Transcript
Page 1: Meritve gostote: Postopki kontinuiranih površinskih dinamičnih meritev

REPUBLIKA SLOVENIJAMINISTRSTVO ZA PROMET

TEHNI�NA SPECIFIKACIJAZA JAVNE CESTE

TSC 06.713 : 2005

MERITVE GOSTOTEPostopki kontinuiranih površinskih

dinami�nih meritev

Uporaba: ni obvezna

Pripravil:

Tehni�ni odbor za pripravo tehni�nihspecifikacij za javne ceste TO 06

Soglasje ministra:

Soglasje ministra, pristojnega za promet , je biloizdano, dne 23.6.2004, pod št. 2641-06/2001/44-0403.

Klju�ne besede:obmo�je cevi, obmo�je zasipa, obsip cevi, prekop, stopni�enje

Objava izdaje:Uradni list RS, št. 41-3080/2005, dne 22.4.2005.

Izdajatelj:Tehni�no specifikacijo za javne ceste je založila in izdala Direkcija Republike Slovenije za ceste.

Page 2: Meritve gostote: Postopki kontinuiranih površinskih dinamičnih meritev

TSC 06.713 : 2005

Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste 2

VSEBINA

1 Predmet tehni�ne specifikacije........................................................................................................3

2 Referen�na dokumentacija...............................................................................................................3

3 Pomen izrazov ...................................................................................................................................3

4 Osnove kontinuiranih meritev .........................................................................................................4

4.1 Osnove dinami�nega zgoš�evanja.................................................................................44.2 Pogoji za izvajanje meritev .............................................................................................54.3 Vplivi na meritve .............................................................................................................54.3.1 Materiali ..........................................................................................................................54.3.2 Oprema za zgostitev.......................................................................................................64.3.3 Obratovalna stanja bandaže...........................................................................................74.3.4 Stanje pripravljene površine ...........................................................................................7

5 Oprema za meritve ............................................................................................................................7

5.1 Merilni/zgoš�evalni valjar................................................................................................75.2 Merilna oprema...............................................................................................................95.3 Osebje...........................................................................................................................10

6 Umeritev ......................................................................................................................................10

6.1 Splošno.........................................................................................................................106.2 Preskusno polje ............................................................................................................106.3 Merilni valjar..................................................................................................................116.4 Postopek umerjanja ......................................................................................................116.4.1 Preveritev stanja podlage .............................................................................................116.4.2 Preskusna zgostitev......................................................................................................116.4.3 Preskusi primerjave ......................................................................................................126.4.4 Dolo�itev soodnosnosti.................................................................................................12

7 Izvajanje meritev zgoš�enosti........................................................................................................13

7.1 Osnove..........................................................................................................................137.2 Merilni prehodi ..............................................................................................................14

8 Ocena stanja ....................................................................................................................................14

8.1 Preskusi ........................................................................................................................148.1.1 Notranja kontrola ..........................................................................................................148.1.2 Zunanja kontrola ...........................................................................................................148.2 Vrste preveritev in zahteve ...........................................................................................158.2.1 Stanje zgoš�enosti........................................................................................................158.2.2 Enakomernost zgoš�enosti ..........................................................................................158.2.3 Porast zgoš�enosti .......................................................................................................158.2.4 Manjša gradbiš�a..........................................................................................................15

9 Dokumentiranje meritev .................................................................................................................15

9.1 Splošno.........................................................................................................................159.2 Postopek umeritve na preskusnem polju......................................................................179.3 Postopek meritev na preskusnem odseku....................................................................17

Page 3: Meritve gostote: Postopki kontinuiranih površinskih dinamičnih meritev

TSC 06.713 : 2005

Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste 3

1 Predmet tehni�ne specifikacije

Tehni�na specifikacija za ceste TSC 06.713Meritve gostote – Postopki kontinuiranihpovršinskih dinami�nih meritev dolo�a osnoveza kontinuirane dinami�ne meritve zgoš�enostivgrajenega materiala na površini plasti zopremo, nameš�eno na merilnem valjarju skolesom z jeklenim obro�em (bandažo).

