»Največ dajemo mladini tedaj, ko jo učimo, da aktivno

posega v svet glasbe: učimo jo igrati, peti in plesati!«

Uroš Krek, skladatelj

Breda Oblak

GLASBENASLIKANICA

Priročnik za učitelje

Breda Oblak

Glasbena slikanica 3Priročnik za učitelje

Jezikovni pregled Marjan Kunej

Uredila Maja Lutar

Likovno-grafično uredil Samo Bogovčič

Glavna urednica Tanja Železnik

Izvršna direktorica divizije založništev Ada De Costa Petan

© DZS, d. d. 2007ISBN 978-86-341-4235-8

Vse pravice pridržane. Noben del te publikacije se ne sme reproducirati, shraniti v pomnilniški sistemih ali posredovati v kakršni koli obliki v elektronskem, mehaničnem, fotokopirnem zapisu brez predhodnega dovoljenja DZS.

http://vedez.dzs.si/gs3

CIP - Kataložni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

371.3:78:373.3(035)

OBLAK, Breda Glasbena slikanica 3. Priročnik za učitelje [Elektronski vir] /Breda Oblak. - Ljubljana : DZS, 2007

Način dostopa (URL): http://vedez.dzs.si/gs3

ISBN 978-86-341-4235-8

233262336

5

VSEBINA

UVOD 7

DIDAKTIKA GLASBENE VZGOJE V PRVEM TRILETJU 9Pregled glasbenih dejavnosti 9Izvajanje 9Ustvarjanje 23Poslušanje 27

DOSEŽKI DEJAVNOSTI 32

MEDPREDMETNE POVEZAVE 33

URESNIČEVANJE GLASBENEGA POUKA Z UPORABO DIDAKTIČNE ZBIRKE 34Učbenik Glasbena slikanica 3 in Moja pesmarica 34Program poslušanja na CD-jih 35Priročnik za učitelje 36Načrtovanje in uresničevanje glasbenih enot 37

NAPOTKI IN INFORMACIJE ZA POSAMEZNE TEME IN ENOTE V UČBENIKU 38Z glasbo v novo šolsko leto 38Glasbeni kotiček 38Glasbeni spomini na počitnice 40Kaj vem o šolskem pevskem zboru 41Ljudske pesmi – naše bogastvo 44Naša zvočna zbirka 46Pozorno poslušajmo zvoke 53Uganke v besedi in zvokih 53Posebni glasbeni zvoki – toni 55Toni sestavljajo melodijo 57Glasbila igrajo višje in nižje tone 59Pesem ima besedilo in melodijo 61Kakšne tone odkrivamo v skladbah 65Glasbeni čas 68Glasbo merimo 68Glasba vsebuje tudi tišino in pavze 72Pesmi za posebne priložnosti 75Glasbena voščilnica 77Z glasbo v pravljice in vsebine 79Pravljica iz baleta 79Uspavanke 81

6

Glasbena pravljica 83Glasba, gibanje in ples 86Stare pesmi, glasbila in plesi 91Zaplešimo kolo 92Glasbeni pogovori 95Posnemanje v glasbi 95Dopolnimo glasbene misli 97Glasbena vprašanja in odgovori 100Besede in zvoki pripovedujejo 102Ustvarimo zvočno sliko 103Glasbena popotnica 105Glasba gre iz roda v rod 105Zapojmo, zaigrajmo, zaplešimo 107Najljubše pesmi in skladbe 113Kaj že znam 114

DODATNI IZBOR PESMI IN RITMIČNIH BESEDIL 116Ljudske pesmi 116Umetne pesmi 118Ritmična besedila 120

7

UVOD

Didaktična zbirka za glasbo v 3. razredu devetletne osnovne šole obsega učbenik slikanico z malo pesmarico ljudskih pesmi, izbor glasbene literature na dveh CD-jih in priročnik za učitelje. Metodološko in vsebinsko zaokroža prvo triletje, ki ga povezuje skupni okvirni cilj »Od igre in glasbenih doživetij h glasbenim izkušnjam«.Tokratna zbirka izhaja iz svoje predhodnice, ki je bila zasnovana – tako kot zbirke vseh drugih razredov – na načelu celostnega, kompleksnega glasbenega razvoja prek izvajanja, ustvarjalnosti in poslušanja. S to značilnostjo, ki je v skladu s sodobnimi koncepti glasbene vzgoje v evropskih deželah pa tudi s svojimi glasbenimi vsebinami, je predstavljala temeljno izhodišče za oblikovanje novega slovenskega učnega načrta.Glede na splošni razvoj načrtovanja šolskih predmetov ter glasbeno didaktične novosti je zbirka potrebovala tudi spremembe in dopolnitve. Tokrat upošteva – poleg razvojno procesne naravna-nosti – ciljno načrtovanje v okviru temeljnih dejavnosti (izvajanje, ustvarjanje in poslušanje), prek katerih predstavlja predlagane ter njim analogne glasbenoumetniške in tematskoinformativne vsebine. Druga novost je vizualizirano glasbeno gradivo, katerega namen je stopnjevati doživetja in razvijati elementarno orientacijo v zvočnem jeziku.Če bomo na začetni stopnji prebudili otrokova nagnjenja do glasbe, razvili njegove glasbene potenciale, mu bomo omogočili nadaljnji glasbeni razvoj ter odprli vrata umetnosti, ki lahko s svojimi raznolikimi dejavnostmi in vsebinami pomembno bogati različne življenjske trenutke. To je hkrati temeljna težnja didaktične zbirke in iskren napotek vsem, ki jim bo zbirka v pomoč pri njihovem vzgojno-izobraževalnem delu.

Breda Oblak

9

DIDAKTIKA GLASBENE VZGOJE V PRVEM TRILETJU

Glasbeni pouk je v tretjem razredu devetletne osnovne šole (tako kot v začetnih dveh razredih) procesno – razvojno načrtovan:

• z operativnimi cilji po glasbenih dejavnostih izvajanja, ustvarjanja in poslušanja, • tematskoinformativnimi vsebinami in • s predlaganimi spodbudami v glasbenoumetniških vsebinah.

Skupni okvirni cilj predmeta v prvem triletju Od igre in glasbenih doživetij h glasbenim izkušnjam tudi v tretjem razredu poudarja metodo igre in načelo doživljanja, ki pomembno vplivata na doseganje afek-tivnih, psihosocialnih, psihomotoričnih in kognitivnih ciljev. Tudi glasbene dejavnosti se iz razreda v razred ponavljajo, spreminja – poglablja pa se zahtevnost njihovih oblik ter vsebin, ki jih omogočajo dosežene ravni glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanj pri učencih.

Izvajanje je najbolj izrazita glasbena komunikacija, ki je neločljivo povezana z aktivno zaznavo in oblikami ustvarjalnosti.

10

Petje

Izbor pesmi

Petje je temeljna izvajalska oblika na vseh stopnjah splošnega šolstva, ki v pevskem glasu uporablja elementarno izvajalsko sredstvo. Z njim učencem v tretjem razredu še bolj razširjamo zakladnico pesmi, ki so po svojih vsebinah blizu njihovemu doživljanju in sprejemanju. Po izvoru izbiramo ljudske in umetne skladbe različnih glasbenih ustvarjalcev, po nastanku starejše in novejše ter glede na okolje domače in posamezne tuje pesmi. Poleg besednih vsebin so za izbor pesmi odločilne glasbeno oblikovne sestavine. Te naj bodo skladne z glasovnim razvojem in pevsko zmogljivostjo učencev, ter tako intenziviramo ritmično in melodično zanesljivost izvajanja. Hkrati ne smemo prezreti individualizacije ter diferenciacije pesemskega gradiva, ki upošteva značilen pevski razvoj posameznega otroka. Zato preverimo:

• obseg (ambitus) pesmi; • ritmično strukturo s tonskimi trajanji, poddelitvami in posebnostmi, ki omogoča korektno izvedbo; • melodijo, njena intervalna zaporedja in fraze, ki jih učenci zmorejo usvojiti ter ustrezno pevsko oblikovati; • tempo, ki omogoča jasno izreko in doživljajsko interpretacijo.

Predstavitev in učenje pesmi

Učenje pesmi ne gre brez vsakokratnega načrtnega in ustvarjalnega pristopa, kar pomeni, da moramo učencem jasno predstaviti pesemske vsebine, jih postopno posredovati in se pri tem izogibati stereotipom.

Uglasbena pesem ima dve umetniški vsebini, glasbeno in besedno. Otrok ju sprva doživlja in sprejema celostno, postopoma pa ga uvajamo tudi v vsako posebej, da bi doumel njun samostojni izraz in medsebo-jno skladnost.

Glasbeni in besedni del pesmi usmerjata v različne predstavitve pesmi.

1. Kadar izhajamo iz njune celostne oblike, za uvod predstavimo pesem s svojim petjem ali prek tehničnega medija z zvočnim posnetkom. Od tega, kako pesem interpretiramo oziroma kakšen je njen zvočni posnetek, je odvisno, kako jo bodo učenci doživeli in sprejeli. Sledi postopek učenja pesmi z razlago vsebin. V zvezi s tem upoštevajmo naslednje:

• Učencev ne prepuščajmo dolgotrajnemu, stereotipnemu pripevanju cele pesmi ob zvočnem posnetku toliko časa, da se jo bodo dokončno naučili. Zvočni posnetek je lahko učinkovita spodbuda za petje, postopek učenja pesmi pa mora uresničiti učitelj. • Ne pozabimo na predstavitev obeh vsebin, besedne in glasbene. Znano je, da se učitelji pogosteje zaustavljajo pri razlagi besedila, ki je še zlasti na stopnji otrokovega konkretnega mišljenja laže dojemljivo. V takem primeru običajno po osvojitvi besedila priključijo melodijo, ne da bi opozorili na njeno značilno glasbeno vsebino. Če je tak enostranski način obravnavanja pesmi stalna praksa, učenca sčasoma zavedemo v miselnost, da glasba vselej potrebuje dopolnilo v besedilih, zgodbah, dogodkih, to je zunajglasbenih programih.

11

2. Kadar posredujemo pesemski vsebini ločeno, lahko najprej predstavimo njen glasbeni del s petjem melodije na določenem nepomenskem zlogu in z inštrumentom. Takšen način intenzivira glasbeno vsebino, ki jo učenci sicer ne morejo konkretno pojasniti, izrazijo pa čustveno razpoloženje, ki ga je glasba spod-budila. Na začetni stopnji so to največkrat preproste besede – pridevniki, ki izražajo naravo skladbe, npr.: vesela, poskočna, nežna, mirna, žalostna … Ti izrazi so lahko hkrati priprava za razlago besedila in ugotavl-janje skladnosti obeh vsebin.

Besedilo predstavimo z doživeto deklamacijo. Če je potrebno, podkrepimo njegovo vsebino še s pogovo-rom, z zgodbo, ilustracijo ter pojasnimo tudi morebitne neznane besede in značilnosti pesniškega jezika.

V končnem postopku obe vsebini združimo in ju predstavimo s celostno interpretacijo v lastni izvedbi ali z zvočnim posnetkom.

Metoda posnemanja

Značilna metoda začetnega pevskega učenja je posnemanje ali imitacija. Njena elementarna oblika je pripevanje, pri katerem otroci poslušajo petje in hkrati po svojih zmožnostih pevsko sodelujejo toliko časa, dokler ne obvladajo pesmi.

Višja oblika je zaporedno posnemanje pevskih fraz in njihovo združevanje v pesemsko celoto. Učenci pri tem posamezne dele pesmi, ki jih poje učitelj, najprej poslušajo, nato pa samostojno ponovijo. Postopek poglablja pozorno zaznavo ter razvije glasbeni spomin in glasbeno-oblikovno mišljenje.

Kadar sta besedilo in glasbena struktura zelo enostavna ali kadar je učencem pesem deloma znana, jih lahko naučimo besedilo skupaj z melodijo. Če pa sta vsebini zahtevnejši, ju posredujemo ločeno, tako da učenci najprej usvojijo besedilo, nato pa še njegovo uglasbeno obliko.

Memoriranje besedila

Po doživeti deklamaciji in predstavitvi besedne vsebine naučimo učence besedila v ritmizirani obliki, ki jo določa uglasbitev pesmi. Učenci posnemajo posamezne dele v neprekinjenem ritmičnem zaporedju za učiteljem. Utrjujemo jih z večkratnim ponavljanjem delov, ki jih postopno združujemo v kitico. Pri tem ni nujno, da se učenci besedilo povsem naučijo, ker ga bodo dodatno utrjevali še skupaj z učenjem melodije pesmi.

12

Primer: Deli besedila pesmi v postopku memoriranja – ponavljanja in njihovega združevanja.

Memoriranje melodije

Po enakem metodičnem postopku in zaporedju kot ga nakazuje primer besedila, naučimo učence tudi melodijo pesmi. Pojemo jo z besedilom po posameznih kiticah, nakar utrjujemo celo pesem. Pri tem pazimo, da učencev glasovno ne utrujamo in odvračamo od muzikalnega doživetja s prevečkratnim ponavl-janjem. Priporočljivo je, da ponovitve popestrimo z različnimi pevskimi zasedbami, v katerih se izmenjujejo razredni zbor, skupine in solisti. To je hkrati učinkovit način preverjanja glasbenih sposobnosti in pevskih spretnosti posameznikov.

13

Metoda slikovnega zapisa

Slikovni zapisi vizualizirajo glasbeno vsebino pesmi s simboli, ki običajno izhajajo iz besedila in so blizu otroškemu likovnemu doživljanju. Nakazujejo približen potek melodije, njene tonske višine, trajanja, glasnost, oblikovne dele ali morebitno spremljavo. Ob njihovem opazovanju učenci postopno odkrivajo značilnosti zvočnega jezika. Metoda je predhodna stopnja elementarnega dela z notnim zapisom, ki je načrtovano za naslednje triletje.

Doživljajsko in estetsko oblikovanje pesmi

Končni cilj pevskega izvajanja je vselej doživeto poustvarjena in estetsko izoblikovana pesem. Inter-pretacijo, ki jo določata besedna in glasbena vsebina, dosežemo s posameznimi sredstvi. Ta so:

• dinamika, s katero določamo pesmi in njenim posameznim delom različne jakosti izvajanja; pri tem velja opozorilo, da se glede na glasovno zmogljivost otroških glasov na začetni stopnji izogibamo preglasnega petja; • tempo in agogika, ki poglabljata izraznost pesmi z ustrezno izbiro hitrosti izvajanja in njenimi manjšimi spremembami (npr.: pohitevajoče, zadržujoče); • fraziranje, s katerim pesem razčlenimo v besedno in glasbeno smiselne celote; usmerja jih zavestno dihanje, interpretiramo pa jih v značilnih pevskih lokih; • dikcija, s katero dosežemo jasno izreko samoglasnikov in soglasnikov; • artikulacija, s katero določimo bodisi povezanost ali členjenost tonov; v prvem primeru posamezni toni strnjeno prehajajo v melodično krivuljo, v drugem primeru pa so med seboj prekinjeni.

Kriterijev estetskega oblikovanja ne upoštevamo le ob končni izdelavi, temveč že od predstavitve pesmi dalje. Z metodo posnemanja se učenci ne naučijo le besedila in melodije, temveč se vživljajo tudi v inter-pretacijo. Če zapostavimo estetsko oblikovanje, se lahko zgodi, da z zgolj mehaničnim petjem utrjujemo določene nepravilnosti, kakršne so npr. poudarjanje zadnjih zlogov v frazi, zanemarjena izreka, neprimerna glasnost in hitrost, kar vse je kasneje v fazi estetskega oblikovanja težko popraviti.

Ponavljanje in spremljanje pesmi

Naučene pesmi ponavljamo in vsaka ponovitev, naj bo ponovno muzikalno doživetje. Tako oblikujemo in ohranjamo določen pevski repertoar, ki ga lahko popestrimo z različnimi načini izvajanja. Ti so pogosto dani že v samih primerih, nekatere pa izberemo sami, kar omogoča, da učenci pojejo določeno število pesmi:

• enoglasno, kadar je v ospredju barvitost otroških glasov; • ob učiteljevi instrumentalni spremljavi ali njegovem petju drugega glasu; • ob njihovi preprosti pevski spremljavi ali ob igranju na otroških glasbilih; • v povezavi z gibanjem, igrami, rajanjem, plesom.

14

Petje in vzgoja občutka za sozvočja

Učenci začetnih razredov običajno še ne zmorejo pevskega dvoglasja, vendar je pomembno, da jim že v tem obdobju razvijamo občutljivost za sozvočja. To uresničujemo tako, da petje spremljamo z enostavnimi, ponavljajočimi se vzorci (melodičnimi ostinati) na zvončkih ali ksilofonih. Posamezne ostinate, ki ustrezajo obsegu glasov, lahko posamezniki ali skupina učencev tudi pojejo.

Primer ostinata za pesem Bele snežinke

Učinkovite zaznavne izkušnje za razvoj dvoglasja dobijo učenci tudi ob petju pesmi, ob katerih učitelj izvaja drugi glas.

Primer:

15

Petje in didaktične igre

Ena izmed najpomembnejših nalog glasbenega pouka v prvem triletju je, da učence navajamo na točno, zdravo in kultivirano petje. Dosegamo ga s kakovostjo melodičnega posluha ter pevsko izvajalskimi in inter-pretacijskimi spretnostmi. Potrebno je sistematično učenje in urjenje, ki poteka vzporedno z obravnavo pe-smi, hkrati pa ga intenziviramo še s posebnimi tehničnimi vajami. Na začetni stopnji učenci še ne dojemajo njihovega namena, zato jih uresničujemo z didaktičnimi igrami, ki posamezno sposobnost ali spretnost čim bolj spontano razvijajo, poglabljajo in utrjujejo.

Melodični odmev je didaktična igra, pri kateri učenci neposredno za učiteljem posnemajo in ponavl-jajo melodične vsebine, ki jih po njihovi dolžini, oblikovni zahtevnosti in glasovnem obsegu prilagajamo zmožnostim posameznikov, skupin ali razreda. Običajno jih pojemo z določenimi glasovi, zlogi, besedami ali poenostavljenimi besedili, da tako stopi v ospredje zaznavanje melodičnih delov. Učenci jih sprva dojemalo v strnjenih likih – krivuljah, ki jih znajo približno gibalno ali likovno nakazovati. Postopno pa se začenja tudi zaznava posameznih tonskih višin, ki sestavljajo melodijo.

Z igro odmeva: • razvijamo melodični posluh – sposobnost točnega zadevanja tonskih višin, • poglabljamo pomnenje melodičnih delov (motivov, fraz), • širimo obseg pevskih glasov, • učimo melodijo nove pesmi.

Primer:

Manj razvit in nerazvit melodični posluh ali manjši glasovni obseg zahtevata sistematično urjenje s posameznimi učenci v sleherni enoti. Pri tem izhajamo iz otrokove intonacije, njegovega glasovnega obsega in zaznavnih zmogljivosti. Priporočljivo je, da petje odmevov spremlja tudi s sproščenimi gibi, ki nakazujejo dviganje ali padanje tonskih višin.

16

Primer melodičnega odmeva, s katerim postopno razvijamo zaznavo, posnemanje tonskih višin in obseg glasu.

Igra pevskega dihanja razvija spretnost oblikovanja glasbenih fraz. Učence navajamo na vdih večje količine zraka in njegovo kontrolirano izrabo s posnemanjem pojavov, ki spontano aktivirajo preponsko dihanje. Sestavljeno je:

• iz kratkega sproščenega vdiha skozi nos in rahlo priprta usta in • dolgega izdiha na določenem soglasniku, samoglasniku, zlogu, ki ga izvajamo bodisi zdržema ali s prekinitvami.

Pri pravilnem vdihu je zrak usmerjen v spodnji del pljuč, kar otroci občutijo kot pritisk na trebušno steno, napak pa je, če to izražajo z dvigovanjem ramen. Pri izdihu posnemamo npr. veter (s, š, hu …), žuželke (z, zum …), vlak (čh – čh – čh – čh), duhanje (m, n …), čudenje (nemi žvižg) in drugo. Igro posne-manja izberemo skladno z vsebino pesmi in učne enote.

Dihalne vaje so hkrati učinkovit način sproščanja, zato jih kaže pogosteje vključevati v pouk. Dodatno jih intenziviramo še z gibanjem, kot npr. z dviganjem rok ob vdihu in njihovim spuščanjem ob izdihu. Izva-jamo jih kratek čas – minuto ali dve, vendar vselej v prezračenem prostoru.

Igra izreke glasov vpliva na razumljivost besedila. Ta je pogosto zanemarjena, kar se kaže v neizrečenosti in površni ali pretirani izreki posameznih glasov. Pri glasbenem pouku razvijamo kakovost izreke z ritmičnim govorom in petjem kratkih melodičnih fraz, v katerih se določeni soglasniki ali samoglasniki večkrat ponavljajo.

