, proizvajalec nima velike proizvodnje, samo
nekaj sto strojev letno. Vse stroje izdelajo ročno, vsak stroj je za točno določenega
kupca. Yasda YBM 9150V je stroj z izredno natančnostjo, ki ima delavno območje
1500 mm x 900 mm x 450 mm, nosilnost mize pa 3000 kg. Stroj meri 4260 mm x
5670 mm x 3384 mm, tehta pa 16000 kg. Vreteno ima 24000 vrtljajev, natančnost
stroja na celotnem delavnem območju ± 0,003 mm. Da je stroj lahko tako natančen,
skrbijo trije hladilni sistemi, ki hladijo celotno posteljo stroja, vodila, vreteno in
hladilno sredstvo. Temperatura stroja se uravnava glede na temperaturo okolice.
Stroj ima tudi sistem za merjenje ter možnost merjenja z Renishaw merilno glavo,
katere natančnost je 0,001 mm. Za stroj take natančnosti je pomembna konstrukcija
stroja, sama mehanska izdelava, hlajenje stroja, vreteno, merilni sistem, krmilnik
stroja itd. Stroj Yasda YBM 9150V je predstavljen na Sliki 36. Seveda pa moramo za
tak stroj izdelati poseben temelj in ga postaviti v klimatiziran prostor.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 43 -
Slika 36: Rezkalni stroj Yasda YBM 9150V [10]
5.1 Priprava temelja za stroj Yasda YBM 9150V
Za pripravo so bili potrebni podatki o predpisanih karakteristikah za izgradnjo temelja
stroja. Posebna zahteva proizvajalca stroja je bila, da mora biti temelj ločen od
ostalih temeljev s 50-milimetrsko izolacijo. Po pregledu zahtev proizvajalca smo
ugotovili, da bo temelj velik poseg v orodjarni podjetja Domel, d. d. Z gradbenimi
stroji je bilo potrebno izkopati 1.200 mm globoko luknjo, da se je gradnja temelja
sploh začela. Ker je bil stroj umeščen med ostale stroje, je bil velik poudarek na
zaščiti ostalih strojev pred prahom, ki nastaja pri kopanju z gradbenim strojem.
Temelj je bil zgrajen po zahtevah izdelovalca strojev, zahteve pa so prikazane na
Sliki 37.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 44 -
Slika 37: Shema temelja [18]
5.2 Ohišje stroja Yasda YBM 9150V
Stroj točnosti ± 0,003 mm na 1.000 mm dolžine mora imeti že pravo zasnovo. Vsi
stroji take točnosti in tako velikih hodov so dvostebrni stroji. Pri teh strojih ne pride do
povesa mize, vreteno pa je vpeto togo na prečni povezovalni nosilec. Stroji take
točnosti imajo kratek gib po Z-osi zaradi togosti vretena. Posebnost tega stroja je tudi
ta, da sta stebra in spodnji del stroja že mehansko v pravokotnosti 0,005 mm. To
dosežejo z ročno obdelavo oz. tuširanjem. Primer takega dvostebrnega ohišja je
prikazan na Sliki 38.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 45 -
Slika 38: Dvostebrno ohišje [11]
5.2.1 Sestav stroja Yasda YBM 9150V
Sestav stroja je izredno stabilen in tog. Celotno ohišje je termično stabilno, vodila so
močna in robustna. Vretena so predimenzionirana, kot prikazuje Slika 39, skupaj z
opisom posameznih komponent stroja.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 46 -
Slika 39: Sestav stroja Yasda 9150V [11]
5.3 Glavno vreteno stroja
Pri običajnih vretenih s prednapetjem ležaja se dogaja, da pri visokih hitrostih vretena
pride do povišanja temperature v ležajih, kar nam posledično povzroči nihanje
stabilnosti vretena. Yasda ima razvit poseben sistem za uravnavanje prednapetosti
ležaja. Vgrajen imajo poseben element, ki ni odvisen od temperature glavnega
motorja, kot tudi ne od vpenjalnega vretena. Ta mehanizem omogoča natančnost
rezkanja tako pri nizkem kot pri visokem številu vrtljajev. Glavni vretenski motor je
stabilen, uravnotežen, tih in z elektronsko regulacijo vrtljajev. Stroj ima tudi toplotno
stabilizacijo vseh osi, glavnega motorja, ohišja in vpenjalnega vretena. Zaradi
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 47 -
toplotne stabilnosti vretena in osi, ki se prilagaja zunanji temperaturi, je Yasda eden
najtočnejših strojev na svetu. Shema vretena Yasde je predstavljena na Sliki 40.