Postopek kontinuiranih meritev zgoš�enosti, kitemelji na hitrih zaporednih dinami�nihobremenitvah,

- omogo�a – z neposredno vklju�itvijo vpostopek vgrajevanja – dolo�itienakomernost zgoš�enosti že v fazizgoš�evanja plasti materiala na celotnipreverjeni površini (po principu »proof-rolling«) in na pregleden na�in morebitnaslaba mesta (tudi v podlagi), ki pogojujejodolo�ene dodatne ukrepe,

- na osnovi predhodne umeritve dinami�nihzna�ilnosti za preveritev na�rtovanegamateriala pa omogo�a opredelitev glede nasicer uveljavljene zna�ilne vrednosti zanaknadno to�kovno preverjanje kakovosti(moduli deformacije, gostota), ki so osnovaza vrednotenje rezultatov meritev oziromaoceno kakovosti izvršenega dela; zato morabiti zagotovljena podobnost pogojev zakontinuirane meritve zgoš�enosti na mestupogojene umeritve opreme za meritve in nagradbiš�u (vrsta materiala, delež vode).

S kontinuiranimi površinskimi dinami�nimimeritvami zgoš�enosti (KPDMZ) je tudi mogo�eopredeliti pomembne geotehni�ne zna�ilnostivgrajevanega materiala kot tudi materiala vpodlagi, ki so neposredno odvisne od gostoteoziroma zgoš�enosti vgrajenega materiala ali kivplivajo na zgoš�enost materiala.

Rezultati kontinuiranih površinskih dinami�nihmeritev zgoš�enosti materiala, vgrajenega vnasipe ter v nevezane in vezane zmesi kamnitihzrn v plasteh voziš�nih konstrukcij, ugotovljeni zvaljarji z integriranim merilnim sistemom,morajo biti primerno dokumentirani.

2 Referen�na dokumentacija

Tehni�na specifikacija TSC 06.713 jezasnovana na naslednji referen�ni tehni�nidokumentaciji:

Anderegg, R.: Nichtlineare Schwingungen beidynamischen Bodenverdichtern, VDI VerlagGmbH, Düsseldorf 1998

Anderegg, R., Studer, J.A.: GeregelteVerdichtung und Verdichtungsmessung mitVibrationswalzen auf geschichteten Böden,Technik und Technologie des Verkehrswege-baus, VGE Verlag Glückauf GmbH, Essen 2001

Floss, R.: Verdichtungstechnik im Erdbau undVerkehrswegebau, Band 1, Bomag, Boppard2001

Merkblatt über flächendeckendedynamische Verfahren zur Prüfung derVerdichtung im Erdbau, FGSV, Köln 1993

RVS 8S.02.6 Erdarbeiten, Kontinuierlicherwalzenintegrierter Verdichtungsnachweis,�FSV, Wien 1999

TP BF-StB Technische Prüfvorschriften fürBoden und Fels im Strassenbau, Teil E2,Flächendeckende dynamische Prüfung derVerdichtung, FGSV, Köln 1994

V tehni�no specifikacijo TSC 06.713 so zdatiranimi referencami vklju�ena dolo�ila drugihpublikacij. Poznejša dopolnila ali spremembemorajo biti upoštevane, �e so vklju�ene zdopolnilom ali revizijo.

3 Pomen izrazov

V tehni�ni specifikaciji TSC 06.713 uporabljenistrokovni izrazi imajo naslednji pomen:

Bandaža (bandage, Bandage) je jeklen obro�(obodni del) kolesa na valjarju.

Dinami�na merska vrednost (dynamic testresult, dynamischer Messwert) je vrednost,izmerjena z ustrezno dinami�no merilnoopremo.

Dinami�ni prehod valjarja (dynamic rollerpass, dynamischer Walzenübergang) je prehodvibracijskega valjarja za zgostitev materialain/ali za meritev zgoš�enosti materiala.

Globina merjenja (measuring depth,Messtiefe) je globina v tleh pod bandažo, dokatere imajo lastnosti in stanje materiala vplivna z valjarjem ugotovljeno dinami�no merskovrednost.