17

V igri odmeva učitelj posreduje jasne zglede za artikuliranje posameznih soglasnikov in oblikovanje samoglasnikov, učenci pa ga pri tem čimbolj verno posnemajo. Primere za posamezne glasove lahko povze-mamo ali prilagodimo po ustreznih odlomkih pesmi, lahko pa jih ustvarjamo tudi sami ali v sodelovanju z učenci.

Primer:

Z didaktičnimi igrami posnemanja glasov urimo hkrati: • jasno izreko, • artikulacijo vezanih in nevezanih tonov, • melodični posluh, • oblikovanje pevskih fraz.

Igra odmevov spodbuja in razvija s svojimi vsebinami tudi interpretacijske spretnosti. Učenci z njimi posnemajo, odkrivajo in urijo posamezne stopnje glasnosti izvajanja (dinamiko), različne stopnje hitrosti izvajanja (tempo) in spreminjanje hitrosti izvajanja (agogiko).

18

Ritmična izreka

Otroci občutijo ritem najbolj spontano v izreki in gibanju, kar potrjujejo številne izštevanke ter druge otroške igre in pesmi. Na teh temeljih je v prvem triletju uresničevana elementarna ritmična vzgoja, katere cilj je razviti ritmični posluh pri učencih. Ta se nanaša na občutek za mero in izvajanje ritmičnih vsebin, ki so zasnovane na dobah in prvih poddelitvah. (Ob ritmični izreki hkrati utrjujemo artikulacijo in obliko-vanje posameznih glasov.)

Izreka besedila v ritmu verza

Učenci se naučijo besedilo izštevanke, uganke, reka ali druge ustrezne pesmi z metodo posnemanja (igro odmeva). Ob enakomerni meri ga izrekajo z izrazito artikulacijo v ritmu verza.

Primer:

Ritmizacija besedila

Elementarno izreko verzov popestrimo z novimi ritmičnimi vsebinami, ki jih usmerjajo mera (metrum) in možnosti glasbenega oblikovanja.

Primer:

Ritem zlogov

Ritmično izreko verzov prevedemo v ritem posameznih nepomenskih ali pomenskih zlogov (onomatopoij) zato, da pri učencih stopnjujemo zaznavo in predstavo o zvočnem ritmu in njegovih trajanjih.

19

Primer:

Spremljanje ritmične izreke

Ritmično izreko besedil in zlogov obogatimo s spremljavami, ki poglabljajo doživljanje in predstave o ritmičnih vsebinah. Potekajo v oblikah:

• gibanja (npr. korakanje, nakazovanje ob izštevanju, gibalno-plesno izražanje vsebin), • igranja na otroških glasbilih.

Igranje glasbil

Skupinsko muziciranje omogočajo – poleg petja – glasbila. Na začetni stopnji glasbene vzgoje jih pogosto srečujemo pod skupnimi imeni otroška ali mala glasbila, natančneje pa jih lahko opredelimo po njihovem izvoru.

V prvo skupino uvrščamo tako imenovana lastna glasbila, katerih zvoke spodbudijo različni telesni gibi, npr. ploskanje, trkanje, udarjanje z dlanmi, prsti, pestmi, topotanje, tleskanje … Učenci jih kreativno poiščejo v skladu z vsebino, ki jo želijo zvočno izraziti.

V posebno skupino sodijo improvizirana zvočila, ki jih izberemo ali izdelamo po lastnih zamislih iz različnih materialov v okolju, npr. podkvice, žeblji, orehi, kamni, plastenke, s peskom ali zrnjem napolnjene škatlice, kozarci …

Otroška ljudska glasbila sestavljajo skupino, ki je oblikovana po izročilu naše glasbene dediščine, npr. koruzne goslice, stržki, pokalice, vrbove ali glinene piščalke …

Orffov instrumentarij je pestra skupina različnih ritmičnih in melodičnih tolkal, poimenovana po nemškem skladatelju Carlu Orffu. Oblikoval jo je v skladu s svojim konceptom elementarne glasbene vzgoje, ki temelji na povezavi besede, glasbe in gibanja. Inštrumente je mogoče združevati v manjše ali večje skupine, vse do orkestra. Razširjeni so domala po vsem svetu in so nepogrešljivo sredstvo sodobno usmerjenega glasbenega pouka. Njihova prednost je v tem, da:

• so prilagojeni otrokovi motoriki in njegovemu sistematičnemu glasbenemu razvoju; • jih uvajamo postopno in s tem zasedbo instrumentarija postopno dopolnjujemo; • igranje temelji na ponavljanju ritmičnih ali melodičnih vzorcev, ki so lahko priučljivi, na začetni stopnji enostavni, pri čemer njihova zahtevnost narašča polagoma; • dosegamo cilje skupnega muziciranja, glasbenega doživljanja in ustvarjalnosti hitro, zanesljivo in učinkovito.

20

Primer zasedb Orffovega instrumentarija, ki se dopolnjujeta, dodatno pa ju lahko razširjamo še z drugimi glasbili ali z večjim številom posameznih glasbil.

melodična glasbila:

ksilofon (alt)

zveneče lesene plošče(bas: C, F, G)

zveneče kovinske plošče(alt: c1 – c2)

ritmična glasbila:

ročni boben, tamburin

triangel, kraguljčki, činele

ropotulje (marakas),leseni

boben (les), paličice, guiro,

agogo

dodatna melodična glasbila:

metalofon (alt)

ksilofon (sopran)

zvončki (alt)

dodatna ritmična glasbila:

bongo

viseča činela (gong),

male činele, kraguljčki,

agogo

21

Posamezne skupine glasbil se med seboj dopolnjujejo in omogočajo učencem različne izkušnje. Tako lahko npr. s pomočjo lastnih glasbil najprej utrdimo izvajalsko motoriko in ritme, ki jih nato prenesemo na predvidene Orffove ali druge inštrumente. Med učenci jih večkrat zamenjujemo zato, da vsakega izmed njih neposredno doživijo in spoznajo. Občasno nadomestimo Orffov instrumentarij z improviziranimi in otroškimi ljudskimi glasbili. Ta odkrivajo nova spoznanja in spodbujajo lastno ustvarjanje glasbil in zvočil.

Oblikovanje spremljav

Na začetni stopnji uporabljamo glasbila zlasti za spremljavo petja in ritmične izreke. Ko učenci usvojijo besedilo ali pesem, ki je predvidena za spremljavo, določijo glasbila, ki po svoji barvi in zvočnosti ustrezajo vsebini. Sledi oblikovanje in urjenje spremljevalnih vzorcev za posamezno glasbilo. To so različni ritmični ali melodični ostinati, ki se skozi celotno vsebino ponavljajo, med seboj pa skladno dopolnjujejo.

Da bi si učenci posamezne ostinate – vzorce hitreje zapomnili in jih natančno igrali, jih lahko dodatno podkrepimo še z besednimi simboli. Izberemo jih iz izbrane vsebine, učenci pa jih ostro ritmično izrekajo glasno ali tiho v sebi.

Primeri:

Melodična ostinata z besednimi simboli za spremljavo belgijske ljudske pesmi Štiri račke.

Opomba: Pri začetnem igranju na melodična glasbila (zvončke, ksilofone, metalofone) lahko odstranimo posamezne ploščice, ki jih ne potrebujemo pri spremljavi. S tem poenostavimo orientacijo in omogočimo večjo zanesljivost pri zadevanju posameznih tonov.

22

Glasbila in didaktične igre

Prenos govornega ritma v igrani ritem je postopek, ki razvija pri učencih analitično zaznavo daljših in krajših trajanj. Učitelj ob enakomerni meri ritmično izreka posamezne fraze besedila, učenci pa jih za njim dosledno prevajajo v zvočni ritem z glasbili. V igri se lahko izmenjujeta tudi dva posamezna učenca ali dve skupini učencev.

Ritmične uganke rešujemo tako, da posameznik – učitelj ali učenec – igra na glasbilu ritmične vsebine, ostali pa v njih prepoznavajo znane pesmi ali ritmična besedila.

Primer:

Ritmični odmev je didaktična igra, pri kateri učenci dosledno posnemajo krajše ritmične vsebine (mo-tive, fraze) za učiteljem. Izvajajo jih z lastnimi ali drugimi glasbili. Posamezne ritmične dele učitelj im-provizira ali jih že prej pripravi. Pomembno je, da so oblikovani in posredovani tako, da jih učenci lahko spontano in brez prekinitve posnemajo. V svojem zaporedju morajo učinkovati kot logično sklenjena celota. Igro popestrimo z dinamiko, tempom, agogiko, izmenjavo načinov igranja oziroma zvočnih barv.

Primer:

23

Estetsko oblikovanje

Podobno kot pri petju pesmi tudi pri igranju glasbil nikoli ne zanemarimo estetskih kriterijev, ki v tem primeru posebej poudarjajo:

• kakovost zvokov, ki jo dosegamo s pravilno držo glasbil, načine izvajanja ter sproščeno in jasno artikulacijo; • tenkočuten izbor glasbil in njihovih ostinatov za posamezno vsebino; • ustrezno dinamiko, s katero ne preglasimo petja ali izreke.

Učinkovit način ustvarjanja v glasbeno umetnost je otrokova lastna ustvarjalnost. Znano je, da se razvojno pojavlja že v predšolskem obdobju kot spontano, preprosto izmišljanje. V osnovni šoli predstavlja najbolj aktivno metodo učenja, ki je načrtovana z operativnimi cilji in raznolikimi dejavnostmi. V njih ima glasba dvojno vlogo:

• lahko je ustvarjalni dosežek, • ali pa je spodbuda za ustvarjanje v drugih izraznih medijih.

Glasba kot dosežek otrokove ustvarjalnosti

Otrok se ustvarjalno izraža v glasbi z neposrednim izvajanjem, ko poje ali igra na glasbila. V prvem triletju so v ospredju naslednje oblike:

Poustvarjanje

Že pri obravnavi izvajanja je bil poudarjen pomen vsakokratne poustvarjalnosti, s katero dobi posamez-na glasbena vsebina globlji pomen in estetsko razsežnost. Dosegamo jo z doživljajskimi in interpretaci-jskimi sredstvi. Ni dovolj, da jih učenci le posnemajo za učiteljem, polagoma jih je treba navajati k samosto-jnemu, poustvarjalnemu izražanju. Tako naj npr. skladno z glasbeno vsebino določijo njen izraz, hitrost in glasnost izvajanja njeni delov, zatem pa naj svojo zamisel tudi izvajalsko uresničijo.

24

Izmišljanje in oblikovanje glasbenih vsebin

Pevsko izmišljanje je značilno že za otrokovo predšolsko obdobje. Cilj tovrstne dejavnosti v osnovni šoli pa je, da učenci neposredno doživijo proces uglasbitve, zvočnega oblikovanja in skladnosti posameznih delov. Za postopek izberemo besedilo pesmi, ki oblikovno usmerja izmišljanje melodij. Učenci posamično sodelujejo s svojimi zamislimi, za končni izdelek pa jih selekcionirano in skladno uredimo v skupno pesem-sko celoto. Individualni prispevki so pri tem odvisni od otrokovih pevskih izkušenj in zmogljivosti.

Postopno uvajamo tudi glasbene dialoge, ki so učinkovit način razvijanja oblikovnega mišljenja – občutka za glasbeno strukturo in celoto. Eden izmed načinov je dopolnjevanje glasbenih vsebin, pri katerem učitelj izvaja nedokončane ritmične ali melodične fraze, ki jih posamezni učenci dopolnjujejo s krajšimi zamislimi v logične celote. Fraze izvajamo z zlogi, besedilom ali glasbili.

Primer

Višjo raven oblikovnega mišljenja in koncentracije zahtevajo glasbena vprašanja in odgovori. Učitelj za-stavlja pevsko ali z glasbili vprašanja v obliki ritmičnih ali melodičnih fraz, učenci pa jih sproti dopolnjujejo v oblikovne celote s frazami, ki učinkujejo kot odgovori. Primerna spodbuda in napotek za to dejavnost so lahko fraze znanih pesmi, ki jih pojemo v obliki dialogov.

Primer

25

Oblikovanje spremljav

Pogosta oblika ustvarjalnosti v glasbi je oblikovanje spremljav za petje ali ritmično izreko pesmi. V tem postopku učenci najprej določijo način izvedbe, bodisi izreko ali petje posameznih besed, oziroma najpog-osteje različna glasbila, ki ustrezajo vsebini. Nato oblikujejo kratke vzorce – ostinate, ki se skozi spremljavo ponavljajo, se med seboj dopolnjujejo in so hkrati skladni.

Zvočne slike in sredstva

Zvočne slike imajo lahko različna imena (npr. zvočna zgodba), njihov namen pa je izražanje z zvočnimi sredstvi. V tem primeru učenci izrazijo izbrane pojave, dogodke ali zgodbe s svojimi glasovi, zvoki glasbil in zvočil. Najprej dobijo, poiščejo ali si izmislijo vsebino v besedah, slikah, zatem pa jo prevedejo v zvočni jezik, ki poteka v času. Pri tem je pomembno, da zaporedje učinkuje strnjeno in daje vtis oblikovane celote.

Zvočna komunikacija je hkrati pomembna spodbuda za ustvarjalno iskanje različnih zvokov v okolju in tudi za lastno oblikovanje različnih zvočil in glasbil.

Glasba kot spodbuda za ustvarjanje v drugih izraznih medijih

Glasba je lahko temeljni vzgib, ki sprošča domišljijo, senzibilnost in hotenje po ustvarjalnosti tudi v oblikah gibalno-plesne, likovne ali besedne komunikacije. V glasbeni vzgoji so učinkovita metoda, ki:

• poglablja pozorno poslušanje in občutljivost za povezavo raznolikih izraznih možnosti; • omogoča povratne informacije o otrokovih zvočnih predstavah in doživljanju glasbenih vsebin; • razvija občutljivost za povezavo raznolikih izraznih možnosti in usmerja v medpredmetne povezave.

Glasba in gibalno-plesno izražanje

Raziskave kažejo, da so otroci v predšolskem obdobju in na začetni stopnji šolanja najbolj dovzetni za gibalno-plesno izražanje ob glasbi. Ta povezava je prvinska, dokaz zanjo pa so številne gibalne in rajalne igre ter plesi, ki jih poznamo iz otroške ljudske dediščine. Cilji ohranjanja tovrstne zapuščine jih umeščajo v posamezne razrede, njihovi izrazni elementi (koraki, poskoki, kretnje, rajalni prostori) pa so hkrati spod-buda za ustvarjanje novih gibalnih in plesnih vsebin.

Ob petju, ritmični izreki, igri glasbil ali poslušanju glasbe učence spodbujamo, da odkrivajo gibalni izraz tudi svobodno in neposredno po svojih zmožnostih. V ospredju je kreativni otroški ples, ki se poraja iz glasbenih vzgibov, navezuje pa se na preprosto tehniko naravnega gibanja in mimike.

26

Gibalno-plesne dejavnosti:

• stopnjujejo pozorno glasbeno zaznavo, • vizualizirajo doživetja glasbenih vsebin ter predstave o izraznih in oblikovnih prvinah (npr. tonske višine, potek melodije, dinamiko, oblikovne dele), • še zlasti poglabljajo občutek za metrum in ritem, • razvijajo potrebno motoriko za igro posamezni glasbil, • učence vsestransko – telesno in psihično – sproščajo.

Pri gibalno-plesnih dejavnostih sodelujejo bodisi vsi učenci ali pa se izmenjujejo po skupinah, kot so pevci, instrumentalisti, plesalci. Oblike določamo skladno z vsebinami in prostorskimi pogoji tako, da neka-tere predvidimo za izvajanje na mestu, druge pa razvijemo v prostor.

Glasba in likovno izražanje

Raziskave poudarjajo, da likovna ustvarjalnost ob glasbi zaživi zlasti v drugem triletju, dosežki pa so večji, če jo uresničujemo postopno že na predhodnih stopnjah. Učenci začetnih razredov radi – zaradi svojih značilnih konkretnih predstav – ilustrirajo vsebine pesemskih besedil ali programske glasbe, glasbila, glasbene dogodke (nastope pevcev, instrumentalistov). Ne ostajamo pa le pri tem, temveč učence postop-no usmerjamo v ustvarjalno likovno izražanje zvočnih predstav oziroma glasbe same. Tako lahko npr. z likovnimi barvami sporočajo predstave o tonskih višinah, dinamiki, zvočnih barvah glasbil, ali izražajo razpoloženja, ki jih pogojuje glasba. Ustvarjalno iščejo like, ki simbolizirajo posamezne zvoke, z njihovim zaporedjem izražajo glasbeni čas, ritem, s krivuljami nakazujejo svoje predstave o melodiji … Likovna de-javnost poteka – glede na predvidene cilje in didaktične pristope – bodisi vzporedno z glasbo ali zaporedno po spominski predstavi.

Likovno ustvarjanje ob glasbi:

• poglablja zbrano, pozorno poslušanje, • omogoča izražanje nastalih doživetij in predstav v poenostavljenem likovnem jeziku, ki je za učence v tem razvojnem obdobju in splošnem šolstvu dostopnejši kakor so glasbeni strokovni pojmi ali oznake, • pomeni učinkovito predstavno in motorično poprejšnjo pripravo za glasbeno opismenjevanje.

Glasba in besedno izražanje

Po raziskavah je povezava glasbe in besednega izražanja najbolj značilna v zadnjem triletju. Tudi v tem primeru je pomembno, da jo uresničujemo skozi vse predhodne razrede tako, da postopno razvijamo sposobnost:

• besednega izražanja glasbenih doživetij in predstav, • razumevanja odnosov med besedami in glasbo v pesmi.

Ta cilja potrebujeta kreativni trening, ki v prvem primeru učence navaja na doživljajsko in stvarno poročanje o glasbi, v drugem primeru pa upošteva otrokovo sposobnost poetskega izražanja.

27

1. Učence motiviramo, da svoje vtise o glasbi, ki jo poslušajo, izvajajo, izmišljajo, oblikujejo, tudi sproščeno upovedujejo. Doživljajsko poročanje se nanaša na otrokovo subjektivno zaznavo, stvarno poročanje pa na objektivne značilnosti, ki so obravnavane v posameznem razredu. Na začetni stopnji je otrokovo besedišče še skromno in v ospredju so besede s širokim pomenom. Največkrat so pridevniki, ki jih otroci poiščejo npr. za značaj glasbe (vesela, žalostna, poskočna), dinamiko (glasna, tiha), tempo (hitra, počasna). Besedišče postopno širimo tako, da v okviru doživljajskega poročanja spodbujamo ustvarjanje sopomenk (npr. vesela, vedra, radostna), v okviru objektivnega poročanja pa z načrtovanimi strokovnimi izrazi (npr. s poimenovanjem glasbenih dejavnosti – petje, igranje, dirigiranje; izvajalcev – pevec, zborovod-ja; otroških in drugih glasbil – paličice, boben, klavir; izraznih prvin – zvoki, toni, tonske višine, melodija). 2. S petjem in ritmično izreko prebujena domišljija učence spodbuja k lastnemu pesnikovanju ali ustvarjalnemu iskanju glasov, zlogov, besed. Na začetni stopnji učenci radi dopolnjujejo rime, za ritmične ali melodične vsebine izbirajo skladna lastna ali druga imena, si izmišljajo onomatopoije in skovanke. Cilj tovrstne ustvarjalnosti je odkrivanje povezanosti ter skladnosti med besedili in glasbo oziroma med posameznimi zlogi in toni.

POSLUŠANJE

Cilji poslušanja glasbe v šoli poudarjajo razvoj osveščenega poslušalca, ki bo znal za svoje različne kul-turne potrebe izbirati glasbene sporede in vsebine ter odkrivati njihove sporočilno in umetniško vrednost. Za dosego teh ciljev zahteva poslušanje glasbe načrten in sistematičen proces, ki na začetni stopnji spod-buja in razvija:

• pozornost in zbranost, • doživljanje vsebin, • usmerjeno zaznavo načrtovanih izraznih prvin in izvajalskih sredstev.

Zbrano in pozorno poslušanje

Zbrano poslušanje zahteva pozornost, s pomočjo katere glasbena vsebina nekaj časa vztraja v učenčevi zavesti. V začetnih razredih je kratkotrajna, zato izbiramo zlasti krajše skladbe. Če za posamezno enoto določimo dva ali več zvočnih primerov, jih ne predstavimo strnjeno, ampak po premorih, v katerih učence učinkovito motiviramo za naslednje zbrano poslušanje. Stopnja otrokove zbranosti in pozornosti pa ni odvisna le od trajanja poslušanja, temveč tudi drugih okoliščin, kot so: kakovost motivacije, interesi za različne vsebine, sproščenost in dobro počutje ter celotno poslušalsko okolje, ki ga ne smejo motiti drugi zvočni dražljaji.