Slika 40: Vreteno Yasda [11]
5.4 Sistem merjenja Renishaw
Izvajanje meritev na stroju omogoča merilna glava proizvajalca Renishaw OMP400,
ki dosega točnost pod 0,001 mm. Merilni sistem najprej umerimo in ga večkrat
kontroliramo na stroju s kalibrom. Samo vrtenje tipala mora biti umerjeno v točnosti
pod 2 µm. Ko umerimo še dolžino tipala, ki se umeri z laserjem, lahko začnemo
meriti na stroju. Primer takega Renishaw OMP400 je predstavljen na Sliki 41.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 48 -
Slika 41: Renishaw OMP400 [12]
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 49 -
6 IZDELAVA REZILNIH, VODILNIH IN OKVIRNIH PLOŠČ S
TEHNOLOGIJO REZKANJA
V času dobave novega stroja je bilo treba v orodjarni podjetja Domel, d. d., izdelati
tudi novo tehnologijo za izdelavo plošč. Iz izkušenj, ki smo jih pridobili na testu v
Italiji, smo skušali izdelati najbolj optimalno tehnologijo. Ker imajo vsi stroji Yasda
posebno BIG Plus vpenjalno glavo, smo poiskali dobavitelja za ta vpenjalni sistem.
Edino na svetu, ki ponujajo originalna orodja, razvita skupaj z izdelovalci vreten BIG
Plus, je podjetje BIG DAISHOWA. To je japonsko podjetje, ki izdeluje kakovostno in
natančno vpenjalno orodje.
6.1 Vpetje BIG Plus – BBT 40
Posebnost tega vpetja je dvojni stik med konusom in čelom vpenjala. Da bi vpenjalno
orodje BIG-Plus imelo pravo vlogo pri obdelavah, morajo biti vpenjalni trni izdelani
izredno natančno. Primer vpetja BIG Plus- BBT 40 je prikazan na Sliki 42. Posebnost
teh vpenjal je izredna natančnost, tudi pri sami obdelavi. Pri vpetju v vreteno je
točnost 0,001 µm, pri vpetju rezkarja v vpenjalno orodje pa 3 µm. Točnost vpenjal je
prikazana na Sliki 43. Posebnost teh vpenjal je tudi ta, da vsa privitja in odvitja
rezkalnih orodij opravimo z enim ključem, kar je prikazano na Sliki 44. Izbrali smo
vpenjala štirih vrst, s katerim smo pokrili ves segment rezkalnih orodij. Ta vpenjala so
predstavljena na Sliki 45.
Slika 42: Vpetje BIG Plus – BBT [13]
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 50 -
Slika 43: Točnost vpenjala Big Daishowa [14]
Slika 44: Shema privitja in odvitja rezkarja v vpenjalo [14]
Slika 45: Izbira vpenjal BIG Daishowa [14]
6.2 Izbira orodja za struženje lukenj
Tudi pri izbiri orodja za struženje lukenj ni prav dosti izbire med proizvajalci, če
želimo zagotoviti kvalitetno BIG Plus vpetje. Po pregledu trga smo ugotovili, da je
edini proizvajalec BIG Kaiser. To švicarsko podjetje se je kasneje povezalo z
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 51 -
japonskim podjetjem BIG Daishowa – Seiki, ustanovljeno pa je bilo tudi podjetje BIG
Kaiser USA. Izdelujejo visoko natančna orodja za struženje lukenj, katerih
natančnost je 0,001 mm, to nam prikazuje Slika 46. Odločili smo se za nakup treh
kompletov, s katerimi smo pokrili struženje lukenj od fi 10 mm do fi 203 mm.
Slika 46: Orodje za struženje lukenj Big Kaiser [15]
6.3 Izbira rezkalnega orodja
Preverili smo kar nekaj proizvajalcev rezkalnih orodij, vendar so nam v podjetju
Yasda zagotovili, če hočemo izdelovati plošče točnosti ± 0.003 µm, edino pravo
orodje HITACHI. Ker so tudi v Italiji uporabljali orodje HITACHI, smo se tudi v
orodjarni podjetja Domel odločili za izdelavo natančne plošče s tem orodjem.