Page 4: Meritve gostote: Postopki kontinuiranih površinskih dinamičnih meritev

TSC 06.713 : 2005

Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste 4

Globina zgoš�evanja (compaction depth,Verdichtungstiefe) je globina v tleh podbandažo, do katere seže u�inek zgoš�evanja zizbranim valjarjem.

Inštitucija (third party, unabhängige Prüfstelle)je strokovna organizacija, ki pri gradnji kot tretjastranka izvaja predpisane naloge zunanjekontrole v zvezi s potrjevanjem skladnosti inprevzemanjem gradbenih proizvodov.

Kontinuirana površinska dinami�na meritevzgoš�enosti - KDPMZ (continuouscompaction control – CCC, Flächendeckendedynamische Verdichtungskontrolle – FDVK) jeozna�itev postopka, pri katerem merilni valjar vpasovih prevozi preskušani planum plasti, takoda zajame z meritvami vso površino.

Material (material, Material) je skupni naziv zadrobno- in/ali grobozrnate zemljine ter zmesi inmešanice zrn z vezivi v postopku vgrajevanja /zgoš�evanja.

Merilni valjar (measuring roller, Messwalze) jez ustreznimi merilnimi napravami opremljenvibracijski valjar, primeren za zgoš�evanjematerialov in meritve dinami�nih merskihvrednosti.

Merilno kolo valjarja (measuring wheel,Messrad) je kolo z jeklenim obodnim delom(bandažo); na osi (nosilnem okvirju) kolesa jepritrjena ekscentri�na masa ter merilnikpospeškov.

Posnetek površine (area plot, Flächenplot) jera�unalniški izpis rezultatov meritev naobravnavani površini.

Preskusni odsek (test section, Prüffeld) jepovršina, na kateri se s strokovnimi postopki priobi�ajnih gradbenih in okoljevarstvenih pogojihugotavlja obnašanje gradbenih materialov in/alina�ina gradnje, ki lahko odstopa od veljavnihpredpisov in smernic.

Preskusni prehodi (test crossings,Prüffahrten) so merilni prehodi za preskus alidokazilo zahtevanih lastnosti materiala.

Preskusno polje (test area, Versuchsgelände)je del gradbiš�a na katerem se – glede nazastavljeni cilj – s spreminjanjem posameznihparametrov s strokovnimi postopki preskušagradbene materiale, postopke ali na�inegradnje.

Togost (stiffness, Steifigkeit) materiala jeopredeljena kot koli�nik najve�je sile in najve�jedeformacije.

Za�etni tipski preskus (initial type test,Eignungsprüfung) je preskus, s katerim se predredno proizvodnjo ali ob spremembi poreklasestavin in/ali njihovih razmerij ter na�inaizdelave preveri in potrdi doseganje zahtevanihlastnosti in primernosti proizvoda zanameravano delo.

Zgoš�enost (compaction degree of,Verdichtung) pomeni doseženo gostotovgrajenega materiala, po zaklju�enem postopkuzgoš�evanja.

4 Osnove kontinuiranih meritev

4.1 Osnove dinami�nega zgoš�evanja

Postopek kontinuiranih površinskih dinami�nihmeritev zgoš�enosti vgrajevanega alivgrajenega materiala je zasnovan namedsebojnem vplivu v nihanje vzbujene jeklenebandaže valjarja in materiala pod njo (drobno-ali grobozrnate zemljine, vezane zmesi zrn alimešanice).

Bandažo valjarja vzbudi v nihanje v merilnemkolesu valjarja ekscentri�no nameš�ena masa,ki se vrti okoli osi z enakomerno hitrostjo (slika1). Za vzbuditev nihanja sta lahko vvibracijskem valjarju ekscentri�no nameš�enitudi dve ekscentri�ni masi, ki pa se moratavrteti v nasprotnih smereh (slika 2). Vzbujenonihanje bandaže mora biti usmerjeno vodvisnosti od namena postopka zgoš�evanja.