Doživljajsko poslušanje

Pri izboru glasbenih primerov za poslušanje so od vsega začetka zastopane skladbe z absolutnimi in pro-gramskimi vsebinami. Kadar načrtujemo obravnavo novega glasbenega dela, ga moramo sami poprej dobro poznati ter se hkrati vživeti in razmisliti o tem, kakšne so značilnosti otrokovega glasbenega doživljanja in kakšna je raven njegovih zvočnih predstav v posameznem razredu.

28

Absolutna kot programska glasba spodbujata pri učencih določena razpoloženja in čustvene reakcije, ki jih izrazijo v oblikah gibalno-plesne, likovne ali besedne komunikacije. Tako glasba s svojimi vsebinami postopno razvija zavest o doživljanju, zavestna doživetja pa glasbeno vsebino oživljajo iz abstraktnosti.

V programskih skladbah obstaja še druga zunajglasbena vsebina, ki jo skladatelji poudarijo v naslovih skladb (npr. Pavel Šivic: Miki pleše) oziroma s podrobnejšimi programi (npr. Sergej Prokofjev: Peter in volk). V svoji konkretnosti so za učence hitro sprejemljive ter omogočajo pestre in raznolike predstavitve. Ob njih ne smemo zanemariti temeljne glasbene vsebine, ki s svojim zvočnim jezikom neposredno spodbu-di določena razpoloženja. Učenci jih izrazijo in ugotovijo njihovo skladnost z zunajglasbenim programom.

Doživljajsko – analitično poslušanje

V glasbenem pouku je poslušanje voden proces, ki učence usposablja za recepcijo – sprejemanje glas-benih del. Že na začetnih stopnjah otroke navajamo na odkrivanje neznanega oziroma tistih značilnosti posameznega glasbenega dela, ki so zanje razvojno sprejemljive. Tako so bile v okviru doživljajskega poslušanja nakazane komunikacijske oblike izražanja razpoloženj, ki jih pogojujejo glasbene vsebine, kar je v bistvu analiza doživetij. Iz tega lahko ugotovimo, da je sleherno vodeno glasbeno zaznavanje v bistvu doživljajsko – analitično poslušanje, katerega raven se spreminja skladno z otrokovim razvojem in kakov-ostjo pouka.

Analizi doživetij se v zaporedju razredov postopno pridružuje še analiza predstav o sredstvih in prvinah glasbenega izražanja ter oblikovanja, ki so načrtovana z informativnimi vsebinami. Ob zvočni zaznavi učenci npr. prepoznavajo in opredeljujejo (analizirajo) pevsko ali instrumentalno izvedbo, posamezne glasove, inštrumente, sestave, hitrost, glasnost, melodijo, ponavljanje oblikovnih delov. Pri tem je potrebno opozoriti, da umetniška dela nikoli ne smemo podrediti zgolj analitičnim ciljem in ga iztrgati iz elementarnega doživljanja.

Opomba:

Glasba je v šolskem življenju – tako kot tudi zunaj šole – vpeta v različne situacije. Pojavlja se kot zvočna spodbuda ali kot slušna kulisa pri posameznih aktivnostih, predmetih ali v prostem času. V tem primeru je vloga glasbe sekundarna, na učence vpliva samodejno, v skladu z njihovimi individualnimi interesi in občutljivostjo zanjo. Pri tem se moramo učitelji zavedati, da zgolj tovrstni stiki z glasbo ne morejo zagotoviti vzgoje aktivnega in osveščenega poslušalca.

29

Postopek poslušanja glasbe

Shema nakazuje metodični pristop za doživljajsko – analitično poslušanje določene skladbe. Pristope spreminjamo tudi zato, da presežemo stereotipnost v obravnavi glasbenih del, in sicer tako, da posamezne faze potekajo v različnem, vendar vselej logičnem zaporedju, da jih prepletamo, združujemo, izpuščamo ali dopolnjujemo. Njihovo načrtovanje in uresničevanje usmerjajo učenci glede na svojo sposobnost aktivnega poslušanja glasbena dela, glede na raven zahtevnosti in učitelj s svojim ustvarjalnim potencialom.

Priprava okolja

Prva faza nakazuje pripravo okolja, v katerem bodo učenci lahko sproščeno in nemoteno poslušali predvideno skladbo. Z didaktičnimi igrami otroke postopno navajamo na potrebno tišino, ki zagotavlja ka-kovost glasbene zaznave. Ob tem jih tudi opozarjamo na prostor in ugoden, umirjen položaj ob poslušanju ter na to, kako ga izbiramo doma, v šoli ali v koncertnih dvoranah.

Glasbo poslušamo večinoma s tehničnimi mediji, ki morajo prav tako podpirati ustrezno okolje. To zagotovimo s tehnično kakovostnimi sredstvi, hkrati pa z njihovo pravočasno pripravo, ki v fazi poslušanja ne sme motiti pozornosti.

Z večjo mero radovednosti sprejemajo učenci žive glasbene izvedbe, kjer glasbeniki neposredno od-krivajo poustvarjanje ter prvinsko zvočnost pevskih glasov ali inštrumentov. Priporočljivo je, da učencem omogočamo obiske glasbenih nastopov v šoli ali zunaj nje. Pri tem ne smemo prezreti, da morajo biti sporedi vsebinsko in po trajanju prilagojeni glasbenemu razvoju otroka v prvem triletju, kar velja tudi za poslušanje glasbe prek tehničnih medijev.

Uvodni del

Za učenje aktivnega poslušanja je v začetnem obdobju potrebna motivacija, ki učence domiselno usmer-ja v posamezno skladbo, v širšem razvojnem pogledu pa prebuja interes za sprejemanje glasbe ter uzavešča pomen zbrane in pozorne zaznave.

30

Spodbude najdemo v glasbi in zunaj nje; njihova raznolikost omogoča, da je za učence stik s posamezno skladbo vsakokrat novo in posebno doživetje. Spodbude so lahko npr.:

• didaktične igre, • predhodno predstavljene melodije ali značilni ritmični motivi, ki jih učenci prepoznavajo med poslušanjem skladbe, • kratki pogovori in pripovedi o glasbi, • občasna predstavitev posameznih programskih vsebin, • doživeta deklamacija pesmi, • likovno gradivo.

V zvezi z glasbenimi vsebinami je potrebno opozoriti, da teh ni priporočljivo v vsakem primeru poprej predstavljati, ali si jih celo izmišljati. S tem učenca namreč zavajamo v miselnost, da ima vsaka skladba zunajglasbeno vsebino, oziroma zmotimo njegove subjektivne predstave in izražanje teh. Zato se tudi izo-gibamo predhodnemu napovedovanju programskih naslovov skladb. Med spodbude sodi tudi naloga, ki jo napovemo pred zvočnim primerom. Učenci jo bodo uspešno rešili, če bodo zbrano in pozorno sledili delu. Zastavlja vprašanja o značaju skladbe, prepoznavanju njenih delov, izvajalskih sredstev, zvočnih značilnostih in kako bi jo ustvarjalno izrazili z gibi, plesom ali likovno. Naloge določamo v skladu z izkušnjami in informativnimi znanji učencev v posameznem razredu.

Uvodno motivacijo lahko opustimo v primeru, ko predvidevamo ali preverjamo neposredno učinkovanje glasbenega dela.

Osrednji del – poslušanje

Osrednja faza postopka je poslušanje izbrane skladbe. Učitelj se pridruži kot poslušalec in hkrati opa-zuje reakcije učencev, zlasti gestikulacijo, ki jo glasba aktivira. Otroci se pogosto odzovejo na metrum in ga spontano izražajo s posnemanjem dirigiranja, igre glasbil ali tudi plesnih gibov. Po prvi zvočni predstavitvi skladbe in doživljajski pavzi se z učenci pogovorimo o prvih vtisih. Za-tem se odločimo, kako bomo skladbo ponovno poslušali. Možnosti je več: ponovitev lahko poteka le kot poslušanje, ali pa ga z družimo z vzporednimi aktivnostmi, ki poglabljajo kontrolirano zaznavo. V tem primeru lahko učenci spremljajo:

• skladbo ali njene posamezne dele z ritmičnimi glasbili; • poslušanje z dirigiranjem, gibanjem ali plesnim izražanjem; • potek skladbe z vzporednim risanjem ali prstnim slikanjem enostavnih simbolov, ki izražajo utrip – metrum in se jih spontano izmišljajo (črte, pike, vijuge, prstni vtisi); • značilne (prepoznane) dele skladbe po lastni zamisli z barvami ali liki.

31

Sklepni del

Postopek sklenemo z dokončno rešitvijo naloge in skladno z načini poslušanja. Če so učenci spreml-jali glasbo z vzporednimi dejavnostmi, potem le povzamemo glavne vtise o vsebini in zaznanih zvočnih značilnostih glasbenega dela. Če pa so skladbo le poslušali, jim damo možnost in izbiro, da:

• ob ponovnem stiku z glasbenim primerom svoje doživetje gibalno-plesno izrazijo, • svoje vtise likovno predstavijo po spominu ali ob glasbi, • svoje doživetje in predstave ubesedijo.

Učitelj dopolni vtise učencev s temeljnimi informacijami o skladbi, ki so za posamezen razred razvojno sprejemljivi ali načrtovani. Podatki se nanašajo npr. na:

• programske naslove skladb, • izvor dela (npr. ljudska pesem, glasba skladateljev), • glasbena sredstva (pevski glasovi, inštrumenti), • glasbene zasedbe (npr. pevski zbor, orkester, skladba za klavir), • otrokom znane skladatelje in poustvarjalce.

Opomba: Obravnavane skladbe po možnosti uvrščamo tudi v kasnejše enote. Izkušnje potrjujejo, da ponovno poslušanje znanega dela poglablja doživljanje, predstave in zanimanje zanj.

32

DOSEŽKI DEJAVNOSTI

Pesmi in druge skladbe

Izvajanje in poslušanje oživljajo glasbenoumetniške vsebine, s katerimi učenci vsako leto razširjajo svoj repertoar pesmi in spoznanja o različnih drugih skladbah. Učitelji jih selektivno izbirajo iz bogate glasbene zakladnice, na njihovo željo pa so predlagane v učnih načrtih za posamezne razrede.

Glasbene sposobnosti

Učenci skozi izvajanje, ustvarjanje in poslušanje razvijajo glasbene sposobnosti. V prvem triletju:

• intenzivno zorita elementarni melodični in ritmični posluh, • postopno se prebuja občutek za sozvočja, • poglablja se glasbeni spomin, • razvijata se analitična zaznava in oblikovno mišljenje.

Glasbene spretnosti

Različne oblike izvajanja aktivirajo psihomotoriko, ki razvija glasbene spretnosti. Pri učencih se postopno:

• širi obseg pevskih glasov in raste kakovost pevske tehnike, • izboljšuje tehnika igranja različnih glasbil, • stopnjuje sproščenost in skladnost gibov ob glasbi.

Informativna znanja

Dejavnosti in vsebine odkrivajo učencem tudi splošna elementarna znanja, ki jih učenec potrebuje v svojem vsakodnevnem stiku z glasbo. V učnih načrtih so predlagana v okviru tematskoinformativnih vsebin. V prvih treh razredih se nanašajo na:

• glasbeni besednjak, • orientacijo v slikovnih zapisih, • preprostejše podatke o glasbenih dejavnostih in življenju v otrokovem okolju, izvajalskih sredstvih in zasedbah, izraznih prvinah in glasbenem oblikovanju, pesmih in drugih skladbah.

33

MEDPREDMETNE POVEZAVE

Glasba je neizčrpen vir povezav z drugimi šolskimi predmeti ter področij otrokovega celostnega razvoja. Povezave se porajajo iz glasbenih dejavnosti ter iz glasbenoumetniških in glasbenoinformativnih vsebin.

Glasba ima moč, da ustvarja različna razpoloženja v okolju. V šolskem življenju vplivamo z njo na vzdušje in reakcije učencev, saj lahko glasbene dejavnosti ter vsebine pomirjajo, sproščajo, aktivirajo, spod-bujajo medsebojne stike in sodelovanje.

Pregled povezav

34

URESNIČEVANJE GLASBENEGA POUKA ZUPORABO DIDAKTIČNE ZBIRKE

Didaktično zbirko za 3. razred devetletne osnovne šole sestavljajo:

• učbenik – Glasbena slikanica in Moja pesmarica,• program poslušanja na dveh CD-jih,• priročnik za učitelje.

Učbenik Glasbena slikanica 3 in Moja pesmarica

Naslov Glasbena slikanica poudarja likovno komunikacijo v učbeniku, ki se nanaša na:

• slikovne glasbene zapise pesmi in drugih ritmičnih ali melodičnih vsebin;• likovne spodbude za ustvarjanje in poslušanje glasbe;• ilustracije glasbil, zunaj glasbenih programov, besedil ali posamičnih vsebinskih likov; • simbole, ki v podobah sovice napovedujejo novo snov, posebnosti, zastavljajo vprašanja ali usmerjajo v različne dejavnosti.

Dva izmed simbolov sta standardna:

1. nakazuje dejavnost poslušanja in nove zvočne primere,

2. usmerja v besedne ali likovne zapise bodisi v slikanici ali zunaj nje (listi, beležke).

Besedni zapisi v slikanici se nanašajo na naslove tem in njihovih enot, besedila pesmi, glasbene pojme ter informacije za posamezne glasbene dejavnosti ali vsebine. Besedila v okvirjenih modrih poljih so strnjeni napotki za učitelje.

Glasbena slikanica je zasnovana tako, da s svojim gradivom kontinuirano podpira načrtovane cilje glas-benega pouka v 3. razredu. Vsebuje sedem tem z enotami, ki so identične glasbenoinformativnim vsebinam učnega načrta.

35

Učenci ob slikovnih zapisih spoznavajo ljudske in umetne pesmi, ki jih pojejo, ritmično izrekajo ali spremljajo z glasbili. V postopku učenja, ko posnemajo učiteljevo izvajanje posamezni fraz, hkrati sledijo zapisu in se navajajo na glasbeno branje. In obratno: ob ustvarjanju in poslušanju glasbe svoje zvočne zamisli in predstave pogosto izražajo z lastnimi ali prevzetimi slikovnimi zapisi. Raziskave potrjujejo, da ob tem razvijajo tudi ustrezne grafomotorične spretnosti in so učinkovita priprava za nadaljnje notno opismenjevanje.

Vizualizacija stopnjuje pomnjenje vsebin in podpira razvoj otrokovega glasbenega mišljenja. Skozi povezavo zvočnih in vidnih predstav učenci odkrivajo izrazne prvine in oblikovne značilnosti glasbenega jezika, kot:

• odnos med besednimi zlogi in zvoki, • glasbeni prostor tonskih višin in melodij, • glasbeni čas v poteku trajanja zvokov in tišine, • oblikovne dele pesmi.

Slikanica poglablja čustveno vživljanje v glasbo, prek povezav z drugimi področji pa tudi v širše estetske vsebine. Ob novih glasbenih izkušnjah sistematično nadgrajuje predstave o izvajalskih sredstvih (pevski glas, Orffova in ljudska glasbila, klasični inštrumenti, zasedbe), širi glasbeno izrazje ter usmerja v prever-janje in ponavljanje znanj.

Mala pesmarica je sestavina učbenika Glasbena slikanica 3 in v njegovi temi Glasbena popotnica uresničuje enoto Glasba gre iz roda rod. Čeprav je tema po zaporedju zadnja, pesmarico uvedemo v petje že na začetku šolskega leta. Vsebuje ljudske pesmi, ki so zbrane iz vseh treh slikanic prvega triletja. Namen pesmarice je:

• spodbujati petje v šoli in zunaj nje, • razvijati pozitiven odnos do slovenske ljudske dediščine, • poudariti pomen ponavljanja pesmi, ki zagotavlja posamezniku pevski repertoar za sedanjost in prihodnost, • nazorno predstaviti pojem pesmarica.

Program poslušanja na CD-jih

Zvočno gradivo je nepogrešljiva sestavina učbenika oziroma splošnega glasbenega pouka. Njegov pro-gram za 3. razred je zbran na dveh CD-jih:

• prvi obsega pesmi, ki so predvidene za petje in poslušanje, • drugi pa predstavlja skladbe za poslušanje.

Prvi CD

Zasnovan je v dveh sklopih tako, da so v prvem delu zbrani zvočni posnetki ljudskih pesmi, v drugem pa pesmi skladateljev. Izbor zajema večino pesmi, ki so predlagane v učnem načrtu, dodatni primeri pa so skladni z načrtovanimi cilji in pevskim razvojem učencev. Namen te zbirke je:

36

• spodbuditi interes za petje in predvideno pesem, • zvočno predstaviti izbrani primer ter prepoznati izvajalske zasedbe (zbor, solistično petje, instrumentalne spremljave), • omogočiti primerjavo ter vrednotenje izvedbe pesmi v razredu in na posnetku.

Naj ne bo tudi pri zvočni zbirki za 3. razred odveč opozorilo, da posnetki ne morejo in ne smejo nado-mestiti učitelja pri poučevanju pesmi. Postopek učenja moramo izpeljati sami in v skladu z didaktičnimi napotki.

Drugi CD

Vsebuje pesmi in instrumentalne skladbe, ki so namenjene vzgoji aktivnega poslušanja. Tudi v tem primeru je večina skladb predlagana v učnem načrtu. Doživljajsko so povezane z vsebinami posameznih enot, analitično pa usmerjajo v:

• prepoznavanje pevskih ali instrumentalnih zasedb, • spoznavanje novih ljudskih glasbil in klasičnih inštrumentov, • poprejšnjo predstavitev inštrumentov in zasedb, ki so nato zastopane v glasbeni pravljici Sergeja Prokofjeva Peter in volk.

Priporočljivo je, da program poslušanja popestrimo s ponovitvami posameznih skladb iz prvih dveh razredov.

Priročnik za učitelje

Priročnik za učitelje v 3. razredu devetletne osnovne šole je tako kot predhodna razdeljen na dva sklopa poglavij. Prvi je nekoliko obsežnejši in predstavlja didaktiko glasbenega pouka v začetnih treh razredih. Njegov namen je omogočiti učiteljem, da lahko občasno – glede na svoje strokovne potrebe – preverijo bodisi celoto ali posamezna poglavja ter jih primerjajo s svojimi didaktičnimi pristopi in dosežki pri glas-beni vzgoji. Tudi v priročnikih za prva dva razreda so v uvodu nekatere splošne pripombe ali napotki, ki so pomembni za vse razrede, zato je priporočljivo, da jih učitelji poznajo oziroma upoštevajo. Kritično prever-janje in sprotno poglabljanje didaktičnih znanj podpira učiteljevo samostojnost, ustvarjalnost in zaupanje v lastno vzgojno-izobraževalno delo.

Sklepna poglavja prvega sklopa predstavljajo temeljne značilnosti in splošne napotke za uporabo didaktične zbirke, saj dobra orientacija v njenih sestavinah prav tako prispeva k učinkovitosti učiteljevega dela.

Drugi sklop poglavij se nanaša na uresničevanje tem in enot v učbeniku. Zasnovan je tako, da predstavlja:

• širše operativne cilje učnega načrta, ki so aktualni za posamezno temo, • zaporedje tematskih enot ter njihove: - ožje operativne cilje, - notne zapise primerov za izvajanje, - zvočne posnetke z informacijami (v posameznih primerih so selekcionirane posebej za učence in učitelje), - didaktične napotke.

37

Sklepno poglavje priročnika omogoča učiteljem izbor dodatnih pesmi in ritmičnih besedil, ki jih potrebu-jejo za morebitne zamenjave posameznih primerov ali razširitev programa. Poglavje je hkrati spodbuda, da lahko učitelji tudi sami izbirajo vsebine, ki so skladne z zastavljenimi vzgojno-izobraževalnimi cilji, vsebin-sko zasnovo določene enote ter glasbenim razvojem in interesi učencev.

Načrtovanje in uresničevanje glasbenih enot

V svojem individualnem letnem načrtu teme in enote didaktične zbirke časovno uskladimo s tedenskim fondom dveh šolskih ur, ki sta predpisani za predmet glasbene vzgoje. Uresničujemo jih tako kot v predhod-nih razredih:

• strnjeno v kompleksno zasnovanih glasbenih urah, • deljeno po posameznih glasbenih dejavnostih v zaporedju tedenskih dni, • v kombinaciji strnjenih in deljenih enot.