HITACHI rezilno orodje se izdeluje na Japonskem in je visoke kakovosti in višjega
cenovnega razreda. Za izdelavo plošč se uporablja orodje oznake EPHT. Sama
oznaka EPHT pomeni »Epoch Hard TH-Coating«, omogoča pa rezkanje vse do
trdote materiala 70 Hrc. Slika 47 prikazuje rezkanje z oznako EPHT.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 52 -
Slika 47: Vrste rezkarjev EPHT [16]
6.4 Orodje za grobo rezkanje DIJET
Orodje za grobo rezkanje DIJET izdelujejo na Japonskem. Za to orodje smo se
odločili zaradi togosti orodja, kar pri obdelavah pomeni tudi pozicijsko natančnost
izdelanih lukenj.
Posebnost tega orodja je tudi ta, da lahko menjamo ploščice med obdelavo s
točnostjo 0,15 mm. Vpenjala so iz karbidne trdine, kar omogoča večjo togost orodja
in pa tudi večje globine rezkanja. Tudi ploščice, ki se menjajo, so izdelane z največjo
kakovostjo obdelave. Primer grobe rezkalne glave je prikazan na Sliki 48, primer
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 53 -
menjalne ploščice pa na Sliki 49.
Slika 48: Groba rezkalna glava DIJET [17]
Slika 49: Menjalna ploščica DIJET [17]
6.5 Obdelava plošč po novi tehnologiji
Stroj Yasda je v orodjarni podjetja Domel namestilo podjetje CELADA, ki je tudi
generalni uvoznik za Slovenijo. Sama inštalacija stroja je zahtevna, saj izdelava
plošč v tolerančnem polju ± 0,003 ni preprosta. Ko je bil stroj postavljen, se je izdelal
še identični test kot na testiranju v Italiji. Testi so bili narejeni v mejah toleranc, zato
smo začeli z delom. Sama tehnologija grobih obdelav se ni kaj dosti spremenila,
razlika je bila samo ta, da smo tolerančne luknje izdelali z nadmero 0,5 mm/steno v
toleranci ± 0,1. Ker so bile tolerance tako ohlapne, smo prihranili čas. Lahko se
spomnimo, da so dodatki pri brušenju precej manjši, če ne bi bil čas brušenja na
koordinatnem brusilnem stroju predolg. Izdelava plošče na rezkalnem stroju Yasda
9150V pa poteka v določenem zaporedju.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 54 -
a) Grobo rezkanje plošče
Pri grobem rezkanju smo uporabili glave za grobo rezkanje DIJET, premera 15 mm.
Ker so glave izredno natančne izdelave, lahko programiramo 0,1 mm/steno dodatka
za fino rezkanje. Po obdelavah sten isto obdelamo tudi poden z nadmero 0,05 mm.
Proizvajalec nam je podal tudi parametre za rezkanje:
število vrtljajev vretena (n) = 7000 [min-1]
podajalna hitrost (Vf) = 2500 [mm/min]
globina reza (ap) = 0,3 [mm]
širina reza (ae) = 10 [mm].
Vse grobe obdelave naredimo naenkrat, nato šele začnemo s polfinim in finim
rezkanjem. Slika 50 prikazuje predhodno obdelano rezilno ploščo na stroju Mirkon
VCP 1350 (rumena barva) in pa grobo obdelano rezilno ploščo na Yasdi (modra
barva).
Slika 50: Grobo obdelana rezilna plošča na Yasdi [18]
b) Polfino in fino rezkanje plošče
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 55 -
Za polfino rezkanje plošče vzamemo isto orodje kot za fino rezkanje. Na mero
izdelamo ploščo v treh korakih. Za primer bomo izbrali rezanje ene od oblik na rezilni
plošči. Vzeli bomo obliko mere 210 + 0,005 in 200 + 0,005, plošča je prikazana na
Sliki 51. Za polfino in fino rezkanje uporabimo rezkar HITACHI EPHT-6120. To je
rezkar s premerom 12 mm. Pri tem rezkarju imamo parametre:
število vrtljajev vretena (n) = 6000 [min-1]
podajalna hitrost (Vf) = 1000 [mm/min]
globina reza (ap) = 4 [mm]
širina reza (ae) = 8 [mm].
Ti rezkarji so natančne izdelave, zato začnemo rezkati samo z 0,03 mm/steno
dodatka. Ker je stroj izredno tog in točen, so meritve po prvem merjenju pričakovane,
kar je prikazano na Sliki 52.