Slika 1: Kolo vibracijskega valjarja z izbrano(enako) amplitudo

Page 5: Meritve gostote: Postopki kontinuiranih površinskih dinamičnih meritev

TSC 06.713 : 2005

Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste 5

Material, preverjan s postopkom kontinuiranihmeritev zgoš�enosti z merilnim valjarjem, jepoenostavljeno mogo�e privzeti kot homogenpolprostor z dolo�eno gostoto, dolo�enimimoduli elasti�nosti in strižnimi moduli terPoissonovim številom, ki samostojno ne morezanihati. Nihajo�a masa merilnega valjarja napovršini takšnega materiala pa lahko ustvarisistem nihanja z lastno frekvenco in resonanco.

Optimalna frekvenca nihanja je v obmo�ju �imbližje to�ki resonance, ko je mogo�e dose�inajve�je u�inke zgoš�evanja.

Resonanca nihanja sistema material – masamerilnega valjarja je odvisna od dušenja, ki jeopredeljeno predvsem

- s porabljeno energijo za premike zrn vmaterialu,

- z notranjim trenjem v materialu ter- z valovanji na površini in v plasti

zgoš�evanega materiala.

Slika 2: Kolo merilnega (vibracijskega) valjarjaz brezstopenjsko premakljivo dvojnoekscentri�no pritrjeno maso in njenimizna�ilnimi legami

Med zgoš�evanjem z merilnim valjarjem seenergija gibanja med merilnim kolesom insistemom nihanja valjar / material stalnoizmenjuje. Zaradi dušenja porabljeno energijo jetreba nadomestiti s pogonom merilnegavaljarja. Koli�ino te energije je treba dolo�iti naosnovi

- naležne sile F (pritiska) merilnega kolesavaljarja na zgoš�evani material ter

- poti nihanja s merilnega kolesa.

Vrednosti F in s je mogo�e dolo�iti na osnovipospeškov, izmerjenih z ustreznim merilnikom,pritrjenim na nosilnem okvirju bandažemerilnega kolesa valjarja, kot funkcijo �asa.

Efektivni prenos energije z merilnega kolesavaljarja v zgoš�evani material se pove�uje znaraš�anjem togosti podlage, ko se z elasti�nimpovršinskim in prostorskim valovanjem vnaša (venoti �asa) v material ve� energije. Isto�asnose ustrezno zmanjšuje poraba energije zazgoš�evanje. V primeru prekomernezgoš�enosti materiala (ali togosti podlage)nastanejo v sistemu subharmoni�na nihanja, kipogojujejo ob�asno lo�itev (dvig) merilnegakolesa valjarja od podlage.

4.2 Pogoji za izvajanje meritev

Postopek kontinuiranih površinskih dinami�nihmeritev zgoš�enosti je primeren za preveritevtrenutne zgoš�enosti vgrajenih nevezanih invezanih ter recikliranih materialov povsod, kjerje delo mogo�e izvajati z vibracijskimi valjarji,material pa ustreza veljavnim zahtevam zauporabo v cestogradnji.

Planum preskušane plasti materiala mora bitiraven, brez zaznavnih kolesnic, tako dabandaža merilnega valjarja polno nalega. To jetreba zagotoviti tudi pri zgoš�evanjugrobozrnatih zemljin, ki vsebujejo zrna nad 125mm.

Drobnozrnate zemljine v preskušani plasti, kivsebujejo nad 15 m.-% zrn velikosti do 0,063mm, morajo biti primerno vlažne. Na planumupreskušane plasti pa se voda ne smezadrževati (v lužah).

V izogib prekomernim razlikam med rezultatimeritev zgoš�enosti mora biti preskušanimaterial �imbolj enakomeren (vrsta, deležvode). To velja tudi za vse druge pogoje zaizvajanje kontinuiranih površinskih dinami�nihmeritev zgoš�enosti (podlaga, debelina plasti,merilna oprema).

4.3 Vplivi na meritve

4.3.1 Materiali

Rezultati kontinuiranih površinskih dinami�nihmeritev zgoš�enosti so neposredno – vendar vrazli�ni meri – odvisni od zna�ilnosti vgrajenegamateriala (vrste, vlažnosti, zgoš�enosti),debeline vgrajene plasti in podlage.