V tretjem razredu načrtujemo načelo kompleksno naravnane glasbene vzgoje v okviru tem. Iz tega sledi, da v ožjih enotah izstopajo posamezne dejavnosti – izvajanje, ustvarjanje ali poslušanje. Glede na to je pomembno, da v povezavi tematskih enot upoštevamo vsa tri področja, jih sistematično uresničujemo in tako zagotovimo učencem celostni glasbeni razvoj.

Enote v slikanici so po obsegu dejavnosti in vsebin različne, zato potrebujejo ustrezne časovne okvire. V posameznih primerih se skladajo z enotami pouka, lahko pa jih delimo ali povezujemo med seboj.

Na realizacijo enot vplivajo poleg časa tudi posamezni idejni koncepti, ki jih učitelji predvidevajo za glasbeni pouk. Tudi ti potrebujejo delitve, povezave ali zamenjavo zaporedja enot. Pri vsem tem je zlasti pomembno, da učitelji čim bolj domiselno izkoristijo gradivo didaktične zbirke, da načrtujejo ter uresničujejo glasbeni pouk z interesom in ustvarjalno.

38

NAPOTKI IN INFORMACIJE ZA POSAMEZNE TEME IN ENOTE V UČBENIKU

Z GLASBO V NOVO ŠOLSKO LETO

Cilji teme v povezavi z učnim načrtom

Tema odgovarja okvirnim ciljem izvajanja, ustvarjanja in poslušanja glasbe. Uresničuje jih v zaporedju petih enot, ki so skladne s tematskoinformativnimi vsebinami učnega načrta.

1. enota: Glasbeni kotiček

Cilji enote

Učenci:• izberejo in pojejo pesem iz predhodnega razreda,• izberejo in poslušajo skladbo iz predhodnega razreda,• se orientirajo v novi Slikanici 3 in Moji pesmarici,• naredijo načrt za svoj glasbeni kotiček,• v slikovnem zapisu prepoznajo znano pesem ter jo poustvarijo pevsko, rajalno in s spremljavo glasbil.

Spodbude

Glasbena slikanica – glasbeni kotiček

Moja pesmarica – Ura je ena, medved še spi (str. 17)Zvočni posnetki skladb iz 2. razreda

Napotki

Enota je glede dejavnosti ter vsebin bogata in ponuja številne izvedbe, ena izmed njih nakazuje nad-aljnje učne korake.

Srečanje in druženje v novem 3. razredu proslavimo s petjem priljubljene pesmi iz preteklega šolskega leta. Poudarimo, da nas petje povezuje in da bodo pesmi tudi vnaprej naše pomembne sopotnice.

39

Prelistamo novo Slikanico 3 in njeno prilogo – drobno knjižico z naslovom Moja pesmarica. Učencem pojasnimo pomen pesmarice in njeno uporabnost. Ugotovimo, da so v njej zbrane pesmi naših dedkov in babic, ki smo jih prepevali že v prvem in drugem razredu ter da so dodane tudi nove pesmi za 3. razred.

V začetni enoti slikanice najdemo glasbeni kotiček, ki nas spodbudi, da mu bomo določili prostor in ga skozi šolsko leto urejali tudi v svojem razredu.

Pri ogledu prispevkov v kotičku prepoznamo glasbila, slikovne glasbene zapise ter napovedi glasbenih sporedov in prireditev. Napoved Pesmi za otroke in Koncert nas spomni na poslušanje zvočnih posnetkov. Iz programa za 2. razred (ali tudi 1. razred) izberemo priljubljeno skladbo in jo ponovno poslušamo.

Ob tihem individualnem petju uganemo v slikovnem zapisu glasbenega kotička znano pesem Ura je ena, medved še spi. Spomnimo se, da je ena tistih, ki spada med pesmi in rajalne igre naših dedkov in babic, zato jo poiščemo še v Moji pesmarici. Ponovimo jo in izvajamo skupaj.

Slikovni zapis nakazuje ob pesmi tudi spremljavo glasbil. Za uvod vadimo in utrdimo ritmične vzorce za posamezno glasbilo:

Vzorce postopno združimo v skupinsko igro, s katero spremljamo petje in rajanje. Učence spodbudimo k doživetemu poustvarjanju.

40

2. enota: Glasbeni spomini na počitnice

Cilji enote

Učenci:• se individualno predstavijo z glasbeno vsebino ali izkušnjo iz počitniških dni (pesem, ritmično besedilo, glasbilo, spomin na glasbeni dogodek, skladbo),• vrednotijo, zbirajo in urejajo prispevke v glasbenem kotičku,• se naučijo novo pesem.

Spodbude

Glasbena slikanica – slikovni zapis pesmi, ilustracija

CD 1 – zvočni primer št. 13 (1' 6") Janez Bitenc: Taščica – mavčica, besedilo: ljudsko Otroški zbor OŠ Šmartno pod Šmarno goro, solo: Nina Kraševec, vodi: Gabriela Cedilnik, klavir: Janez Snoj

Notni zapis pesmi

41

Napotki

Spodbuda za enoto je lahko glasbeni kotiček, ki ga želimo urejati, spreminjati in doživljati ob različnih prispevkih. Na začetku šolskega leta sodijo mednje tudi počitniški glasbeni spomini, ki jih mo-ramo najprej preveriti.

Posameznike usmerimo, da se predstavijo s petjem pesmi, ritmično izreko besedil, glasbili ali opisom glasbenih dogodkov, skladb, ki so jih spoznali med počitnicami (to je hkrati možnost, da učitelji prever-jajo individualni glasbeni razvoj). Z učenci pozorno sledimo nastopu sošolcev in se hkrati dogovarjamo, katere prispevke in v kakšni obliki jih bomo umestili v kotiček.

Med predstavitve vključimo tudi zvočno zbirko, ki bo naša sopotnica v 3. razredu. Ob slikovnem zapisu bomo poslušali pesem Taščica – mavčica. Ugotovili bomo, o čem pripoveduje besedilo, kdo je napisal glasbo za pesem in kdo jo izvaja. Prepoznamo pevski zbor, otroški glas in spremljavo klavirja.

Ob slikovnem zapisu se nadaljuje postopek učenja pesmi.

3. enota: Kaj vem o šolskem pevskem zboru

Cilji enote

Učenci:• poznajo šolski pevski zbor in pogoje za vključitev vanj,• poslušajo in vrednotijo zvočna posnetka otroških pevskih zborov,• v postavitvi razrednega zbora: - urijo pevsko izreko, - pojejo znane ali novo pesem.

Spodbude

Glasbena slikanica - Jože Snoj: Kje pesem prebiva? - ilustracije, onomatopoetski zlogi, vprašanja CD 1 – zvočni primer št. 12 (31") Franjo Luževič: V šolo Otroški zbor OŠ Šmartno pod Šmarno goro, vodi: Gabriela Cedilnik, klavir: Janez Snoj

42

Notni zapis pesmi

CD 2 – zvočni primer št. 1 (56") Slavko Mihelčič: Stopa dedek Otroški zbor OŠ Polhov Gradec, vodi: Nadja Založnik, klavir: Borut Lesjak

Notni zapis pesmi

43

Napotki

Temeljna spodbuda enote sta zvočna primera, ki predstavljata zasedbo otroškega pevskega zbora. Prvi posnetek je primer starejše šolske pesmi V šolo, ki jo najdemo na notranji naslovni platnici slikanice. Če se odločimo za petje pesmi, nam bo v pomoč njen slikovni zapis.

Besedilo pesmi nas usmeri v šolsko življenje ter prek tega v razgovor in odgovore na vprašanja o šolskem pevskem zboru.

Drugi zvočni posnetek napovemo z doživeto deklamacijo besedila Kje pesem prebiva, ki usmeri po-zornost v pevsko izreko. Neposredno jo doživimo ob poslušanju pesmi Stopa dedek in njenih zlogov, ki so zapisani tudi v slikanici.

V didaktični igri ponazorimo vajo pevskega zbora v razredu: postavimo se v značilni polkrog, določimo zborovodjo, se sproščamo z gibanjem in dihalnimi vajami, z nakazanimi zlogi posnemamo in urimo pevsko izreko …

S kombinacijo nakazanih zlogov si izmišljamo ritmične ali melodične fraze, npr.:

Končno v zboru zapojemo znano pesem ali se naučimo novo.

44

4. enota: Ljudske pesmi – naše bogastvo

Cilji enote

Učenci:• razumejo pojem ljudska pesem,• pojejo ljudske pesmi in jih vrednotijo,• poslušajo novo skladbo.

Spodbude

Glasbena slikanica – slikovni zapis ljudskih pesmiMoja pesmarica – Izidor ovčice pasel (str. 20) Barčica (str. 21)

CD 1 – zvočni primer št.- 1 (1' 4") Izidor ovčice pasel – ljudska Otroški pevski zbor RTV Slovenija in ansambel Boruta Lesjaka, zborovodja: Matevž Fabijan

Notni zapis pesmi

45

CD 1 – zvočni primer št. 2 (1' 40") Barčica – ljudska Otroški pevski zbor RTV Slovenija in ansambel Boruta Lesjaka, zborovodja: Matevž Fabijan

Notni zapis pesmi

CD 2 – zvočni primer št. 3 (2' 54") Veseli pastirček Skladatelj: Yvonne B. M. Desportes Oboa: Božo Rogelja, klavir: Aci Bertoncelj

Napotki

Glede na to, da enota vsebuje dve ljudski pesmi, jo je smiselno deliti v dve časovni etapi. (Vsebinsko bi ju lahko uvrstili tudi v enoto Glasbeni spomini na počitnice.)

Učenci naj najprej poslušajo posamezno pesem in jo hkrati opazujejo v slikovnem zapisu slikanice. Ob zvočnem posnetku ugotovimo, da je v zapisu predstavljena le začetna kitica, zato ostale poiščemo v Moji pesmarici. Obe pesmi sta v okolju precej razširjeni, zato je verjetno, da ju mnogi učenci že poznajo. V tem primeru ju ponovimo ter doživljajsko in estetsko nadgradimo – poustvarimo. Če učencem nista znani, ju posredujemo po postopku učenja pesmi.

V enoti slikanice učenci spoznajo ljudske pesmi, ki bo nadomestil našo prejšnjo oznako – pesmi ded-kov in babic; pojasnimo, v čem je njihovo bogastvo ter kako nastajajo in se ohranjajo. Ugotovimo, da jih bo pomagala ohranjati tudi Moja pesmarica, ki nas bo spodbujala k petju ljudskih pesmi.

Vsebino pesmi Izidor ovčice pasel poglobimo s poslušanjem instrumentalne skladbe Veseli pastirček. Z značilnim pihalom ter spevno, široko melodijo, ki prehaja v razposajeno razgibanost, prebuja doživljaj pastirskega okolja. Učence spodbudimo, da ga izrazijo gibalno ali likovno. Ob zvočnem posnetku pre-poznajo klavirsko spremljavo in odkrijejo zvočno barvo novega inštrumenta. Zapomnijo si njegovo ime oboa, vizualno pa jim ga predstavimo na zadnji strani slikanice.

46

5. enota: Naša zvočna zbirkaCilji enote

Učenci:• razumejo pomen zvočne zbirke,• pozorno in zbrano poslušajo zvočne posnetke skladb,• poznajo določene skladbe in vedo, da jih pišejo skladatelji,• prepoznavajo izvajalce na posnetkih – pevske glasove, določene inštrumente in zasedbe (solo, zbor, orkester).

Spodbude

Glasbena slikanica – ilustracije

CD 2 – zvočni primer št. 2 (2' 10") Potovanje Skladatelj: Jakob Jež, besedilo: Kajetan Kovič Otroški zbor OŠ Celje, vodi: Jožica Soko, klavir: Hinko Haas

47

Notni zapis skladbe

48

49

50

51

Dnevnik Lize SladoredariceCD 2 – zvočni primer št. 4 (1' 17")Megleno jutro

CD 2 – zvočni primer št. 5 (47")Sonček greje

CD 2 – zvočni primer št. 6 (45")Liza Sladoledarica pleše

CD 2 – zvočni primer št. 7 (55")Sladoled je kakor mavrica

Skladatelj: Dane ŠkerlKlavir: Aci BertonceljOrkester RTV Ljubljana, dirigent: Kruno Cipci

Napotki

Učencem zastavimo vprašanje o zvočni zbirki, ki naslavlja enoto. Usmeri nas v pogovor o sodobnih napravah in sredstvih, ki nam omogočajo, da poslušamo glasbo v šoli, doma ali drugod. Ob neposred-nem opazovanju prenosnika in CD-jev učence opozorimo, kako naj ravnajo z njimi, jih čuvajo in tudi na to, kdaj jih je primerno poslušati in kako glasno.

Pozornost učencev zatem preusmerimo v glasbo naše zvočne zbirke, ki se jo želimo naučiti zbrano sprejemati, saj jo le tako lahko doživljamo in spoznavamo. Po spodbudi za pozorno in zbrano poslušanje jim predstavimo načrtovane skladbe.

Dodatna motivacija za skladbo Potovanje (skladatelj Jakob Jež) sta doživeta predstavitev – deklamacija besedila (pesnik Kajetan Kovič) in ilustracija v slikanici. Po poslušanju in doživljajski pavzi učenci izrazijo svoje vtise o uglasbeni pesmi in kaj so prepoznali. Ugotovijo izmenjavo pevskega zbora z enim pevskim glasom (ženskim) in spremljavo klavirja. Za posameznega izvajalca usvojijo nov izraz solo.

Pesem Potovanje hkrati razširja enoto Glasbeni spomini na počitnice, podobno kot jo lahko tudi skladba Veseli pastirček. V prvem primeru poudarimo račko, v drugem pa inštrument oboo; njuna zveza prebuja asociacijo, ki bo ponovno zaživela ob zaznavi vlog v glasbeni pravljici Peter in volk.

Tudi ciklično delo Dnevnik Lize Sladoledarice je v slikanici napovedano kot poletni spomin. Učence pripravimo, da bodo pozorno sledili zaporedju krajših skladb (stavkov), ki razkrivajo Lizine spomine. Skladbe prvikrat ne poslušamo v celoti, temveč po posameznih stavkih, po katerih sledi doživljajska pavza ter krajši pogovor o doživetjih in prepoznanih značilnostih.

Naloga poslušanja je tokrat upovedovanje vtisov, in sicer tudi tedaj, če bodo vsebine spodbudile gibalno ali likovno izražanje. V informativnem delu enote učenci ugotovijo štiri Lizine spomine oziroma skladbe – stavke, ki jih poimenujemo z njihovimi naslovi (poiščemo jih na ovitku CD-ja), prepoznajo pa solo klavir in orkester.

52

Ob ponovitvah poslušanja skladbe se odločimo bodisi za posamezne stavke ali celoto, ki učence navaja k daljši zbranosti.

Opombe in dodatna gradiva

53

POZORNO POSLUŠAJMO ZVOKE

Cilji teme v povezavi z učnim načrtom

V ospredju teme so okvirni cilji pozornega poslušanja ter njihove povezave z ritmično izreko besedil, igro glasbil, petjem enoglasnih ljudskih in umetnih pesmi, doživljajskim in estetskim poustvarjanjem, obliko-vanjem spremljav in ustvarjanjem melodij.Obsežnost ciljev pogojuje šest enot, med katerimi so osrednje štiri identične s tematskoinformativnimi vsebinami učnega načrta.

1. enota: Uganke v besedah in zvokih

Cilji enote

Učenci:• uporabljajo izraz zvok v njegovem širšem pomenu,• kontrolirano zaznavajo povezavo med zvoki, zlogi ter poudarki v: - posameznih besedah, - besedilih pesmi.

Spodbude

Glasbena slikanica – slikovni glasbeni zapisi, uganke, ilustracije.

Napotki

Uvodna enota utrjuje skozi didaktično igro izraz zvok ter navaja učence na zaznavo skladnosti zvokov in zlogov po njihovem številu in poudarkih (težkih in lahkih dobah).

Slikovni zapis prve igre nakazuje dva dela:

1. ritmična vprašanja z zvoki glasbil in 2. ritmične odgovore z zlogi lastnih imen in dodanih manjkajočih.

Dogovorimo se, da bo vprašanja najprej enakomerno igral učitelj, učenci pa bodo skladno z občutenimi zvoki izrekali in dopolnjevali odgovore z lastnimi imeni. Vprašanja in odgovore po potrebi ponavljamo.

54

Igra se lahko nadaljuje tako, da:

• tudi učenci igrajo vprašanja,• nadomestimo lastna imena z občimi, npr. imeni živali, dreves, plodov …

Notni zapis igre

Druga igra je podobna, le da se nanaša na pozorno zaznavo daljše zvočne vsebine in njeno primer-javo z daljšimi besedili. Po slikovnem zapisu par učencev ali skupina enakomerno igra prvi del zvočne vsebine s trianglom, drugega pa z bobnom; pri tem pazijo na označene težke in lahke udarce. (Izberemo lahko tudi dve drugi glasbili.) Med ponavljanjem igranja preostala skupina učencev pozorno posluša ter hkrati ob ritmični izreki ugank preizkuša, katero besedilo je skladno z zvočno vsebino. Rešitev najdejo v uganki o zvezdah (Mateja Bora). Svojo ugotovitev lahko dodatno potrdijo še s primerjavo dveh delov zvočne vsebine, ki ju nakazujeta dve glasbili ter s štetjem zvokov in zlogov. Pri štetju tudi spoznajo, da predlog v nima svojega zvoka.

Notni zapis zvočne vsebine

Opomba

Na področju jezikovnega pouka igri poglabljata razumevanje zlogovanja, besednih poudarkov in izreke enočrkovnih predlogov.

55

2. enota: Posebni glasbeni zvoki – toni

Cilji enote

Učenci:

• razlikujejo tone od drugih zvokov,• pojejo umetno pesem ob slikovnem zapisu tonskih višin,• ustvarjajo s toni in zvoki – se pevsko izmišljajo na dano besedilo in oblikujejo spremljavo.

Spodbude

Glasbena slikanica – slikovni glasbeni zapis pesmi - Neža Maurer: Koliko je zvezd - ilustracije

CD 1 – zvočni primer št. 14 (45") Karol Pahor: Sonce – luna – zvezde, besedilo: Oton Župančič Otroški zbor OŠ Šmartno pod Šmarno goro, solo: Jure Cerkovnik, vodi: Gabriela Cedilnik, klavir: Janez Snoj

Notni zapis pesmi

Napotki

Najprej zastavimo uganko Otona Župančiča. Njeno besedilo zatem po frazah ritmično izrekamo v igri odmeva, v kateri se izmenjujemo z učenci.

Sledi poslušanje zvočnega posnetka uganke:

• o katerem učenci izrazijo svoja doživetja, • ki odkriva rešitev uganke (če jo učenci niso rešili že sami), • prepoznajo petje otroškega zbora, solo glas in klavirsko spremljavo.

56

Ob primerjavi izreke in zvočnega posnetka učencem pojasnimo, da smo pri petju in klavirski spremljavi zaznavali posebne zvoke, ki jih imenujemo toni. Pogovorimo se o naših izkušnjah s slikovnimi zapisi, ki nam ponazarjajo, ali pesem pojemo ali izrekamo. V prvem primeru so liki nanizani višje ali nižje v prostoru ali krivuljah, v drugem pa potekajo v ravni vrsti.

V likih slikovnega zapisa uganke v slikanici učenci prepoznajo tone, ki se po svojem številu ujemajo z zlogi besedila. Ob učenju in petju pesmi pa zvočno in vidno zaznavajo, v kakšni smeri se toni nizajo.

Skrivnost so tudi pari treh glasbil v ravni vrsti nad slikovnim zapisom pesmi. Zaigramo jo in iščemo besede zanje. Najdemo jih v rešitvi uganke, ki je hkrati naslov pesmi Sonce – luna – zvezde. Poiščemo tudi imeni pesnika in skladatelja.

Drugi del enote usmerja učence v ustvarjanje s toni in zvoki. Neposredna spodbuda za to je pesem Koliko je zvezd (Neža Maurer). Z deklamacijo predstavimo celotno besedilo, z igro odmeva in branjem zapisa v slikanici pa naučimo najprej prvo kitico. Zatem spodbudimo učence, da s toni uglasbijo pesem. Damo jim čas za tiho individualno pevsko izmišljanje ob danem zapisu besedila. Svoje zamisli pevsko predstavijo bodisi v obsegu cele kitice ali njenih posameznih delov. Sledi končno skupno oblikovanje, pri katerem združimo pevske dele, ali prevzamemo pevsko kitico, ki nam je bila najbolj všeč. Uglasbeno zamisel preizkusimo in vadimo tudi na ostalih kiticah. Pesem se naučimo v celoti in jo zapojemo skupaj.

Skladno z napotkom v slikanici učenci izberejo troje ritmičnih glasbil in z njihovimi zvoki spremljajo dele pesmi, kjer se pojavljajo številke v besedilu (tri, pet, sto).