Slika 51: Plošča za izdelavo [18]
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 56 -
Slika 52: Prve meritve [18]
Po izvedenih prvih meritvah dodamo 0,025 mm na steno žepa in se skušamo počasi
približati meri in toleranci na risbi. Ko dodajamo, moramo posebej paziti, da rezkamo
vedno z istimi parametri rezkanja, saj se nam le tako mera ne spreminja. V primeru,
da bi rezkali več lukenj, rezkamo vse luknje z isto nadmero, potem pa dodamo in
spet rezkamo vse luknje. Ko smo še drugič rezkali polfino, smo dobili rezultate, ki so
prikazani na Sliki 53.
Slika 53: Druge meritve [18]
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 57 -
Ostane nam samo še fini rez. Vedno pazimo, da nam ostane za fini rez vsaj kakšna
stotinka na steno, ker nam rezkar mora rezati, da dobimo mero v toleranci. Pri finem
rezu smo se odločili, da dodamo 0,011 mm na steno žepa in rezultati so bili v mejah
tolerance, kar nam prikazuje tudi Slika 54.
Slika 54: Tretje meritve [18]
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 58 -
7 ANALIZA MERITEV, IZMERJENIH NA STROJU IN
IZMERJENIH V MERILNICI NA KOORDINATNEM
MERILNEM STROJU LEITZ PMM-XI
Stroji Yasda so visoko natančni, kar se vidi iz opravljenega testa, predstavljenega na
Sliki 54. Seveda so bili to rezultati, merjeni na stroju, če pa želimo imeti pravi rezultat,
moramo vse to meriti še v merilnici. Na stroju smo izdelali celotno ploščo,
predstavljeno na Sliki 51. Za primerjavo meritev, izmerjenih na stroju Yasda, in
meritev, izmerjenih na stroju Leitz, smo izdelali tabelo, ki je prikazana na Sliki 55.
Yasda YBM
9150V Meritve LEITZ
Žep prvi 210,000 x 200,000
Koordinata X = 261,500 zgoraj + spodaj 261,5004 261,4992
261,5006
Koordinata Y = 0,000 zgoraj + spodaj 0,0001 - 0,0018
0,0003
Dimenzija 210,000 (0 do + 0,005) zgoraj + spodaj
210,0004 209,9994
210,0007 Dimenzija 200,000 (0 do + 0,005)
zgoraj + spodaj 200,0003 200,0009
200,0006
Yasda YBM 9150V
Meritve LEITZ
Žep 76,000 x 86,000
Koordinata X = 415,000 zgoraj + spodaj 415,0003 415,0027
415,0000 415,0003
Koordinata Y = 0,000 zgoraj + spodaj 0,0008 0,0003
0,0006 0,0005
Dimenzija 76,000 (0 do +0,005) zgoraj + spodaj
76,0013 76,0026
76,0020 76,0030
Dimenzija 86,000 (0 do +0,005) zgoraj + spodaj
86,0010 86,0024
86,0006 86,0027
Izvrtine za vodila D 46,000 prvič Koordinata X = 623,000 zgoraj + spodaj 622,9989 623,0032
622,9990
Koordinata Y = -195,000 zgoraj + spodaj -194,9971 -194,9978
194,9965
Premer D 46,000 (0 do + 0,005) zgoraj + spodaj 46,0009 45,9999
46,0009 46,0014
Izvrtine za vodila D 46,000 drugič
Koordinata X = 623,000 zgoraj + spodaj 622,9988 623,0001
622,9964
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 59 -
Koordinata Y = 195,000 zgoraj + spodaj 195,0012 194,9978
195,0022
Premer D 46,000 (0 do + 0,005) zgoraj + spodaj 46,0008 46,0048
45,9987 46,0068
Izvrtine za vodila D 46,000 tretjič Koordinata X = 132,000 zgoraj + spodaj 132,0005 131,9988
132,0006
Koordinata Y = 195,000 zgoraj + spodaj 195,0021 194,9978
195,0022
Premer D 46,000 (0 do +0,005) zgoraj + spodaj 46,0011 45,9998
46,0011 46,0013
Izvrtine za vodila D 46,000 četrtič Koordinata X = 132,000 zgoraj + spodaj 132,0004 131,9979
132,0008
Koordinata Y = -195,000 zgoraj + spodaj -194,9970 -194,9995
-194,9969
Premer D 46,000 (0 do + 0,005) zgoraj + spodaj 46,0006 46,0006
46,0004 46,0002
Slika 55: Primerjava meritev na stroju Yasda in merilnem stroju Leitz [18]
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 60 -
8 ANALIZA STROŠKOV NA ORODJIH IN PRIHRANEK NA
LETNI RAVNI
Analiza je izdelana za večja orodja, naročena v letu 2015, torej pretežno tista, na
katerih je bil prihranek največji. Zaradi kakovostnejše izdelave bi se zmanjšalo tudi
število preizkusov, vrednost enega preizkusa orodja znaša 800 evrov. Pri prihranku
ob montaži orodja in optimiranju smo upoštevali prihranek zaradi manjšega števila
prilagajanj, dodelav in popravkov v fazi montaže in optimiranja.