Page 6: Meritve gostote: Postopki kontinuiranih površinskih dinamičnih meritev

TSC 06.713 : 2005

Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste 6

Velikost zrn in sestava zmesi zrn vplivajo naobseg sprememb med zaporednimi prehodimerilnega valjarja.

Prekomerni delež vode v vgrajevanemmaterialu – predvsem pri drobnozrnatihzemljinah – ovira zgoš�evanje, ki tudi spove�anim številom prehodov valjarja niu�inkovito.

Pri materialih, ki vsebujejo manjši delež vode, jepraviloma razpoznavna korelacija med modulideformacije in vrednostmi zgoš�enosti,ugotovljenimi s postopki kontinuiranepovršinske dinami�ne meritve.

Neenakomerna sestava materiala v preskušaniplasti pogojuje neenakomerno naleganjebandaže in s tem za ovrednotenje zgoš�enostineuporabne vrednosti.

Z debelino vgrajevane plasti in ustreznimštevilom slojev materiala se zmanjšuje vplivtogosti podlage na vrednosti kontinuiranihpovršinskih dinami�nih meritev zgoš�enosti. Priskupni debelini plasti 1,50 m ali ve� vplivpodlage na vrednosti meritev ni ve� zaznaven;te so odvisne samo še od lastnostivgrajevanega materiala.

Togost podlage opredeljuje u�inke, ki jim jeizpostavljen vgrajevani material z vzbujenimnihanjem: �im ve�ja je togost (�im manjšapodajnost planuma), tem ve�ji je u�inek valjarja:material se samo v manjši meri umika nihanjubandaže, v njem pa nastopijo velike reakcijskesile. Globina tega u�inka je podobnazaznavnemu preoblikovanju podlage podvaljarjem, odvisna pa predvsem od linijskeobremenitve bandaže, njene amplitude infrekvence ter od zna�ilnosti vgrajevanegamateriala.

Vrednosti kontinuiranih površinskih dinami�nihmeritev zgoš�enosti se lahko po vgraditvimateriala zaradi vplivov prometa, vremena inkonsolidacije spremenijo.

4.3.2 Oprema za zgostitev

Osnovna oprema za dinami�no zgostitevmateriala so vibracijski in oscilacijski valjarji.

Vpliv valjarja na meritve je opredeljen znaslednjimi osnovnimi parametri (slika 3):

- amplitudo (A),- frekvenco (f),- stati�no linijsko obremenitvijo bandaže (F) in- hitrostjo vožnje (v).

Slika 3: Vibracijski valjar z osnovnimiparametri za kontinuirane površinskedinami�ne meritve zgoš�enostimateriala

Parametri vibracijskega in oscilacijskegavaljarja oziroma bandaže se spreminjajo vodvisnosti od odziva materiala, ta pa vodvisnosti od faze v procesu zgoš�evanja invrste materiala.

Teoreti�na amplituda bandaže je parametervaljarja oziroma merilnega kolesa, dolo�en zmaso bandaže, maso ekscentra in njenoekscentri�nostjo. Velikost amplitude vpliva nau�inek zgoš�evanja, globino meritve, gibanjebandaže (obratovalna stanja) in posledi�no nanivo in raztros dinami�nih merskih vrednosti.

Pri velikih amplitudah so u�inki zgoš�evanja inglobine meritev ve�je, pove�ana pa je tudinevarnost drobljenja zrn oziroma rahljanjamateriala v vrhnjem delu plasti in bandaža prejteži k poskakovanju kot pri majhnih amplitudah(t�. 4.3.3).

Vzbujevalna frekvenca mora biti medmeritvami konstantna. Nihanja frekvencevplivajo na potek kontinuiranih površinskihdinami�nih meritev zgoš�enosti in medmeritvami niso dopustna izven obmo�ja ± 2 Hz.