Izkušnje v slikovni zapisih usmerjajo učence, da poiščejo tudi simbole za zapis pevskih tonov in zvokov glasbil. V primeru tonov se omejimo le na številčno skladnost z zlogi besedila.

57

3. enota: Toni sestavljajo melodijo

Cilji enote

Učenci:

• pojejo ljudsko pesem ob igranju lastnih glasbil,• spremljajo petje s prvinami ljudskega plesa,• poznajo pesem melodija in vedo, da jo sestavljajo toni.

Spodbude

Glasbena slikanica – slikovni zapis pesmi, ilustracija

Moja pesmarica – Zajček (str. 22)

CD 1 – zvočni primer št. 3 (1' 13") Zajček – ljudska Otroški zbor OŠ Šmartno pod Šmarno goro, solo: Urša Šetina, vodi: Gabriela Cedilnik, klavir: Janez Snoj

Notni zapis pesmi

58

Napotki

Občasno napotimo učence, da si najprej sami ogledajo vsebino v slikanici in izrazijo svoja opažanja. Na temelju predhodnih izkušenj v obravnavani enoti lahko ugotovijo, da:

• slikovni zapis nakazuje pesem, ki jo pojejo, • petje odkriva krivulje z liki (zajčkovimi stopinjami), ki nad besedilom pesmi označujejo tone, • liki pod besedilom kažejo spremljavo z lastnimi glasbili (trkanje in topotanje), • zajčki izražajo gibe in ples.

Nadaljujemo s postopkom učenja pesmi z metodo posnemanja – ponavljanja besednih in pevskih fraz, ki jih postopno združujemo v kitico. Ob petju učenci sledijo slikovnemu zapisu tako, da po zaporedju likov sproti zarisujejo ali nakazujejo tonske krivulje, ki jim odkrijejo nov glasbeni pojem melodija.

Skladno z zapisom dodamo petju tudi spremljavo lastnih glasbil: prsti enakomerno trkajo poddelitve ali dobe, topot poudarja zaključke posameznih delov.

Notni zapis spremljave

Svojo izvedbo učenci primerjajo z zvočnim posnetkom pesmi, v katerem prepoznajo pevski zbor, solistični glas in klavirsko spremljavo. Hkrati ugotovijo, da je na posnetku več kitic in da se njihov zadnji del vselej ponovi.

Napis v slikanici, da je pesem ljudska, nas napoti, da jo poiščemo v Moji pesmarici, kjer učenci spoznajo še ostale kitice. Pesem zapojejo v celoti in s ponovitvami zadnjih delov kitic (refreni). Po vzoru zvočnega posnetka lahko vključimo tudi petje solistov.

Ljudska melodija in ilustracija razgibanih zajčkov spodbuja gibalno izražanje s prvinami ljudskega plesa, npr.: postavitev v parih (v krogu ali vrsti), prisunski koraki in udarci z nogo, poskoki, kroženje.

59

4. enota: Glasbila igrajo višje in nižje tone

Cilji enote

Učenci:• poslušajo in izražajo vtise o instrumentalnih skladbah ter spoznajo nova inštrumenta – klarinet, kontrabas,• pozorno zaznavajo višje in nižje tonske obsege inštrumentov,• dano besedilo melodično oblikujejo z dvema tonskima višinama,• utrjujejo glasbene pojme in razširjajo glasbeno izrazje.

Spodbude

Glasbena slikanica – Niko Grafenauer: Miške svilirodovin – slikovni glasbeni zapis, ilustracije

CD 2 – zvočni primer št. 9 (1' 1") Vesela zabava / stavek iz Otroške suite Skladatelj: Miroslav Niziurski Klarinet: Alojz Zupan, klavir: Andrej Jarc

CD 2 – zvočni primer št. 8 (1' 11") Kar veselo Skladatelj: Čenda Šedelbauer Trio Lorenz

CD 2 – zvočni primer št. 10 (1' 16") Slon / stavek iz suite Živalski karneval Skladatelj: Camille Saint Saëns Simfonični orkester RTV Ljubljana, dirigent: Samo Hubad

Napotki

Vsebino uvedemo z doživeto deklamacijo pesmi Miške svilirodovin (Niko Grafenauer), ki vsebuje bogato glasbeno izrazje. Že usvojene pojme učenci ponovijo ob poudarjenem tisku v slikanici, manj znano taktirko pojasnimo, bas in tenko piska pa uporabimo za vpeljavo veljavnih izrazov nižji in višji toni. Svoje predstave o njih izrazijo učenci tako, da dano besedilo izvajajo z dvema poljubnima tonskima višinama. Pri tem jih usmerja slikovni zapis, ki simbolizira višje in nižje tone.

60

Npr.

Pojmovanje tonskih višin podkrepimo tudi s poslušanjem instrumentalne glasbe. Glasba Vesela zabava je vsebinsko skladna z igrivim razpoloženjem enote, nizi tonskih višin pa izstopajo v jasni, enostavni me-lodiji in ponovitvah. Učenci ugotovijo različne tone klavirja v spremljavi, spoznajo pa novo zvočno barvo in z njo klarinet, ki si ga ogledajo na sliki inštrumentov v slikanici.

Tudi v tem primeru lahko povezava klarineta z besedilom Ti boš mačka napoveduje vloge v glasbeni pravljici Peter in volk.

Različne obsege tonskih višin učenci zvočno doživljajo v igri godal, vizualno pa v njihovi ilustraciji.

V skladbi Kar veselo zaznajo – poleg klavirja – violino in violončelo ter ugotovijo, da so toni violine višji, violončela pa nižji.

Najnižje tone učencem približa nov inštrument kontrabas, ki skupaj z orkestrom izvaja šaljivo skladbo Slon. Počasna melodija v ¾ taktu ter z nizkimi toni ilustrira okorne in težke gibe valčka, ki jih učenci ob poslušanju plesno izrazijo.

61

5. enota: Pesem ima besedilo in melodijo

Cilji enote

Učenci:

• pojejo pesmi, ki so jih uglasbili skladatelji,• v besedilu in melodiji zaznavajo oblikovne dele in njihovo skladnost,• doživljajsko poslušajo instrumentalno skladbo in spoznajo inštrument fagot,• z gibi svobodno nakazujejo tonske višine, melodične dele in glasbena doživetja.

Spodbude

Glasbena slikanica – slikovna zapisa pesmi, ilustracije

CD 1 – zvočni primer št. 15 (59") Mira Voglar: Binček in jabolko Otroški zbor OŠ Šmartno pod Šmarno goro, solo: Jošt Derlink, vodi: Gabriela Cedilnik, klavir: Janez Snoj

62

Notni zapis pesmi

CD 1 – zvočni primer št. 16 (34") Karol Pahor: Dimnik, besedilo: Oton Župančič Otroški zbor OŠ Šmartno pod Šmarno goro, solo: Jošt Derlink, vodi: Gabriela Cedilnik, klavir: Janez Snoj

63

Notni zapis pesmi

CD 2 – zvočni primer št. 11 (1'1") Šaljivka / Burleska za fagot in klavir Skladatelj: Primož Ramovš Fagot: Jože Banič, klavir: Leon Engelman

Napotki

Enota vsebuje dve umetni pesmi, ki otrokom na zanimiv način nakazujeta posamezne melodične dele in njihovo skladnost z besedilom.

Najprej pozorno poslušajo zvočni posnetek prve pesmi Binček in jabolko in hkrati opazujejo njen slikovni zapis. Skupaj ugotovimo, da imata začetni in končni dve vrstici besedila enako melodijo, na kar nas opozarja tudi poseben znak za ponavljanje. To je spodbuda, da kratek melodični del usvojimo in ga zatem štirikrat ponovimo z drugačnim besedilom.

Slikovni zapis sredine pesmi učencem odkriva dva melodična dela in njuno skladnost z besedno vsebino.V prvem delu se toni ponavljajo in stopničasto dvigajo navzgor, nakar se v hitrem zaporedju spustijo nazaj. V drugem melodičnem delu je obratno: toni se spuščajo in ponavljajo od zgoraj navzdol. Ugotovitev preverimo s ponovim poslušanjem zvočnega posnetka in petjem srednji delov pesmi. Zatem posamezne dele združimo v celoto in pesem doživljajsko poustvarimo.

64

Drugi primer si najprej ogledamo v slikanici. Zastavlja dve uganki, od katerih je prva skrita v besedilu, druga pa v slikovnem zapisu. Besedno uganko učenci razrešijo v Dimnik, v slikovnem zapisu pa ugotavljajo melodijo in njene tonske višine. Spodbudimo jih, da najprej sami poskušajo ozvočiti zapis s petjem, nato pa se jim pridružimo in začetne tri faze pevsko utrdimo. Učenci ob tem zaznajo ponavljanje melodičnih delov, najnižji ton, najvišjega pa predvidevajo v vprašanju Kaj je to. Domneve potrdijo ob poslušanju zvočnega primera pesmi, ob katerem prepoznajo tudi izvajalce (pevski zbor, solo glas, klavir). Posnetek jih krati opozori, da v slikanici niso zapisane vse ponovitve. Učenci pevsko dopolnijo ter usvojijo celotno uganko z metodo posnemanja in poustvarjanjem.

V pripravi glasbene pravljice Peter in volk lahko povežemo ilustracijo dedka z dodatno zvočno uganko, ki predstavlja novo pihalo – fagot. Učenci spoznajo njegovo zvočno barvo in nizke toke pri poslušanju skladbe Šaljivka, njegovo podobo pa med inštrumenti v slikanici; prepoznajo tudi spremljavo klavirja. Hiter tempo in razgibanost skladbe jih aktivira in motivira za gibalno izražanje.

65

6. enota: Kakšne tone odkrivamo v skladbah

Cilji enote

Učenci:

• pojejo tujo ljudsko pesem in vedo, da imajo ljudske pesmi povsod po svetu,• poslušajo instrumentalni skladbi, izrazijo njuno doživetje in spoznajo nov inštrument – rog,• poglabljajo orientacijo v tonskih višinah, trajanjih in zvočnih barvah glasbil.

Spodbude:

Glasbena slikanica – slikovna zapisa pesmi in dela klavirske skladbe, ilustracija

CD 1 – zvočni primer št. 4 (46") Jesenska – madžarska ljudska Otroški zbor OŠ Šmartno pod Šmarno goro, vodi: Gabriela Cedilnik, klavir: Janez Snoj

Notni zapis pesmi

CD 2 – zvočni primer št. 12 (1' 55") Punčkin pogreb Skladatelj: Peter Iljič Čajkovski Klavir: Marija Kocijančič

CD 2 – zvočni primer št. 13 (1' 36") Žalostna Skladatelj: Ivan Šček Fagot: Jože Falout, klavir: Aci Bertoncelj

66

Napotki

Enota poglablja skozi neposredne glasbene spodbude občutljivost za umetniške vsebine in orientacijo v njihovih izraznih prvinah.

Ob madžarski pesmi Jesenska opozorimo učence, da je ljudska glasba razširjena povsod po svetu.

Melodija pesmi je oblikovana iz melodičnih delov, ki so značilni za otrokov glasbeni razvoj (klicni in ringaraja motiv, pentatonika). Učence spodbudimo, da skozi petje in opazovanje slikovnega zapisa uganejo:

• koliko tonskih višin skrivajo liki (pet), • kaj označujejo večji liki (daljše tone), • število melodičnih delov (štiri), • katera dva dela sta si med seboj podobna.

Pesem utrdimo po posameznih frazah in kiticah ter jo skladno z vsebino doživljajsko in estetsko obliku-jemo. Učenci ovrednotijo lastno izvedbo v primerjavi s posnetkom pesmi v zvočni zbirki. Ob poslušanju primera prepoznajo pevski zbor in klavirsko spremljavo.

Drugi slikovni zapis predstavlja začetni del klavirskega dela Punčkin pogreb. Učenci najprej poslušajo celo skladbo in svoje doživetje ubesedijo. Ob navedbi klavirja jih opozorimo na njegovo drugo obliko in ime pianino.

Tempo dopušča, da učenci ob ponovnem poslušanju spremljajo uvodni in zadnji del skladbe z naka-zovanjem simbolov v slikanici. Ob tem povezujejo zvočne in vidne predstave o tonih, melodiji in njenih delih. Nakazovanje je zanesljivejše, če začetno melodijo tudi pevsko usvojijo.

Notni zapis uvodnega dela

V nadaljevanju ugotovimo, da različno visoke svečke označujejo nižje ali višje tone, njihove širine zaporedje krajših in daljših tonov, vsi skupaj pa potek melodije. Ob petju in primerjavi obeh vrstic zapisa prepoznamo enaka melodična dela.

67

Doživetje skladbe ter nakazovanje simbolov v obliki korakanja usmerja v ponovitev pojma koračnica in njegovo vsebinsko razširitev žalna koračnica.

Razpoloženje žalne koračnice lahko vsebinsko dopolnjuje skladba Žalna, ki s svojo spevno, umirjeno melodijo hkrati predstavlja novo zvočno barvo inštrumenta rog. Njegovo obliko spoznajo učenci med inštrumenti na zadnji strani slikanice, glasbeno doživljanje pa je odprto za vzporedno gibalno izražanje ali risanje melodičnih krivulj.

Opombe in dodatna gradiva

68

GLASBENI ČAS

Cilj teme v povezavi z učim načrtom

Tema vsebuje pozorno poslušanje in izražanje vtisov o doživljanju glasbe, ritmično izrekanje besedil v povezavi s spremljavo glasbil, petje umetnih pesmi, doživljajsko in estetsko oblikovanje ter ustvarjanje melodij in spremljav. Cilje uresničuje v štirih enotah, ki so skladne s predlaganimi tematskoinformativni-mi vsebinami učnega načrta.

1. enota: Glasbo merimo

Cilji enote

Učenci:

• poglabljajo občutek za glasbeni čas – različna glasbena trajanja ter elementarno zaznavo dob in prvih podelitev (daljši in krajši zvoki);• glasbeni čas merijo z gibi, zlogi ali glasbili ob: A) ritmični izreki besedil, B) igranju in izreki ritmičnih vsebin, C) petju pesmi, Č) poslušanju skladb;• utrdijo pojem koračnice, prepoznajo zvočno barvo trobente in spoznajo novo zasedbo – pihalni orkester.

Spodbude

Glasbena slikanica – slikovni zapisi ritmičnih besedil, ilustracije

Ritmični besedili

Če bi ure vse obstale, bi zmešnjave res nastale. (R. Robič)

Ura zamujena ne vrne se nobena. (Ljudski pregovor)

69

CD – zvočni primer št. 17 (1' 8") Janez Bitenc: Muzikantska Otroški pevski zbor OŠ Zagorje ob Savi, vodi: Jožica Beuerman

Notni zapis pesmi

CD 2 – zvočni primer št. 14 (42") V korak Skladatelj: Karol Pahor Trobenta: Pavel Oman, klavir: Nada Oman

CD 2 – zvočni primer št. 15 (3' 9") Slovenski venček Policijski orkester, dirigent: Milivoj Šurbek

Napotki

Obseg enote je širši glede na to, da posreduje merjenje glasbenega časa v povezavi z vsemi glavnimi dejavnostmi izvajanja in poslušanja glasbe.

A) Učenci si najprej ogledajo slikovni zapis ritmičnega besedila in ilustracije, ki poudarjajo ure ter z njimi pomen merjenja časa. Posnemajo jih z enakomernim nakazovanjem likov v zapisu (ali gibi glas-bene ure – metronoma v levo in desno) ter sočasnim izrekanjem onomatopoetskega zloga tik.

70

Enakomerno merjenju (utripom, dobam) pridružijo ritmično izreko besedila, ki je zgrajeno na krajših zlogih (poddelitvah). Učenci zvočno in vidno zaznavajo, da se sleherna mera (utrip – lik) ujema z dvema zlogoma besedila.

Izkušnjo preverimo še z glasbili. Triangel enakomerno igra – meri čas, besedilo (ki si ga le zamišljamo ali tiho izrekamo v sebi) pa nadomestijo zvoki paličic. Tudi v tem primeru učenci ugotovijo skladno povezavo mere s krajšimi zvoki.

Notni zapis primera

B) Pri drugem slikovnem zapisu skupaj z učenci ugotovimo, da nakazuje naslov, tri oblikovne dele in besedilo. Glavni lik je boben, ki predstavlja izbrano glasbilo, mero (dobe) ter ritmični vzorec (ostinato) daljšega in dveh krajših zvokov, ki se enakomerno ponavlja skozi vso vsebino.

Z izbranim inštrumentom (boben lahko nadomestimo tudi z drugim, bodisi Orffovim, lastnim ali ljud-skim glasbilom) najprej ozvočimo in utrdimo ritmični vzorec v naslovu. Zatem postopno usvojimo celotno ritmično vsebino.

• V prvem, uvodnem delu ritmični vzorec štirikrat ponovimo. Vzporedno si lahko pomagamo z ritmičnim izrekanjem zlogov (bim, tik-tak), ki podpirajo enakomerno izvedbo. • V drugem, osrednjem delu priključimo bobnu ritmično izreko pregovora, ki ga – kot kaže znak za ponavljanje – izvajamo dvakrat. Preverimo tudi, kje v besedilu so krajši in kje daljša zloga. • Tretji, sklepni del je enak uvodu; v njem se spet ponovijo ritmični vzorci.

71

Notni zapis primera

C) Ob zvočnem posnetku učenci doživijo pesem Muzikantska, ki jih s svojo besedno in glasbeno vsebino spontano usmerja v metrično spremljavo, s katero posnemajo sprevod godbenikov: korakanje, vertikale gibe vodje na čelu sprevoda, igranje tolkal (činele, boben). V posnetku prepoznajo zvoke piščali, bobna in otroški zbor ob spremljavi klavirja.

Pesem pevsko usvojimo s posnemanjem in združevanjem fraz v posamezno kitico ter ob hkratnem opa-zovanju slikovnega zapisa njenih tonskih višin in trajanj. Ilustracija predstavlja tipične inštrumente v godbi oziroma pihalnem orkestru in je motivacija za poslušanje posameznih inštrumentov ali celotne zasedbe.

Č) Enota predvideva dve skladbi za poslušanje. Prva je V korak, ki s svojo razgibano in vedro glasbeno vsebino – podobno kot predhodna pesem – spodbuja korakanje. Ob njej učenci ponovijo pojem koračnica ter prepoznajo zvok trobente in klavirja.

Drugi posnetek predstavlja zvočno barvo pihalnega orkestra in oživlja ilustracijo inštrumentov ob pesmi Muzikantska. Učencem pojasnimo naslov Slovenski venček, ki pomeni, da je skladba oblikovana iz več slov-enskih ljudskih pesmi. Glasbena vsebina spodbuja, da učenci izrazijo svoje doživetje z metrično spremljavo glasbil, korakanjem ali gibi.

72

2. enota: Glasba vsebuje tudi tišino in pavze

Cilji enote

Učenci:

• vedo, da glasbeni čas vsebuje poleg zvokov tudi tišino ali pavze,• zaznavajo pavze ob ritmični izreki besedila in v spremljavi glasbil ter jih nakazujejo z metričnimi gibi,• z zvoki in pavzami oblikujejo lastno spremljavo,• pojejo umetno pesem in izražajo pavze z zvoki triangla.

Spodbude

Glasbena slikanica – slikovni zapis ritmičnega besedila s spremljavo glasbil, slikovni zapis pesmi Ura, ilustracija

Notni zapis besedila s spremljavo glasbil

CD 1 – zvočni primer št. 18 (47") Lojze Krajnčan: Ura, besedilo: Meta Rainer Solistka Otroškega zbora OŠ Šmartno pod Šmarno goro: Maja Brank, vodi: Gabriela Cedilnik, klavir: Janez Snoj, triangel: Maja Cerkovnik

73

Notni zapis pesmi

Napotki

Enota pojasnjuje v tišini oziroma pavzah izrazno prvino glasbenega časa, ki jo merimo enako kot zvočna trajanja.

Prva vsebina je podnaslovljena s Koračnica za našo znanko. Z njo je mišljena glasbena ura (metro-nom), ki jo prva skupina učencev enakomerno posnema z zlogom tik, hkrati pa nakazuje v slikovnem zapisu. Druga skupina učencev ob enakomernem nakazovanju likov slikovnega zapisa ritmično izreka dano besedilo. Ob sočasni zvočni in vidni zaznavi učenci odkrivajo dobe brez besedila in z njimi pavze.

Izkustvo pavz zatem poglobijo ob spremljavi glasbil, v kateri se zvoki in pavze med seboj dopolnjuje-jo: prvo glasbilo – leseni boben metrično izmenjuje zvoke in pavze, drugo glasbilo – triangel pa obratno, pavze ter zvoke. Ob igranju glasbil učenci nakazujejo pavze z metrično skladnimi gibi.