Prihranek pri meritvah obsega čas, ki ga prihranimo zaradi drugačne tehnologije
dela. Ker je stroj dovolj natančen, lahko meritve opravimo kar na stroju po končanih
obdelavah.
Pri prihrankih ni upoštevan prihranek zaradi zmanjšanja (sploh ne bo več treba)
brušenja.
Trenutno večino plošč, predvsem večjih, izdelamo s storitvijo, stroški takih izdelav so
zelo visoki, teh prihrankov tudi nismo upoštevali pri analizi. Iz tabele se vidi, da je
prihranek večji, če je orodje večje oziroma dražje. Prihranki so bili izračunani na
dejansko narejenih orodjih z upoštevanjem ur, opravljenih na Yasdi, in oceni o
zmanjšanju ur pri montaži orodja, optimiranju orodja, manj ur, opravljenih v merilnici,
in manj preizkusov. Analiza prihrankov je predstavljena na Sliki 56. Iz tabele vidimo,
da je skupni letni prihranek približno 120.000 evrov.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 61 -
Slika 56: Prihranki na orodjih in letni ravni [18]
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 62 -
9 ZAKLJUČEK
Kljub visoki naložbi v stroj Yasda 9150V smo skozi obdelave in kasneje tudi z analizo
prihrankov ugotovili, da se naložba v tak stroj izplača in je upravičena, če je v
pogonu, torej, da ima podjetje konstantna naročila, saj izdelava majhnih in
nezahtevnih orodij na takem stroju ekonomsko ni upravičena. Lahko pogledamo tudi
izbor opreme za ta stroj in ugotovimo, da je pretežno japonske izdelave kot tudi sam
stroj. Izkušnje kažejo, da se kljub visokim cenam opreme in stroja izplača kupiti
orodje visoke kakovosti.
Skozi diplomsko nalogo smo opisali razliko med obstoječo in novo tehnologijo, ki
temeljni na novem rezkalnem stroju Yasda. Predstavili smo celoten postopek
izdelave rezilnih, vodilnih in okvirnih plošč (obdelovancev) z novo tehnologijo
rezkanja.
Ugotovili smo, da če se podjetje želi čim bolj približati doseganju natančnosti
toleranc, potrebuje rezkalni stroj, ki deluje z natančnostjo ± 0,003 mm na celotnem
delovnem območju. To je v našem primeru stroj Yasda.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 63 -
10 LITERATURA IN VIRI
[1] MIKRON VCP 1350 [online], Dosegljivo: http://industry-pilot.de/de/stanok/
stanok_view.php?next=1&v_id=18055 [Datum dostopa: 28. 5. 2016].
[2] Ecoline 1506L CNC [online], Dosegljivo: http://www.automation.siemens.com/
mc-app/machine-booklet-mobile/MachineDetail.aspx?entry=48ebeb5a-e15e-
455a-acc1-3ab8041d7359&booklet=976c6842-46fd-4e7a-89aa-
b794c5829159&guiLanguage=1033 [Datum dostopa: 28. 5. 2016].
[3] Hauser S35 CNC400 [online], Dosegljivo: http://www.fix-cnc.de/index.php/
leistungen/koordinatenschleifen/11-hauser-s35-cnc400 [Datum dostopa: 28. 5.
2016].
[4] Servo presses - Bosch Rexroth [online], Dosegljivo: https://www.bosch
rexroth.com/en/us/industries/machinery-applications-and-engineering/machine-
tools-forming-and-presses/applications/mechanical-presses/servo-
presses/servo-presses [Datum dostopa: 28. 5. 2016].
[5] K. H. Grote, E. K. Antonsson. (2007). Springer Handbook of Mechanical
Engineering. Dosegljivo: https://books.google.si/books?id=9T5kd-ewRE8C&pg=
PA604&lpg=PA604&dq=mechanical+press+force+calculation&source=bl&ots=5
gR-sGtqQD&sig=vC1PsuPQCHNTfjmtZj-ATA7P7v4&hl=sl&sa=X&ved=0ahUK
EwiP44a0r5XNAhUJ1hQKHc--D7gQ6AEIbTAM#v=onepage&q=mechanical%
20press%20force%20calculation&f=false [Datum dostopa: 28. 5. 2016].