Tudi stati�na linijska obremenitev bandaže jeparameter valjarja, opredeljen z maso bandažein maso nosilnega okvirja na širino bandaže.�im ve�ja je stati�na linijska obremenitevbandaže, tem ve�ji je u�inek zgoš�evanja inve�ja globina meritve; globlja obmo�ja pove�ajovpliv na dinami�ne merske vrednosti.

Razmerje mas nosilnega okvirja in bandaževpliva na obratovalno stanje bandaže, pri �emerso valjarji z lahkim nosilnim okvirjem boljnagnjeni k poskakovanju.

Hitrost vožnje pri valjanju mora znašati 2 do 6km/h, med meritvami pa mora biti konstantna(dopustna so nihanja ± 0,2 km/h). Pri manjšihitrosti vožnje vibracijskega valjarja za�nebandaža prej odskakovati od podlage kot prive�ji hitrosti.

Page 7: Meritve gostote: Postopki kontinuiranih površinskih dinamičnih meritev

TSC 06.713 : 2005

Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste 7

Na�eloma morajo biti meritve izvajane samo veni smeri vožnje. V izjemnih primerih pa je zamerjenje v obeh smereh vožnje trebapredhodno s preskusom ugotoviti, ali serezultati meritev v obeh smereh ne razlikujejo.

Vse dinami�ne merske vrednosti, izvrednotenena osnovi pogreznjenja bandaže v material, sorelativne, vendar pa (za definiranopodlago/material) temeljijo na meritvahfizikalnih koli�in.

4.3.3 Obratovalna stanja bandaže

Razli�no obratovalno stanje bandaže zna�ilnovpliva na dinami�no mersko vrednost.

Odvisno od togosti materiala, razli�nihparametrov vibracijskega valjarja in hitrostivožnje je v nihanje vzbujena bandaža valjarja vrazli�nih obratovalnih stanjih.

Stalen stik ima bandaža valjarja z vgrajevanimmaterialom samo, �e je njegova togost majhna.Tedaj je majhna tudi dinami�na merskavrednost.

Zasnova vibracijskih valjarjev pravilomapogojuje, da je bandaža v pretežnh primerihtogosti materiala med zgoš�evanjem nekolikoprivzdigovana (dinami�ni del reakcijemateriala v podlagi presega stati�no težobandaže). Z naraš�anjem togosti materiala sepove�uje tudi dinami�na merska vrednost.Obratovalno stanje stika in privzdignjenebandaže je treba obravnavati kot normalno.Prehod dinami�nih merskih vrednosti iz enega vdrugo je zvezen.

Obratovalno stanje s poskakovanjem bandaženastopi pri veliki togosti (prekomernizgoš�enosti) materiala. Prepre�iti ga je trebapredvsem z izbiro manjše amplitude in/ali ve�jehitrosti vožnje. Za prehod obratovalnega stanjabandaže iz privzdigovanja do poskakovanja jezna�ilno zmanjšanje dinami�nih merskihvrednosti, ki pa se z nadaljnjim naraš�anjemtogosti materiala postopoma zopet pove�ujejo.Zato je treba to obratovalno stanje v sklopukontinuiranih površinskih dinami�nih meritevzgoš�enosti tudi ustrezno upoštevati.Razpoznavno je zaradi pove�anega u�inkatresenja in bobnenja.

Pri izredno togih materialih in isto�asnoneugodnih parametrih vibracijskega valjarja termajhni hitrosti vožnje lahko nastopitaobratovalni stanji nihanje (bandaža izmeni�no

udarja na levi in desni strani) in kaos (valjarja nimogo�e krmiliti v smeri). Ti obratovalni stanjibandaže je treba takoj prekiniti, morebitnedinami�ne merske vrednosti pa izlo�iti izzapisa.

4.3.4 Stanje pripravljene površine

Kontinuirane površinske dinami�ne meritvezgoš�enosti je v osnovi mogo�e izvajati povsod,kjer je glede na nagib planuma mogo�euporabiti za meritve usposobljeni vibracijskiali oscilacijski valjar. Praviloma je pri vzdolžnihin pre�nih nagibih, ve�jih od 5 %, vpliv nadinami�ne merske vrednosti že zaznaven, zatoje treba dosledno upoštevati primernoprilagojeno shemo valjanja.