V slikovnem zapisu je zastavljena ustvarjalna naloga za dodatno oblikovanje lastnih spremljav. Učenci izberejo glasbila in z njimi preizkušajo svoje zamisli, v katerih morajo biti poleg zvokov tudi pavze. Spremljave tudi zapišejo tako, da s simboli glasbil označijo zvoke, s praznimi prostori pa pavze.

Učencem se bo zdela zanimiva tudi spremljava, v kateri nadomestimo glasbila z značilnimi besedami iz danega besedila. Npr.:

tika taka tika taka mrak - mrak - - jutro - jutro

74

V drugem primeru učenci doživijo pavze skozi petje. Pesem Ura v svojem besedilu poglablja pomen merjenja časa, v glasbeni vsebini pa ga oblikuje s tonskimi trajanji in pavzami.

Ob slikovnem zapisu z učenci ugotovimo, da zapolnjujeta kratke premore – pavze med pevskimi deli po dva zvoka triangla, ki posnemata krajša zloga tik-tak. Triangel hkrati nakazuje začetek pesmi, medtem ko ima med petjem posameznih delov pavze tudi sam.

Ob poslušanju zvočnega posnetka učenci prepoznajo izvajalce (glas solistke, klavir, triangel) ter dobijo predstavo o vsebini, poteku melodije in spremljavi, ki prav tako zapolnjuje pavze med pevskimi deli.

Pesem učimo po nakazanih delih skupaj z zvoki triangla. Zanesljivost vstopov in ritmične igre glasbila podkrepimo s sočasno izreko zlogov tik-tak.

Potek izmenjave pevskih delov in pavz, ki jih zapolnjuje triangel, nakazuje tudi ilustracija ure. Ob petju učenci opazujejo in rahlo nakazujejo njene simbole, ki s pikami označujejo pevske tone, triangli pa pavze.

75

3. enota: Pesmi za posebne priložnosti

Cilji enote

Učenci:

• poglabljajo občutljivost za povezavo glasbenih vsebin s časom in njegovimi pomembnimi dogodki v okolju,• usvojijo in pevsko poustvarijo novo umetno pesem,• ugotovijo melodične dele pesmi, različne tonske višine in trajanja.

Spodbude

Glasbena slikanica – slikovni zapis pesmi, ilustracija

CD 1 – zvočni primer št. 19 (1' 39") Makso Pirnik: Ob novoletni jelki Otroški zbor OŠ Šmartno pod Šmarno goro, vodi: Gabriela Cedilnik, klavir: Janez Snoj

Notni zapis pesmi

76

Napotki

Enota s slikovnim glasbenim zapisom poudarja obravnavo nove pesmi Ob novoletni jelki, njen naslov pa napoveduje širšo zasnovo. Ta vključuje – poleg nove pesmi – tudi ponovitve, ki jih želimo vključiti v praznični spored.

Učenci doživijo novo pesem ob zvočnem posnetku otroškega zbora ob spremljavi klavirja in skozi tenkočutno predstavitev njene besedne vsebine.

V postopku učenja posredujemo pesem z metodo posnemanja pevskih fraz in hkratnim opazovanjem njenega slikovnega zapisa. Fraze postopno združujemo v kitice ter končno celoto, ki jo z učenci poustva-rimo doživljajsko in s sredstvi estetskega oblikovanja.

Pesem je primerna za krajšo, elementarno analizo, ki poglablja zvočne predstave in pomnjenje. Ob povezavi slušne in vidne zaznave učenci poiščejo v pesmi šest melodičnih delov, od katerih so štirje različni, dva pa se ponovita. Odkrijejo glasbeni pomen posameznih likov v zapisu: svečke ponazarjajo krajše, kroglice pa daljše note. Iz prostorske razporeditve likov lahko ugotovijo tudi štiri tonske višine.

77

4. enota: Glasbena voščilnica

Cilji enote

Učenci:

• ustvarijo melodijo na dano besedilo,• oblikujejo spremljavo glasbil.

Spodbude

Glasbena slikanica – besedilo z nakazanimi prostori za zapis spremljave, ilustracija

Besedilo

Vse je v rahel sneg odeto, bodi srečno novo leto. (Vojan T. Arhar)

Napotki

Tudi vsebina sklepne enote Glasbena voščilnica poudarja čas praznovanj, z glasbeno dejavnostjo pa ustvarjanje.

Navidezno ožja enota vključuje – poleg temeljne naloge ustvarjanja – še druge dejavnosti, ki podpira-jo in omogočajo rešitev naloge. Tako npr. petje pesmi, poslušanje skladb ali otrokom zanimivi podatki o delu skladateljev motivirajo učence za lastno glasbeno izmišljanje in oblikovanje.

Neposredna spodbuda za lastno glasbeno oblikovanje je dano besedilo oziroma praznično voščilo. Najprej ga predstavimo in posredujemo v obliki svobodne, doživljajske interpretacije. Ustvarjalni postopek, ki sledi, poteka v različnih oblikah in zaporedju.

Če se odločimo za skupno reševanje naloge, predvidimo čas za individualno izmišljanje bodisi ritmičnega poteka, cele melodije ali njenih posameznih delov. Pri tem učenci vsak zase preizkušajo svojo idejo s tihim ritmičnim izrekanjem ali petjem, si jo dobro zapomnijo in predstavijo drugim. Sledi skupna naloga izbiranja najboljših zamisli ali združevanja izbranih delov v celotno glasbeno voščilnico, ki jo končno vsi skupaj usvojimo ter doživljajsko in estetsko poustvarimo.

Podoben postopek se nadaljuje pri oblikovanju spremljave. Učenci skupaj izberejo nakazano število glasbil (ali tudi več), zatem pa individualno ob tihem izvajanju usvojene voščilnice preizkušajo vzorce (ostinate) ali vstope z lastnimi glasbili. Po predstavitvi posameznih predlogov izberejo tiste, ki se med seboj skladno dopolnjujejo in jih združijo v skupinski igri izbranih glasbil. Spremljavo vključijo v skupno izvedbo celotne glasbene voščilnice, ki postane del prazničnega repertoarja.

78

V zvezi s pomnjenjem in izbiranjem zamisli je priporočljivo, da jih učitelji sproti beležijo z notami ali posnamejo. Tudi posamezni učenci si lahko pomagajo s približnimi slikovnimi zapisi, če obiskujejo glasbeno šolo pa tudi z notami. V enoti slikanice je predviden le manjši prostor za zapis spremljave glasbil. Znani znak nas spomni, da bomo glasbeno voščilnico zapisali na posebnem listu in ga v celoti predstavili v glasbenem kotičku. Ustvarjalno in z izkušnjami slikovnih glasbenih zapisov bomo izbrali simbole za tone in zvoke glasbil (to so lahko tudi vsebinsko skladne manjše nalepke), ki jih bomo s pomočjo učitelja pravilno namestili v prostoru nad ali pod posamezne zloge besedila.

Učenci lahko izoblikujejo glasbeno voščilnico v celoti tudi sami – v šoli ali doma. V tem primeru si običajno z večkratnim ponavljanjem zapomnijo njeno ritmično vsebino ali melodijo in jo po spominu predstavijo v razredu. Vzorce spremljav za posamezna glasbila nakažejo z lastnimi ali prevzetimi simboli in jih v razredu posamično zaigrajo.

Opombe in dodatna gradiva

79

Z GLASBO V PRAVLJICE IN VSEBINE

Cilji teme v povezavi z učnim načrtom

Tema poglablja: pozorno poslušanje sklad za različne sestave s programsko in absolutno večino; izražanje vtisov o doživljanju glasbe in njenih značilnosti -plesno, likovno; poslušanje glasbene prireditve; petje enoglasnih ljudskih in umetnih pesmi, ki ustrezajo otroškemu čustvovanju; doživljajsko in estetsko poustvarjanje nove pesmi.V primerjavi z učnim načrtom je obseg tematskega sklopa v zbirki nekoliko širši, sicer pa so naslovi teme in dveh enot identični z načrtovanimi tematskoinformativnimi vsebinami.

1. enota: Pravljica iz baleta

Cilji enote

Učenci:

• pozorno poslušajo instrumentalne skladbe in prepoznajo zasedbe,• izrazijo doživetja ter predstave o skladbah likovno in gibalno-plesno,• razumejo balet kot glasbeno-plesno prireditev,• poznajo vsebino baleta.

Spodbude

Glasbena slikanica — motivacija za likovno izražanje — vsebina baleta Hrestač, ilustracija

CD 2 – zvočni primer št. 16 (2' 39") Ples črne lutke Skladatelj: Claude Debussy Klavir: Tatjana Bučar

CD 2 – zvočni primer št. 17 (55") Greensleeves (Zeleni rokavčki) Skladatelj: neznan Flavta: Jean Pierre Rampal, harfa: Lily Laskine

CD 2 – zvočni primer št. 18 (1' 17") Kitajski ples iz baleta Hrestač Skladatelj: Peter Iljič Čajkovski Berlinski filharmoniki, dirigent: Herbert von Karajan

80

Napotki

Če se držimo zaporedja v slikanici, je nova enota nadaljevanje prazničnega razpoloženja, ki ga s petjem in glasbenim ustvarjanjem uresničujeta predhodni enoti. Tokrat se poraja skozi tretjo temeljno de-javnost – poslušanje glasbe, ki s svojimi doživetji usmerja v kreativno izražanje v drugih medijih. Primeri skladb seveda niso ozko vezani na čas zimskih praznovanj, zato jih lahko – skladno s svojim vsebinskim konceptom – načrtujemo tudi ob drugih prilikah.

Učence motiviramo za pozorno zaznavo skladb z nalogo, da bodo svoje vtise izrazili likovno ali z ustvarjalnim gibanjem in plesom. Sprva jim ne posredujemo naslovov, temveč jih usmerimo v sočasno opazovanje likovne vsebine v slikanici. Prodornejše barve in linije prvega dela, ki preidejo v drugi umirjeni del slike, spodbuja določeno razpoloženje. Učenci ga primerjajo z glasbenimi vtisi, pripišejo določeni skladbi ali njenim posameznim delom.

Klavirska skladba Ples črne lutke se začenja z živahnim, ritmično razgibanim delom, ki se v nadaljevanju skrivnostno umiri, nato pa ponovno razživi s ponovitvijo prvega dela. Učence spodbudimo, da glasbene vtise – skladno s svojimi interesi – izrazijo:

• po lastni likovni predstavi, • z individualnim plesom, • po zgledu slikanice jih dopolnijo z lastnimi idejami in predstavijo na posebnem listu.

V drugi skladbi Zeleni rokavčki učenci prepoznajo zasedbo flavte in harfe. (Njena prvotna oblika je stara angleška pesem Greensleeves neznanega avtorja.) Globoko občutena spevna melodija usmerja v mehke, dolge krivulje, ki jih učenci prenesejo v likovno podobo.

Tretji zvočni primer – Kitajski ples napoveduje v slikanici pravljica iz baleta Hrestač. Kratki zvoki orkestra uvedejo, nato pa spremljajo prodorno melodijo visokih tonov male flavte, imenovane pikolo. Vzdušje baleta in napovedane skladbe učenci predstavijo s skupnim plesnim sprevodom.

81

2. enota: Uspavanke

Cilji enote

Učenci:

• razumejo vsebine uspavank;• ob petju uspavank opredelijo njihov izvor: pesem skladatelja, tuja ljudska pesem;• ob izvajanju dopolnijo slikovni zapis pevske melodije ter melodične in ritmične spremljave glasbil;• zaznavajo smeri tonskih višin, tonska trajanja ter prepoznavajo enake melodične dele pesmi.

Spodbude

Glasbena slikanica – slikovna zapisa uspavank, ilustracije

CD 1 – zvočni primer št. 20 (1’ 14") Makso Pirnik: Bele snežinke, besedilo: Anica Černejeva Otroški zbor OŠ Šmartno pod Šmarno goro, vodi: Gabriela Cedilnik, klavir: Janez Snoj

Notni zapis pesmi

82

CD 1 – zvočni primer št. 6 (1’ 20") Uspavanka – francoska ljudska, slovensko besedilo: Breda Oblak Otroški zbor OŠ Šmartno pod Šmarno goro, solo: Anja Koren, vodi: Gabriela Cedilnik, klavir: Janez Snoj

Notni zapis pesmi

Napotki

Temo dopolnjujeta uspavanki s svojimi besednimi in glasbenimi vsebinami.

Prva je umetna pesem Bele snežinke, ki bi jo lahko poimenovali tudi uspavanka za naravo. V zapisu slikanice učenci poiščejo ime pesnice (Anica Černejeva) in skladatelja (Makso Pirnik).

Ob predstavitvi zvočnega posnetka in učenju pesmi učenci zaznajo, da se v kiticah melodični deli ponavljajo. Manjkajoči del slikovnega zapisa dopolnijo z liki nad ustreznimi zlogi. (Pri zapisu opazijo manjšo razliko med prvim in drugim delom melodije: četrti ton prvega dela je daljši, v drugem pa ga zamenjujeta dva krajša tona.)

Ob zvočnem posnetku pesmi ugotovimo – poleg zbora – klavirsko spremljavo, ki se ponavlja v obliki melodičnega vzorca skozi vso pesem. Slikovni zapis ga nakazuje na treh tonskih višinah, ki jih poiščemo in igramo na enem izmed svojih melodičnih glasbil (zvočnikih ali ksilofonu), lahko pa jih tudi pojemo.

Manjkajoči del zapisa spremljave za zvočnike ali ksilofon dopolnimo po vzgledu prvega dela, hkrati pa dodamo še lastno spremljavo za triangel. Uspavanko – skladno z njeno vsebino – pevsko in z glasbili doživljajsko ter estetsko poustvarimo.

Druga Uspavanka je francoska ljudska pesem, ki je po svoji besedni in glasbeni vsebini živahnejša. Otroci jo usvojijo s posnemanjem pevskih fraz in ob sočasnem spremljanju slikovnega zapisa. Opazujejo zaporedja tonskih višin, ugotavljajo daljše in krajše tone ter poiščejo melodične dele, ki se ponavljajo. Svojo izvedbo primerjajo z zvočnim posnetkom pesmi, ob katerem prepoznajo zbor, solistični glas in klavirsko spremljavo.

83

3. enota: Glasbena pravljica

Cilji enote

Učenci:

• poslušajo glasbeno pravljico in pozorno sledijo njenim programskim likom,• poznajo zvočno barvo in vlogo posameznih inštrumentov v pravljici,• izrazijo doživetje določenega lika ali prizora iz pravljice z ubesedovanjem ali likovno.

Spodbude

Glasbena slikanica – ilustracija in besedni odlomki pravljice Peter in volk

CD 2 – zvočni primer št. 19 (23' 42") Peter in volk Skladatelj: Sergej Prokofjev Simfonični orkester SF, dirigent: Uroš Lajovic, pripovedovalec: Janez Hočevar

Vsebina pravljice

Sergej Prokofjev – prevod: Mile Klopčič

Zgodaj zjutraj je Peter odprl vrtna vratca ter vstopil na veliki, zeleni travnik. Na visokem drevesu je sedela Petrova znanka, drobna ptička: »Kako tiho je vse naokrog,« je veselo zaščebetala ptička.

Tik za Petrom je iz grma ob ograji priracala račka. Bila je vesela, da je Peter pustil vrtna vratca odprta, pa je sklenila, da se bo okopala v globoki luži na travniku. Ko je ptička zagledala račko, je zletela na tla, sedla k rački v travo in se našopirila. »Kakšna le si ti ptica, ko ne znaš letati,« je rekla rački. Ta pa ji je odgovorila: »Kakšna si le ti ptica, ko ne znaš plavati« in čofnila v vodo. Tako sta se še dolgo pričkali. Račka je plavala po luži, ptička pa je skakljala po bregu sem ter tja.

Nenadoma je Peter debelo pogledal. Zagledal je mačko, ki se je plazila skozi travo. »Ptička se prička z račko,« je pomislila mačka, »takoj jo bom lahko ujela.« In neslišno se je po svojih žametnih tačicah plazila proti nji. »Pazi se!« je zakričal Peter. Pri priči je ptička prhnila na drevo.

Račka, ki je plavala sredi luže, je jezno kvaknila na mačko.

Mačka je hodila okrog drevesa in premišljala: »Ali je vredno, da bi splezala tako visoko? Ptička mi bo tako in tako že odletela, preden priplezam do nje.«

84

Iz hiše je prišel dedek. Hudoval se je na Petra, ki je bil odšel na travnik in pustil vrtna vratca odprta. »Ta kraj je nevaren,« je rekel. »Če pride iz gozda volk, kaj potem?« Peter se ni menil za dedkove besede, češ: fantiči, kakršen sem jaz, se volka prav nič ne boje! Toda dedek je prijel Petra za roko, ga odpeljal domov ter čvrsto zaprl vrtna vratca.

In res – še preden je Peter stopil v hišo, je velikanski sivi volk stopil iz gozda na plano. Mačka je hitro splezala na drevo.

Račka je kvaknila in vsa iz sebe planila iz luže. A naj je tekla še tako hitro, volk je tekel hitreje.

Tekel je čedalje hitreje, jo dohitel, zgrabil in požrl. Prizor je bil zdaj takle: Na eni veji je čepela mačka, na drugi ptička – dovolj daleč od mačke. Volk pa je hodil okrog drevesa in strmel v mačko in ptičko z lakomnimi očmi.

Peter, ki je stal za zaprtimi vrtnimi vratci, je videl vse in se ni prav nič bal.

Stekel je v hišo po debelo vrv in splezal na visoko kamnito ograjo. Drevo, okrog katerega je tekal volk, je stezalo vejo prav do te ograje. Peter je zgrabil vejo ter splezal po nji na drevo.

»Spusti se z veje,« je rekel Peter ptički, »in letaj volku okrog gobca, a previdno, da te ne popade.«

Ptička je letala tik pred volčjim smrčkom sem ter tja, volk je besen večkrat šavsnil po nji, a vselej zaman. Ah, kako je ptička jezila volka in kako je volk hlastal po nji. A ptička je bila spretnejša in volk ji ni mogel do živega.

Medtem je Peter konec vrvi zavezal v zanko ter jo previdno spustil k tlom, jo zataknil volku na rep ter jo zategnil. Ko je volk opazil, da so ga ujeli, je divje skakal sem ter tja, da bi se utrgal z vrvi. Toda Peter je drugi konec vrvi privezal na drevo in čim bolj se je volk zaganjal sem ter tja, tem bolj se mu je zanka zadr-govala okrog repa.

Tedaj so se iz gozda pokazali lovci. Šli so po sledeh volka in streljali iz pušk. Peter pa jim je zaklical z drevesa: »Kaj bi še streljali, ni vredno! S ptičko sva volka vendar že ujela! Pomagajte nama, da ga spravimo v živalski vrt.«

In zdaj si, prosim, predstavljajte slavnostni sprevod. Spredaj je stopal Peter. Za njim so lovci gnali sivega volka. In na koncu sprevoda je stopicljal dedek z mačko. Dedek je nejevoljno zmajeval z glavo in rekel: »A če Peter ne bi ujel volka – kaj potem?« Nad njimi v zraku je letala ptička in veselo ščebetala:

»Poglejte, kakšna kaveljna sva midva, Peter in jaz! Poglejte, koga sva ujela!«

Če pa si natančno prisluhnil, si lahko slišal račko, kako je regljala v volčjem trebuhu. Volku se je bilo namreč tako strašansko mudilo, da je v naglici račko živo požrl!

85

Napotki

Glasbena pravljica Peter in volk je značilen primer programske skladbe, ki jo je ustvaril ruski skladatelj Sergej Prokofjev. Skladatelj izraža zunajglasbeno pravljično vsebino v glasbenem jeziku, hkrati pa dodaja besedni program, ki ga napoveduje pripovedovalec. Enota v slikanici vsebuje tri dele, ki usmerjajo v posamezne dejavnosti in pristope:

Uvodni del slikanice predstavlja inštrumente v povezavi z osebami in živalmi, ki jih v pravljici izražajo: godala s svojo melodijo napovedujejo Petra, fagot dedka, flavta ptičko, oboa račko, klarinet mačko, rogovi volka, pavke in boben pa lovce. Naštete inštrumente so učenci spoznali že v predhodnih enotah in svoje izkušnje z njimi na kratko ponovijo.

Osrednji del predstavlja potek pravljice, ki jo učenci pozorno zaznavajo ter doživljajo skozi tri izrazne načine: z glasbo, besedo in sliko.

Zvočne barve glasbil in njihove vsebine oživljajo besedne napovedi ter s svojo razsežnostjo stopnju-jejo otrokovo domišljijo in predstave. Poglablja jih tudi vsebinsko zaporedje slik z glasbenimi simboli ter zlasti poosebljenimi instrumenti, ki poudarjajo zvezo med glasbo in programom.