[6] MINSTER, SERIES PM3, Piece-Maker III [online], Dosegljivo:
http://www.minster.com/products/presses/mechanical/pm3/catalog/132B.pdf
[Datum dostopa: 28. 5. 2016].
[7] Jig boring machine / CNC / high-accuracy [online], Dosegljivo:
https://www.google.si/search?q=yasda+ybm+950v&biw=1760&bih=864&source
=lnms&tbm=isch&sa=X&ved=0ahUKEwjGkKPWm6LNAhXEVhQKHZfvAgMQ_
AUIBigB#imgrc=1KtFO4DX42vzLM%3A [Datum dostopa: 28. 5. 2016].
[8] Leitz PMM-C LINE [online], Dosegljivo: http://www.hartwiginc.com/wp-content/
uploads/2015/01/Leitz-PMM-C-Line_brochure_en.pdf [Datum dostopa: 28. 5.
2016].
[9] Leitz PMM-Xi - Ultra-high precision CMM & gear checker [online], Dosegljivo:
http://hexagonmi.com/products/coordinate-measuring-machines/bridge-
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 64 -
cmms/leitz-pmmxi [Datum dostopa: 28. 5. 2016].
[10] Jig boring machine / CNC [online], Dosegljivo: http://www.directindustry.com/
prod/yasda/product-16711-463355.html [Datum dostopa: 28. 5. 2016].
[11] YASDA precision tool [online], Dosegljivo: http:// www.yasda.co.jp [Datum
dostopa: 28. 5. 2016].
[12] Renishaw plc [online], Dosegljivo: https://www.google.si/url?sa=i&rct=j&q=&esrc
=s&source=images&cd=&ved=0ahUKEwjBoM6V-crNAhWFXRoKHW5pA
g0QjhwIAw&url=http%3A%2F%2Fwww.renishaw.com%2Fmedia%2Fpdf%2Fen
%2F9c91761a7e14431db7aa90076955b0ff.pdf&psig=AFQjCNEPn5nDIvgLTfp
COilecA17WPRLAQ&ust=1467211010967093&cad=rjt [Datum dostopa: 28. 5.
2016].
[13] BIG DAISHOWA SEIKI CO LTD [online], Dosegljivo: http://www.big-
daishowa.com/big-plus_index.php [28. 5. 2016].
[14] High precision toolholders [online], Dosegljivo: http://pdf.directindustry.com/
pdf/big-daishowa/general-catalogs/33258-435979.html [28. 5. 2016].
[15] EWD Ø 2-80 [online], Dosegljivo: http://ch.bigkaiser.com/en/produkt-52.html
[Datum dostopa: 28. 5. 2016].
[16] Hitachi Tool - EPxT - Epoch Hard/Ball TH Coating [online], Dosegljivo:
https://www.google.si/search?q=hitachi+epht&biw=1760&bih=864&source=lnm
s&tbm=isch&sa=X&sqi=2&ved=0ahUKEwi28eLPt8XNAhUJtBQKHXCmAucQ_A
UIBigB#tbm=isch&q=hitachi+epht+6200&imgrc=4Svg7i7ePX8TZM%3A [Datum
dostopa: 28. 5. 2016].
[17] Dijet industrial CO., LTD [online], Dosegljivo: http://zibtr.com/sites/
zibtr.com/files/dijet_-_modular_head_418-1_0.pdf [Datum dostopa: 28. 5. 2016].
[18] Domel d.d., Interni podatki podjetja. Železniki: Domel d.d., 2016.
[19] B. Musafija, Obrada metala plastičnom deformacijom. Sarajevo: IGKRO
»SVETLOST« OOUR Zavod za udžbenike,1978.
[20] J. Balič, I. Pahole, Proizvodnje tehnologije. Maribor: Fakulteta za strojništvo,
2003.
[21] M. Jež, L. Kosec, K. Kuzman, E. Marek, H. Muren, V. Prosenc, J. Puhar, D.
Žvab, J. Žvokelj, Strojnotehnološki priročnik. Ljubljana: Tehniška založba
Slovenije, 1986.
[22] J. Balič, I. Pahole, Obdelovalni stroji. Maribor: Fakulteta za strojništvo, 2003.