V ostrih krivinah kontinuirane površinskedinami�ne meritve zgoš�enosti niso primerne.

Pri meritvah zgoš�evanja je tudi trebaupoštevati pomemben vpliv

- mesta meritev na planumu, tj. na robu ali vsredini in

- višino nasipa ter nagib brežine

na dinami�ne merske vrednosti.

5 Oprema za meritve

Potrebna oprema za kontinuirane površinskedinami�ne meritve zgoš�enosti je

- merilni/zgoš�evalni valjar in- merilna oprema.

Za celovit postopek pa je potrebno dobrousposobljeno osebje.

5.1 Merilni/zgoš�evalni valjar

Za kontinuirane površinske dinami�ne meritvezgoš�enosti sta v praksi uveljavljeni dvezna�ilni osnovni vrsti valjarjev:

- s konstantnimi parametri in- s spremenljivimi parametri, tkim.

inteligentni valjarji.

Pri inteligentnih valjarjih z elektronskim merilnimin krmilnim sistemom se parametri frekvenca,amplituda in hitrost valjarja nastavijosamodejno, odvisno od vrste in stanjavgrajevanega materiala. Samodejna nastavitevtemelji na kriteriju, po katerem se v trenutku, ko

Page 8: Meritve gostote: Postopki kontinuiranih površinskih dinamičnih meritev

TSC 06.713 : 2005

Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste 8

je dosežena izbrana dinami�na merskavrednost (npr. togost podlage) oziroma konastopi obratovalno stanje poskakovanjebandaže (tj. stanje, ko je preseženo linearnoelasti�no obnašanje vgrajevanega materiala),spremeni na�in vzbujanja nihanja, tako da sebandaža vrne v obratovalno stanje stikaoziroma privzdigovanje, tj. v obmo�jeu�inkovitega zgoš�evanja. S tem jezagotovljeno, da je v vsakem trenutku vpeljanav zgoš�evani material najve�ja možna energijabrez škodljivih posledic za material in merilnokolo.

Osnovni pogoj za uporabo merilnega valjarja zakontinuirane površinske dinami�ne meritvezgoš�enosti je brezhibno stanje merilnegakolesa. To velja tudi za vse preostale naprave,potrebne za zagotovitev pogojenih parametrovv �asu meritev zgoš�enosti, tj. frekvence,hitrosti vožnje in amplitude.

Za dolo�anje dinami�nih merskih vrednostipotrebni merilnik pospeškov mora biti ponavodilih proizvajalca pritrjen na nosilni okvirbandaže (slika 4).

Slika 4: Merilni (vibracijski) valjar zakontinuirane površinske dinami�nemeritve zgoš�enosti materiala

Za krmiljenje poteka zgoš�evanja materialamora biti valjaristu neprekinjeno zagotovljenamožnost nastavitve in spremljanja pogojenihparametrov na ustreznih kazalnikih aliregistriranih napravah (slike 5, 6 in 7).

Slika 5: Shema kazalnikov osnovnihparametrov na merilnem valjarju zakontinuirane površinske dinami�nemeritve zgoš�enosti materiala

Slika 6: Vrtljivo stikalo za nastavitev osnovnihparametrov za kontinuiranepovršinske dinami�ne meritvezgoš�enosti materiala

km - opredeljena spodnja mejnadinami�na merska vrednost (togosti)vgrajenega materiala

Ts,z - spodnja/zgornja mejna temperaturaza zgoš�anje z vibracijskim valjarjem(obmo�je 0 do 200 °C)

% - lega ekscentri�ne mase (obmo�je 0do 100 % : A = 0,62 mm)

f - frekvenca (obmo�je 25 do 50 Hz;opredeljena ali dejanska)

Page 9: Meritve gostote: Postopki kontinuiranih površinskih dinamičnih meritev

TSC 06.713 : 2005

Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste 9

Slika 7: Analogni kazalniki osnovnihparametrov na merilnem valjarju zaspremljanje poteka kontinuiranegapovršinskega dinami�nega zgoš�e-vanja materiala