Zadnji del enote učence usmerja v ubesedovanje ali likovni izraz doživetja posameznih likov ali dog-odkov iz pravljice.

Opombe in dodatna gradiva

86

GLASBA, GIBANJE IN PLES

Cilji teme v povezavi z učnim načrtom

Tema nakazuje uresničevanje ciljev v okviru petja, ritmične izreke besedil v povezavi z gibanjem, plesom in glasbili ter poslušanja glasbe za različne sestave.Naslov teme je enak tematskoinformativnemu sklopu Glasba, gibanje in ples učnega načrta, vsebinsko skladen pa z enotami Z gibanjem in plesom izrazimo vsebino glasbe, Zaplešimo kolo ter Stare pesmi, glasbila in plesi iz našega okolja.

1. enota: Glasba, gibanje in ples

Cilji enote

Učenci:

• ob petju melodične vsebine z gibi nakazujejo tonske višine,• ritmično izrekajo besedilo ter ga metrično spremljajo z gibi ter glasbili v dvo- in trodobnem taktu,• pojejo tujo ljudsko pesem, jo gibalno-plesno izražajo in spremljajo z melodičnimi glasbili.

Spodbude

Glasbena slikanica – slikovni glasbeni zapis melodičnih in ritmičnih vsebin ter belgijske ljudske pesmi Štiri račke, ilustracije

87

Notni zapis melodične vsebine

Notni zapis ritmičnih vsebin – besedilo: Niko Grafenauer

88

CD 2 – zvočni primer št. 20 (32") Zvončki in ksilofon Tea Marn: Ustvarimo spremljavo, radijska šola

CD 1 – zvočni primer št. 5 (1' 53") Štiri račke – belgijska ljudska Otroški zbor OŠ Šmartno pod Šmarno goro, solo: Maruša Pirnat, Anja Koren, Urša Šetina, vodi: Gabriela Cedilnik, zvončki: Ana Cerkovnik, ksilofon: Eva Jakše

Notni zapis pesmi

89

Notni zapis spremljave k pesmi

Napotki

Prva enota je poimenovana po temi glede na svoj širšo zasnovo, katere namen je predstaviti značilne povezave gibanja in glasbe, kot so:

• vizualno ponazarjanje tonskih višin, • metrično nakazovanje pavz, • lastna glasbila in temeljno sredstvo za igranje drugih glasbil, • plesne prvine za ustvarjalno izražanje glasbenih doživetij in predstav.

Podnaslov Po tonskih višinah napoveduje didaktično igro, v kateri Semafor z navpično razporeditvijo barv simbolizira in utrjuje predstave o treh tonskih višinah. Izberemo jih svobodno ali povzamemo – kot nakazuje notni primer – iz predhodne melodične spremljave za pesem Bele snežinke.

Z igro odmeva najprej naučimo besedilo. Sledi petje z doslednim upoštevanjem izbranih tonskih višin, ki jih nakazujejo slikovni simboli v slikanici. Učenci jim sproti sledijo z manjšimi gibi, npr. trkanjem, tipkanjem. Igro semaforja zatem prenesemo iz slikanice v širši prostor. V tem primeru spremljamo petje z večjimi gibi, ki na treh višinah nakazujejo in utrjujejo predstave o tonih melodije.

Naslednji podnaslov Po tonskih trajanjih uvaja novo didaktično igro, s katero utrjujemo predstave o glasbenem času – zvočnih trajanjih, pavzah in njihovem merjenju. Spodbuda je besedilo, ki se spet nanaša na semafor, glasbeno pa je urejeno v dveh ritmičnih vsebinah:

1. Dano besedilo učenci izrekajo v ritmu verza in spremljajo z enakomernimi utripi v dvodobnem poteku. Spremljavo izvajajo z izmenjavo zvokov bobna in pavz. Ob tem pozorno opazujejo slikovni zapis in gibe, ki z udarci po bobnu sprožajo zvoke, pavze pa odmerjajo tiho in natančno.

2. Isto besedilo ritmično izrekamo tudi v trodobnem zaporedju. V slikovnem zapisu učenci ugotovijo besedilo in enakomerno spremljavo treh utripov. Izvajamo jo z dvema zvokoma na trianglu (ali lastnem glasbilu, npr. z udarcema po dlani) ter pavzo, ki jo tako kot poprej odmerimo z gibom. Ob spremljavi zatem izrekamo besedilo, v katerem se enakomerno izmenjujejo daljši in krajši zlogi. V slikovnem zapisu ugotovimo, da so daljši zlogi skladni z dvojicami zvokov, krajši zlogi pa s pavzami.

Glede na to, da je za učence ritmična izreka v trodobnem taktu zahtevnejša, jo dodatno utrdimo z igro posnemanja fraz.

90

Štiri račke

Motivacija

Pred obravnavo pesmi poslušamo zvočni primer Zvončki in ksilofon, ki je motivacija za opazovanje gibov, gibalno-plesno ustvarjanje in oblikovanje spremljave. V zvezi s posnetkom zastavimo učencem uganko prepoznavanja inštrumentov. Rešiti jo morajo tako, da jih pravilno poimenujejo, poiščejo na zadnji strani slikanice in predstavijo gibe, ki oživljajo njihove tone.

Po rešitvi uganke razvijemo gibanje v prostor in napovemo ponovno poslušanje primera. Otroke spom-nimo na račko iz glasbene pravljice in jih spodbudimo, da skladno z utripi glasbe posnemajo njeno hojo (zibajoči gibi in hoja po zunanji strani stopal).

Obravnava nove pesmi

Gibalno izražanje je – poleg povratne informacije o otrokovem občutku za metrum – napoved tuje (belgijske) ljudske pesmi Štiri račke, katere vsebina je podobna glasbeni pravljici Peter in volk.

Sledi postopek učenja besedila in melodije, ki poteka z metodo posnemanja fraz ob ilustraciji in sliko-vnem zapisu pesmi. Različni vokali v številnih onomatopoetskih zlogih besedila poudarjajo možnost urjenja pevske izreke.

Gibalno-plesno izražanje ob pesmi

Naučena pesem in napotek ob ilustraciji račk vodita v gibalno-plesno ustvarjanje. Skupine učencev (štiri račke in volk) ob petju razrednega zbora gibalno izražajo vsebine posameznih kitic. Najboljše zamisli skupaj izberemo, jih estetsko oblikujemo in združimo v plesno celoto.

Spremljanje pesmi z melodičnimi glasbili

Zvočni posnetek pesmi Štiri račke odkriva učencem zasedbo zbora, solistične glasove v vlogi posameznih račk ter spremljavo zvončkov in ksilofona. To je nova pobuda za poustvarjanje pesmi in vključitev melodičnih glasbil.

Slikovni zapis nakazuje melodična vzorca (ostinata) za spremljavo na zvončkih in ksilofonu. Njuno intonacijo vadimo s petjem in nakazovanjem višin, tehniko igranja pa z gibi – menjavo desne in leve roke v prostoru ter držo kladivc. Spremljavo končno utrdimo na glasbilih in jo združimo s petjem pesmi.

Opomba: Široka enota omogoča različne scenarije ter povezave z glasbenimi vsebinami in dejavnostmi. Tako npr. lahko ponovimo poslušanje skladb, ki poglabljajo zvočne predstave o inštrumentih iz glasbene pravljice (oboa, rog).

91

2. enota: Stare pesmi, glasbila in plesi

Cilji enote

Učenci:

• pojejo in poustvarijo slovensko ljudsko pesem,• ugotovijo enake dele pesmi,• zaključke fraz izrazijo z zvoki lastnega glasbila,• doživetje pesmi ustvarjalno izrazijo s prvinami ljudskega plesa.

Spodbude

Glasbena slikanica – slikovni zapis pesmi, ilustracijaMoja pesmarica – Ob bistrem potoku je mlin (str. 23)

CD 1 – zvočni primer št. 7 (1' 32") Ob bistrem potoku je mlin – ljudska Otroški zbor OŠ Šmartno pod Šmarno goro, vodi: Gabriela Cedilnik, klavir: Janez Snoj

Notni zapis pesmi

92

Napotki

Enota poglablja izkušnje o povezavi glasbe in gibanja v okviru slovenske ljudske pesmi Ob bistrem potoku je mlin.

Najprej predstavimo pesem z zvočnim posnetkom, ki učencem odkriva njen značaj, kitice ter izva-jalce – pevski zbor in klavir.

Besedilo in melodijo pesmi posredujemo po posameznih frazah, ki jih učenci posnemajo. Hkrati sledijo slikovnemu zapisu, ki nakazuje potek in ponavljanje melodičnih delov. Celotno besedilo s tremi kiticami in refreni poiščejo v Moji pesmarici. Pesem – skladno z vsebino – doživljajsko poustvarijo in s spremembo dinamike poudarijo njene refrene.

Izročilo pesmi in ilustracija nakazujeta lastno glasbilo in ples. Otroci metrično ozvočijo zaključke fraz s starim glasbilom tako, da dvakrat zaploskajo bodisi sami ali skupaj s soplesalcem. Preostale dele plešejo in jih ustvarjalno oblikujejo s prvinami ljudskega plesa – valčka. Določijo npr. razporeditev ple-salcev ali plesnih parov (krog, vrsta), značilne korake, ponovitve delov v različnih smereh gibanja, držo in vrtenje plesalca ali para …

3. enota: Zaplešimo kolo

Cilji enote

Učenci:

• pojejo belokranjsko ljudsko pesem,• poznajo ljudski ples kolo in ga plešejo,• poslušajo ter spoznavajo godčevsko glasbo ter zvočnost in oblike ljudskih glasbil.

Spodbude

Glasbena slikanica – slikovni zapis pesmi, – ilustracija kola in ljudskih glasbil.Moja pesmarica – Tribučko kolo (str. 24)

CD 1 – zvočni primer št. 8 (47") Tribučko kolo – belokranjska ljudska Otroški zbor OŠ Šmarno pod Šmarno goro, vodi: Gabriela Cedilnik, klavir: Janez Snoj

93

Notni zapis pesmi

LJUDSKA GLASBILA

CD 2 – zvočni primer št. 21 (54") Jaz pa pojdem na Gorenjsko CD 2 – zvočni primer št. 22 (1' 7") Polka na štirko

CD 2 – zvočni primer št. 23 (1' 8") Cis polka Godčevska skupina Kurja koža – žvegla in ustna harmonika: Drago Kunej, violina: Nenad Firšt, lončeni bas: Peter Kunej

Napotki

Enota – tako kot predhodna – utrjuje povezavo med glasbo, gibanjem in plesom v okviru slovenske ljudske dediščine. Predstavlja:

• pesem in ples značilnega belokranjskega kola, • ljudska glasbila ter z njimi godčevske zasedbe in godčevsko glasbo.

1. Ob zvočnem posnetku Tribučko kolo učenci dobijo celostno predstavo o pesmi, v nadaljnjem postopku pa posredujemo njene posamezne sestavine:

V slikanici preberemo besedilo, razložimo narečne besede in ga naučimo z igro odmeva.

S posnemanjem pevskih fraz in ob nakazovanju slikovnega zapisa učenci usvojijo melodične dele in celotno pesem. Hkrati ugotovijo, da ima pesem dva enaka melodična dela.

94

V ilustracijo, ki simbolizira petje in ples v krogu, učenci prepoznajo kolo, ki ga zaplešejo po danem navodilu ljudskega plesnega izročila.

2. Ilustracije ljudskih glasbil so motivacija za poslušanje treh posnetkov, ki odkrivajo njihova zvočne značilnosti in vsebine. Po zvočni barvi učenci spoznajo žvegle, ustno harmoniko, violino in lončeni bas. Godčevska skupina jim odkriva, da je tudi violina lahko ljudski inštrument, v ustni harmoniki pa prepozna-jo glasbilo, ki je razširjeno zlasti z imenom orglice.

Ob poslušanju godčevskih vsebin se učenci spontano odzivajo z gibi, ki:

• poudarjajo občuteni metrum, • posnemajo igranje posamezni glasbil, • izražajo ples.

Učencem pojasnimo, da so poslušali ljudske plese – polke. (V prvem primeru posamezniki morda prepoznajo tudi melodijo ljudske pesmi Jaz pa pojdem na Gorenjsko.) Pojasnilo in gibni odzivi so pri ponovnem poslušanju zvočnih primerov pobuda za plesno izražanje z elementi polke.

Opombe in dodatna gradiva

95

GLASBENI POGOVORI

Cilji teme v povezavi z učnim načrtom

Tema nakazuje okvirne cilje v dejavnostih izvajanja in ustvarjanja: 1. petje ljudskih in umetnih pesmi, ritmična izreka besedil, igranje instrumentalnih vsebin in spremljav; 2. doživljajsko in estetsko poustvarjanje nove pesmi in ritmičnih besedil, dopolnjevanje ritmov in oblikovanje odgovorov na glasbena vprašanja, oblikovanje spremljav in ustvarjanje melodij za besedila, raziskovanje zvočnih barv in izražanje svojih zamisli z njimi. Naslovi teme in enot so enaki tematskoinformativnemu sklopu učnega načrta, ena izmed petih enot slikanice pa je z njim vsebinsko skladna in ga dopolnjuje.

1. enota: Posnemanje v glasbi

Cilji enote

Učenci:

• pevsko in z glasbili posnemajo melodične in ritmične dele pesmi,• spoznajo pesem slovenskega skladatelja,• prepoznajo melodične ali ritmične dele pesmi, ki se ponavljajo,• razumejo, da je ponavljanje delov način glasbenega oblikovanja.

Spodbude

Glasbena slikanica – ilustracija ter slikovna zapisa pesmi in njene ritmične vsebine

CD 1 – zvočni primer št. 21 (29") Janez Bitenc: Križ kraž Otroški zbor OŠ Šmartno pod Šmarno goro, solo: Anja Koren, vodi: Gabriela Cedilnik, klavir: Janez Snoj

96

Notni zapis pesmi

Napotki

Tema Glasbeni pogovori skozi neposredne glasbene izkušnje prebuja pri učencih občutek za glasbene oblikovne celote ter vpliva na razvoj njihovega oblikovnega mišljenja.

Eden izmed načinov glasbenega oblikovanja je ponavljanje posameznih delov. Že doslej smo navajali učence, da so jih prepoznavali. Načelo ponavljanja oziroma posnemanja poznajo tudi iz didaktične igre odmeva, s katero jih učimo besedila in melodije novih pesmi.

Izkušnjo ponavljanja delov poglablja pesem Janeza Bitenca Križ kraž. Skladatelj jo je oblikoval tako, da posamezne solistove fraze dosledno posnema zbor, z izjemo dveh zaključnih motivov, ki razširjata zadnjo zborovsko frazo.

Učence naučimo pesem s posnemanjem delov besedila, melodičnih fraz in doživljajskega oblikovanja. Orientacijo utrjujejo slikovni zapisi v slikanici ter poslušanje zvočnega posnetka pesmi, pri katerem učenci ugotovijo izmenjavo solističnega glasu in zbora ob spremljavi klavirja.

Simboli v zapisu pesmi (X) spominjajo na staro ljudsko igro, pri kateri ob ritmični izreki besedila Križ kraž enakomerno križno potezamo po otroški dlani. Glede glasbenega razvoja prebuja igra občutek za mero in ritem. Tokrat jo lahko obnovimo tako, da učenci ob izrekanju besedila ali petju potezajo simbole na svoji dlani ali dlani sošolca, nakazujejo pa jih tudi v slikanici.

Glasbeni zapis s simboli bobna usmeri učence v igranje ritmične vsebine pesmi z glasbili. Lik bobna jim nakazuje dobe, njegova kladivca pa ritmični potek pesmi, ob katerem si besedilo samo predstavljajo ali šepetaje izrekajo. Ugotovijo, da manjka zapis posnemanja delov, ki ga dopolnijo tako, da fraze igrajo s trianglom ali tudi zapišejo z njegovim simbolom. Celotno zamisel oziroma zapis zaigrajo v treh skupi-nah: prva igra ritmične fraze pesmi z bobnom, druga jih posnema s trianglom, tretja pa izvaja dobe z gibi ali lastnim glasbilom (trkanje, ploskanje …).

97

Notni zapis ritmične vsebine pesmi

2. enota: Dopolnimo glasbene misli

Cilji enote

Učenci:

• dopolnijo manjkajoče verze znane pesmi,• ob ritmični izreki zlogov dopolnijo nedokončane fraze v skladno oblikovno celoto,• nedokončane ritmične fraze melodično oblikujejo in dopolnijo v zaključeno melodično vsebino,• z glasbili igrajo nedokončane ritmične fraze in jih dopolnijo v oblikovne ritmične celote.

Spodbude

Glasbena slikanica – odlomki iz pesmi Žabe (Oton Župančič) – slikovni zapisi ritmičnih vsebin, ilus-tracije

98

Napotki

Enota nakazuje štiri naloge oziroma didaktično igro, katere cilj je nedokončane vsebine dopolniti v smiselne oblikovne celote.

Notni zapisi nedokončanih vsebin z možnimi razrešitvami v oklepajih

1. Ritem verza z rimo usmerja v spontano dopolnitev celote s pesnikovimi besedami.

2. Nedokončane fraze učenci ritmično izrekajo in ustvarjalno dopolnijo z zlogi ali besedami. V pomoč je lahko ilustracija dob, ki jih je treba ubesediti.

3. Primer je neposredno povezan s predhodnim tako, da ob pevskem izmišljanju njegovi frazi še melodično oblikujemo.

99

4. Simboli kastanjet nakazujejo nedokončano zvočno vsebino, ki jo učenci igrajo in – skladno z občutkom za oblikovne celote – ustvarjalno dopolnijo. Večji simboli predstavljajo daljše tone, manjši pa krajše. Zaradi večje zahtevnosti v trodobnem taktu utrdimo prvo fazo z metodo posnemanja. Zaključke fraz, ki si jih učenci sami izmišljajo, predstavijo individualno. Eno izmed zanimivih dopolnitev izberejo in jo skupaj s celotno vsebino zaigrajo z različnimi glasbili.

Igro dopolnjevanja lahko vključimo tudi v petje pesmi. Pri tem posamezni učenec poljubno prekine svoje petje, ostali pa morajo v tem trenutku pesem nadaljevati oziroma dopolniti.

100

3. enota: Glasbena vprašanja in odgovori

Cilji enote

Učenci:

• pojejo tujo (avstrijsko) ljudsko pesem,• ugotovijo skladne dele pesmi ter jih poimenujejo z vprašanji in odgovori,• z igranjem glasbil ustvarjajo odgovore na zastavljena glasbena vprašanja,• si izmišljajo lastna glasbena vprašanja in odgovore.

Spodbude

Glasbena slikanica – slikovna zapisa pesmi in ritmičnih vsebin

CD 1 – zvočni primer št. 9 (1' 19") Kaj le misli mucka – avstrijska ljudska pesem Otroški zbor OŠ Šmartno pod Šmarno goro, vodi: Gabriela Cedilnik, klavir: Janez Snoj

Notni zapis pesmi

Napotki

Enota razvija občutek za oblikovne dele, ki z medsebojno povezavo sestavljajo skladne celote. Avstri-jska ljudska pesem Kaj le misli mucka jih nazorno predstavlja skozi vprašanja in odgovore tako v besedilu kot melodiji.

101

Najprej motiviramo učence, da pozorno poslušajo zvočni posnetek pesmi in izrazijo svoje vtise. Zatem jih z metodo posnemanja in ob slikovnem zapisu pesmi učimo besedila posameznih kitic, ki jim sproti pridružimo še melodijo. Oblikovna dela pesmi poudarimo z dvema skupinama pevcev ali s solistom ter zborom, ki menjaje pojejo vprašanja in odgovore.

Oblikovne dele učenci preizkušajo tudi ob igranju ritmičnih vsebin na glasbilih, ki jih v slikovnem zapisu nakazujejo njihovi simboli. V prvem primeru zaigrajo vprašanje in odgovor na dveh različnih glasbilih, v drugem primeru pa morajo oblikovati in zaigrati lasten odgovor, ki ga dopišejo s simboli izbranega glasbila.

Notni zapis primerov

Učenci poglabljajo izkušnje skozi lastno ustvarjalnost tako, da si izmišljajo ritmična ter melodična vprašanja z odgovori.

102

4. enota: Besede in zvoki pripovedujejo

Cilji enote

Učenci:

• ritmično izrekajo besedilo pesmi in igrajo njegov ritem,• izberejo glasbila z zvočnimi značilnostmi, ki ustrezajo izbrani besedni vsebini,• ustvarjalno oblikujejo spremljavo, ki jo igrajo ob izvajanju besedne ali njegove ritmične vsebine,• ustvarijo melodijo za pesem.

Spodbude

Glasbena slikanica – pesem Nevihta (Gregor Strniša), slikovni zapis ritma pesmi, ilustracija

Besedilo pesmi in notni zapis, ritma kitic

1. Ti, ti, li, ti,li 2. Ti, ti, li, ti, li 3. Ti, ti, drom, ti, drum, dežek že šumi, že vihar grozi. Kje je zdaj pogum? že na nas prši, Ti, ti rom, ti rom, Strela seka zrak, ti,ti, li, ti, li vmes udarja grom. trga se oblak

Napotki

Enota dopolnjuje temo Glasbeni pogovori s povezavo med besedno vsebino in zvočnim jezikom glas-bil. Učencem jo predstavimo skozi neposredne izkušnje njihovega glasbenega ustvarjanja.

Temeljna spodbuda je pesem Nevihta, ki jo najprej doživeto interpretiramo v svobodni izreki. Zatem jo usmerimo v trodobni metrum in jo ritmično izrekamo ter učimo po posameznih frazah in kiticah. Tudi sedaj ne pozabimo na interpretacijo, ki jo zagotovimo z dinamiko (postopno naraščanje) ter jasno artikulacijo onomatopoij.

Učenci prevedejo ritmično izreko, na temelju notranje predstave o besedilu tudi v zvočni ritem in ga izvajajo kot medigro med posameznimi kiticami.

103

Sledi izbor glasbil, ki po svoji zvočni barvi ustrezajo vsebini posameznih kitic. Učence spodbudimo, da jim določijo vstope ter ustvarijo ritmične vzorce, s katerimi bodo spremljali in izrazno podkrepili vsebino pesmi. Svoje zamisli učenci zabeležijo s simboli bodisi v nakazano partituro slikanice, ali na osebnem listu, kjer si zamislijo lastno partituro in zapis. Najboljše primere izvajamo skupaj in jih predstavimo v glas-benem kotičku.

Poleg instrumentalne, ritmične obdelave, vsebina spodbuja pevsko izmišljanje. V tem primeru učenci ustvarijo melodijo, ki se ali kitično ponavlja, ali pa – skladno z vsebino – melodično oblikujejo posamezne kitice.

5. enota: Ustvarimo zvočno sliko

Cilji enote

Učenci:

• ustvarijo zvočno sliko s programsko vsebino,• svojo zvočno zamisel predstavijo v lastnem slikovnem zapisu.

Spodbuda

Glasbena slikanica – pesem Nevihta (Gregor Strniša) iz predhodne enote, ilustracija

Napotki

Enota je glede na vsebinsko spodbudo in poudarjeno ustvarjalno dejavnost nadaljevanje predhodne. Usmerja v oblikovanje zvočne slike s programsko vsebino, ki so jo učenci spoznali v pesmi Gregorja Strniše Nevihta.

Tokrat učenci ne oblikujejo spremljave ali melodije za pesem, temveč izrazijo njeno vsebino v zvočnem jeziku. Dejavnosti ne napovemo zgolj z nalogo, ki jo zatem prepustimo učencem samim, temveč jo sistematično usmerjamo do končnega izdelka. Ustvarjalnost je namreč v šoli metoda učenja, katere dosežki so glasbene izkušnje in znanja, ki so načrtovana z vzgojno-izobraževalnimi cilji. Uresničevanje zvočne slike poteka postopno tako, da učenci:

• doživeto ponovijo pesem Nevihta, • izbirajo ter preizkušajo glasbila in druga zvočila v okolju, ki jih bodo potrebovali za izražanje nevihte, • ustvarjajo zvočne motive in efekte v povezavi s programsko vsebino, • naredijo načrt o poteku zvočnega gradiva, določijo vstope, hitrost in glasnost, • določijo in si izmislijo simbole, s katerimi zapišejo potek zvočne slike, • zvočno sliko Nevihta igrajo in doživeto poustvarijo.

104

Opombe in dodatna gradiva

105

GLASBENA POPOTNICA

Cilji teme v povezavi z učnim načrtom

Zaključna tema z glasbeno popotnico nakazuje cilje vseh treh temeljnih dejavnosti. V okviru izva-janja upošteva petje ljudskih in umetnih pesmi, ritmično izreko in igranje glasbil, v okviru ustvarjanja doživljajsko in estetsko poustvarjanje ter oblikovanje spremljav, v okviru poslušanja pa pozorno zaznavo glasbenih vsebin in zasedb. Tema je skladna z načrtovanim tematskoinformativnim sklopom, prva enota slikanice pa hkrati naka-zuje zadnjo temo učnega načrta Glasba gre iz roda v rod.

1. enota: Glasba gre iz roda v rod

Cilji enote

Učenci:

• pojejo in poustvarjajo slovenske ljudske pesmi,• za pesem oblikujejo spremljavo z glasbili,• zaznavajo oblikovne dele pesmi.

Spodbude

Glasbena slikanica – slikovna zapisa ljudskih pesmi, ilustracijeMoja pesmarica – Lepo je pomlad’ na svet (str. 25) – Polževa snubitev (str. 26)

CD 1 – zvočni primer št. 10 (49") Lepo je pomlad’ na svet – ljudska Otroški pevski zbor RTV Slovenija, zborovodja: Matevž Fabijan, klavir: Leon Engelman

106

Notni zapis pesmi

CD 1 – zvočni primer št. 11 (1' 19") Polževa snubitev – ljudska Otroški zbor OŠ Šmartno pod Šmarno goro, solo: Neža Buh, Maja Brank, vodi: Gabriela Cedilnik, klavir: Janez Snoj

Notni zapis pesmi

107

Napotki

V okviru glasbene popotnice enota Glasba gre iz roda v rod zaokroža repertoar slovenskih ljudskih pesmi za 3. razred ter poudarja pomen petja in ohranjanja slovenske ljudske glasbene dediščine.

Predvideni pesmi Lepo je pomlad’ na svet in Polževa snubitev učenci lahko spoznajo:

• prek zvočnih posnetkov; pri prvem primeru ugotovijo zasedbo zbora ob spremljavi klavirja, pri drugem pa – poleg zbora in klavirske spremljave – še solistična glasova, • v Moji pesmarici, ki vsebuje zapis celotnega besedila pesmi, • v slikovnih glasbenih zapisih slikanice, katerih simboli se oblikovno vedno bolj približujejo notam (notne glavice).

Pesmi posredujemo s posnemanjem besednih in melodičnih fraz ter ob slikovnem zapisu. Ob tem učenci prepoznavajo tudi enake, podobne ali različne glasbeno oblikovne dele, vprašanja in odgovore.

Vsako izmed pesmi – skladno z njeno vsebino – doživljajsko in estetsko oblikujemo. Pri pesmi Polževa snubitev ilustracija glasbil in napotka zapojmo, zaigrajmo ter kje in kako napovedujejo spremljavo. Učenci premislijo, kateri od dveh oblikovni delov pesmi bi bil za povezavo z glasbili primernejši. Zaradi glasovne barvitosti v onomatopoijah se bodo verjetno odločili za drugega. Spodbudimo jih, da za izbrana glasbila oblikujejo skladne vzorce spremljav, ki bodo petje zvočno popestrili.

2. enota: Zapojmo, zaigrajmo, zaplešimo

Cilji enote

Učenci:

• poznajo pesem iz filma, jo poslušajo, pevsko poustvarjajo, spremljajo z glasbili in gibalno-plesno izražajo,• ob spremljavi glasbil izrekajo ljudsko izštevanko in se orientirajo v slikovni partituri,• poslušajo, pojejo in doživljajsko izrazijo umetno preštevanko,• se orientirajo v oblikovnih delih pesmi.

Spodbude

Glasbena slikanica – slikovni zapis pesmi in partiture, ilustracija

108

CD 1 – zvočni primer št. 22 (1' 40") Eiters /Johanson/Franke: Hej, Pika Nogavička, slovensko besedilo: Breda Oblak Otroški zbor OŠ Šmartno pod Šmarno goro, solo: Neža Buh, duet: Maja Brank, Jošt Derlink, vodi: Gabriela Cedilnik, klavir: Janez Snoj

Notni zapis pesmi

109

En kovač – ljudska izštevanka

Notni zapis partiture

110

CD 1 – zvočni primer št. 23 (3' 46") Jerko Novak: Preštevanka, besedilo: Kajetan Kovič Otroški zbor OŠ Šmartno pod Šmarno goro, solo: Neža Buh, vodi: Gabriela Cedilnik, klavir: Janez Snoj

Notni zapis pesmi

111

Napotki

Hej, Pika Nogavička

Enota zaokroža repertoar umetnih pesmi ter ritmičnih besedil, ki jih učenci sprejemajo skozi različne dejavnosti in njihove povezave.

V glasbeno popotnico je uvrščena pesem iz filma Pika Nogavička. Ob poslušanju njenega zvočnega posnetka učenci doživijo celoto ter značilne dele pesmi, ki jih ob klavirski spremljavi poudarjajo zasedbe solo, zbor in duet.

Pri petju pesmi se – glede na pevske zmogljivosti učencev – odločamo za različne možne izvedbe. Učenci lahko pojejo:

• celo pesem po zgledu zvočnega primera, • celo pesem po zgledu slikovnega zapisa, ki v tretjem delu – namesto dueta – predvideva solista; tretji del lahko izvajajo tudi kot deklamacijo, • samo začetna dva dela pesmi za solo in zbor.

Izbrano izvedbo pesmi posredujemo učencem po ustaljenem postopku imitacije in slikovnega zapisa ter jo doživljajsko poustvarimo.

Šaljiva in živahna vsebina spodbuja spremljavo glasbil ter gibalno-plesno izražanje, še zlasti v prvih dveh delih pesmi.Uresničimo ju skozi otroško doživljanje priljubljenega lika Pike Nogavičke ter skozi otroško glasbeno in plesno ustvarjalnost.

Ob zaznavi in obravnavi delov pesmi učenci ugotovijo tudi njihovo notranjo oblikovno zgradbo. Po svojem oblikovnem čutu morajo poiskati pravi konec pesmi, ki je v slikanici – poleg drugih Pikinih šaljivih zmot – nakazan na napačnem mestu in z velikim vprašajem. Z besedo ali lastnim likovnim sim-bolom ga pravilno označijo na koncu drugega zborovskega dela.

En kovač

Izštevanke sodijo zaradi svoje poudarjene ritmične vsebine v glasbeno ljudsko dediščino. Poleg tega, da učenci poznajo zlasti njihovo uvodno vlogo v otroških igrah, so v glasbeni vzgoji razširjene kot učinkovit pripomoček za vzgojo metričnega in ritmičnega čuta.

Naslov primera zastavlja uganko v slikovnem zapisu, ki jo učenci razrešijo z znano ljudsko izštevanko. V značilnih simbolih prepoznajo ritmični potek s krajšimi in daljšimi zlogi njenega prvega dela En kovač konja kuje, kol’ko žebljev potrebuje. Celotno besedilo ponovijo z ritmično izreko in jo – tako kot pri izštevanju – metrično spremljajo z gibi ali lastnim glasbilom.

Pri ogledu slikovne partiture najdejo izštevanko v njenem osrednjem delu. Zapisana je z besedilom ter simboli dveh glasbil (kraguljčki in činele), ki nakazujejo potek njene ritmične vsebine. Izštevanko – skladno z dvema simboloma – nato ponovita dve skupini učencev ali dva posameznika tako, da ob izreki hkrati igrata njen ritem na glasbilih.

112

V partituri ugotovijo tri dele : uvod, izštevanko, zaključek. Poiščejo še ostala glasbila, vstope in vzorce spremljav, ki so hkrati nakazani z besednimi simboli. Ugotovijo in preizkusijo:

• triangel, ki z daljšimi zvoki (ti) meri dobe skozi vse tri dele, • paličice, ki s krajšimi zvoki (kuje) spremljajo izštevanko in del zaključka, • ropotulje, ki igrajo kmbinacijo krajših in daljšega zvoka (en kovač) v delu uvoda in zaključka, • gong, ki poudari samo zadnje besede izštevanke ti.

Utrjene vzorce, vstope ter oblikovne dele združimo v celotno vsebino, ki jo učenci lahko izvajajo in poustvarjajo na več načinov:

• z glasbili, • z besedilom in spremljavo besednih simbolov, • kombinirano z izreko izštevanke in spremljavo glasbil.

Preštevanka

Tretja vsebina enote predstavlja Preštevanko (drugo ime za izštevanko), ki je za razliko od predhodne umetna (Kajetan Kovič), uglasbena (Jerko Novak) in vsebuje več kitic. Učencem jo predstavimo z dek-lamacijo besedila, v uglasbeni obliki pa z zvočnim posnetkom. Pri tem zaznajo, da se ob spremljavi klavirja pevsko izmenjujeta solistični glas in zbor. Zaporedje kitic z njihovimi ponovitvami utrjuje predstavo o melodičnih delih pesmi, ki jih učenci hkrati primerjajo s slikovnim glasbenim zapisom v slikanici. Ugotovi-jo, da se pri ponavljanju posameznih kitic zaključni toni (trije) razlikujejo in da ima zbor dodatno melodijo, ki jo poje z enim zlogom.

Tudi pri Preštevanki načrtujemo njeno izvedbo skladno s pevskimi zmožnostmi in interesi učencev, ki lahko pojejo bodisi:

• celotno pesem po vzoru zvočnega posnetka, • kitice s ponavljanjem in brez zborovskega refrena, • posamezne kitice (npr. prvo in zadnjo, ki poudarjata igro preštevanja).

Vsebina in razgibanost pesmi spodbujata tudi gibalno-plesno ustvarjanje ob petju ali poslušanju zvočnega posnetka (izraža npr. igro preštevanja, gibanje in rajanje v krogu).

113

3. enota: Najljubše pesmi in skladbe

Cilji enote

Učenci:

• sestavijo lasten spored najljubših pesmi, skladb, dejavnosti,• se predstavijo v različnih sestavah s petjem, ritmično izreko, igranjem glasbil, plesom,• prepoznajo zvočne posnetke skladb.

Spodbude

Glasbena slikanica – napotek in osnutek za glasbeni sporedGlasbene izkušnje šolskega leta

Napotki

Navidezno kratka enota v slikanici potrebuje za svojo uresničitev daljše obdobje, v katerem bomo postopno preverili in izoblikovali povzetek dosežkov glasbene vzgoje v 3. razredu. Za učence to ne sme biti stereotipna oblika »spraševanja«, temveč doživljajsko bogata predstavitev njihovih glasbenih izkušenj.

Zastavljena naloga v sestavi lastnega glasbenega sporeda omogoča vpogled v otrokovo pomnjenje in interes za posamezne glasbene vsebine in z njimi povezane dejavnosti. Pri tem jim je lahko v pomoč Glasbena slikanica in Moja pesmarica.

Iz posameznih sporedov izberemo primere, ki se pogosteje pojavljajo in iz njih sestavimo skupni pro-gram za razredne glasbene nastope. Na njih se bodo učenci predstavili v različnih sestavah – skupinsko ali posamezno ter z različnimi dejavnostmi (petje, ritmična izreka, igra glasbil, ples) in vsebinami.

Spored vključuje tudi ponovno poslušanje izbranih skladb oziroma njihovih odlomkov, ki jih bodo učenci prepoznavali ali sami predstavili.

114

4. enota: Kaj že znam

Cilji enote

Učenci:

• poznajo in razumejo glasbeno izrazje,• prepoznajo inštrumente po zvočni barvi in obliki,• doživljajsko poslušajo skladbo za glasbeno popotnico.

Spodbude

Glasbena slikanica – glasbena križanka, uganka o inštrumentih

CD – zvočni posnetek št. 24 (3') Koračnica (odlomek) / iz suite Angleška ljudska pesem Skladatelj: Ralph Vaughan Williams London Symphony Orchestra, dirigent: Sir Adrian Boult

Napotki

Učenci rešujejo križanko in uganko posamezno in samostojno, nato pa skupaj preverimo odgovore. Pravilne rešitve nagradimo s pesmijo ali zvočnim posnetkom skladbe, ki vsebuje bodisi določen glasbeni pojem iz križanke ali inštrument iz uganke.

Za glasbeno popotnico bomo poslušali še zadnji primer iz naše zvočne zbirke. Učencem bomo pojasnili, da je Koračnica del večjega glasbenega dela, ki ga je njegov angleški skladatelj poimenoval Angleška ljudska pesem.

Zaključni odlomek zvočnega posnetka skladbe ustvarja vzdušje sproščenosti in veselja ter spodbuja k skupnemu rajanju in plesu. S svojimi inštrumenti, zasedbo, poimenovanji in prvinami pa je hkrati povezana tudi z uganko in križanko.

115

Rešitev križanke Rešitev uganke

1 + 14 = klarinet 2 + 6 = rog 3 + 9 = pavke 4 + 11 = flavta 5 + 13 = violina 7 + 15 = činela 8 + 16 = boben 10 + 12 = fagot

Mala glasbena popotnica je skrita tudi na zadnji platnici. Učenci jo poiščejo tako, da zapojejo njen slikovni zapis.

Npr.

Opombe in dodatna gradiva

P AVZA KORAČN I CA HRESTAČ SKLADBE SO L O TONI MELOD I JO KONCERT TROBENTA KASTANJETA PAVKE K S ILOFON KONT RABAS BALE T ZBOR

116

DODATNI IZBOR PESMI IN RITMIČNIH BESEDIL

Ljudske pesmi

117

118

Umetne pesmi

119

120

Ritmična besedila

Ljudska

Ura zamujena na vrne se nobena. (pregovor)

Žigu – žagu En, ten, tinus, ubog Boštjan, sabaraka rinus, pasel krave samaraka rikaraka, do poldan. en, ten, pum! Sovro zgubil, Breze ni, (izštevanka) volk je prišel, snedel tri.

Ekate, pekate, cukate me, Klipe, klope, klipe, klope, abe, fabe, domiine. mlin pod goro gre v galope, Etkus, petkus, kufer štuc, klipe klope, klipe klop, kvinte, kvante, ven ga fuč. da se trese pod in strop. (izštevanka)

Umetna

Listki srajčke barvajo Skozi vas prihaja pust, vse jesenske dni, nos mu mahedra do ust, vse noči se hvalijo v lica, v čelo je poslikan, kdo najbolj hiti. kakor od osa popikan. Vida Jeraj Spremljajo ga boben, bas in cvilečih gosli glas. Igo Gruden Vse je v rahel sneg odeto. Srečno bodi novo leto! Čirik – ci, čirik – ci! Vojan T. Arhar Bo pomlad? Bo pomlad? Pisan ptič na vejici – ptiček pisani drobi: Tija, taja, tuja, »Bo pomlad? Bo pomlad? muca se nam kuja, Čirik – ci!« noče mišk več jesti, Ivo Minatti noče preje presti. Za pečjo poseda in grdo me gleda. France Bevk

121

VIRI

Bole, J. / Oblak, B.: Priročnik za glasbeno vzgojo na nižji stopnji osnovnih šol, DZS, Ljubljana, 1980.

Glasba – osnovna šola, učni načrt, Ministrstvo za šolstvo in šport R Slovenije, Ljubljana, 2000.

Jaitner, B. in soavtorji: Otrokove ustvarjalne igre, Univerzum, Ljubljana, 1984.

Kumer, Z.: Ljudska glasbila in godci, Slovenska matica, Ljubljana, 1983.

Oblak, B.: Didaktična zbirka za 2. razred osnovne šole,

Druga glasbena slikanica,

Glasbena vzgoja 1. / 2., priročnik za učitelje,

Program poslušanja za 2. razred (kaseta) – vse DZS, Ljubljana, 1995.

Oblak, B.: Pesmi sveta, DZS, Ljubljana, 1995.

Oblak, B.: Ustvarjalno učenje v glasbeni vzgoji na stopnji razrednega pouka, Akademija za glasbo, Ljubljana, 1987.

Sicherl – Kafol, B.: Celostna glasbena vzgoja, Debora, Ljubljana, 2001.

Voglar, M.: Čirule, čarule, Ljubljana, DZS, Ljubljana, 1975.

Voglar, M.: Mali instrumenti, Ljubljana, DZS, Ljubljana, 1985.

Voglar, M. / Nograšek, M.: Majhna sem bila, DZS, Ljubljana, 1984.

122

Pevski zbor Osnovne šole Šmartno pod Šmarno goro,pod vodstvom prof. Gabriele Cedilnik

Opombe in dodatna gradiva

Breda OblakGlasbena slikanica 3Priročnik za učitelje

ISBN 978-86-341-4235-8© DZS, d. d., 2007

Izdala in založila DZS, založništvo in trgovina, d. d., Dalmatinova ulica 2, 1538 Ljubljana

Za založbo Bojan Petan

Ljubljana, 2007Prva objava