Najbolj primerni za kontinuirane površinskedinami�ne meritve zgoš�enosti so vibracijskivaljarji, ki imajo pogonska kolesa spnevmatikami, ker je pri njih v najve�ji merimogo�e zagotoviti enakomerno hitrost vožnje,poleg tega so pa tudi zelo gibljivi in lahkopremagujejo ve�je vzpone ter zgostijo tudi sipkimaterial. Za meritve zgoš�enosti so primernitudi vle�eni in kombinirani valjarji, �e sevzdržuje enakomerna hitrost vožnje in jezagotovljen zapis, tako da je merilno mestoopredeljeno. Tandem vibracijski valjarji z dvemagladkima jeklenima bandažama so manjprimerni za kontinuirane površinske dinami�nemeritve zgoš�enosti, ker v dolo�enih pogojihmeritev (npr. na vzponih) kolesa nekontroliranozdrsavajo, hitrosti vožnje ni mogo�e primernoopredeliti in zato tudi dinami�nih merskihvrednosti oziroma merilnih mest ni mogo�enatan�no opredeliti.

Stati�nih valjarjev in vibracijskih ali oscilacijskihvaljarjev med stati�nim obratovanjem (zizklju�enim vzbujanjem nihanja – vibracijo) zakontinuirane površinske dinami�ne meritvezgoš�enosti ni mogo�e uporabiti.

Med kontinuiranimi površinskimi dinami�nimimeritvami zgoš�enosti mora biti frekvencavzbujanja nihanja bandaže znotrajopredeljenega obmo�ja, enako tudi hitrostvožnje valjarja.

Nihanje bandaže mora biti ponovljivo. �enastanejo motnje zaradi vplivov valjarja (npr.poškodovanih ležajev, neuravnoteženebandaže), jih je treba odpraviti ali pa zamenjativaljar.

5.2 Merilna oprema

Merilna oprema za kontinuirane površinskedinami�ne meritve zgoš�enosti mora omogo�atikontinuirano registriranje obnašanja nihajnegasistema bandaža / podlaga, ki je usmerjevano zobsegom izmenjave energije med bandažo inpodlago. Z dvakratnim integriranjem pospeškabandaže, izmerjenega z na nosilni okvirbandaže pritrjenim pospeškomerom, moramerilna oprema izvrednotiti amplitudo posedkabandaže in dinami�no mersko vrednost.

Opremo za kontinuirane površinske dinami�nemeritve zgoš�enosti sestavljajo naslednje medseboj ustrezno povezane merilne enote:

- pospeškomer,- sprejemna enota za merske vrednosti

pospeškov bandaže,- procesor za izra�unavanje dinami�nih

merskih vrednosti (parametrov),- kazalniki za teko�e prikazovanje merskih

vrednosti strojniku – valjaristu, npr. zaslon,analogna ura, tiskalnik s trakom,

- spominska enota za shranjenje merskihvrednosti, tako da so na razpolago zapoznejše izvrednotenje,

- sprejemnik za opredelitev lokacij dinami�nihmerskih vrednosti na merjenem pasuvaljanja oziroma sistem pozicioniranja.

Zmogljivosti v praksi že uveljavljene merilneopreme za meritve dinami�nih merskihvrednosti (omegameter, terrameter,portancemeter ter sistema BCM in ACE)odražajo razvojne stopnje postopkov meritev.

Z navedeno merilno opremo, ki mora biti predpri�etkom kontinuiranih površinskih dinami�nihmeritev zgoš�enosti preskušena, mora bitizagotovljeno zanesljivo – in pred morebitnimiposegi zavarovano – merjenje in registriranjehitrosti vožnje valjarja med meritvami,frekvence, izbrane teoreti�ne vrednostiamplitude in dinami�nih merskih vrednosti ternjihovo lociranje kot tudi nastanekobratovalnega stanja poskakovanja bandaže.

Oprema za kontinuirane površinske dinami�nemeritve zgoš�evanja pa mora poleg navedenihustrezati še nekaj zahtevam.

Page 10: Meritve gostote: Postopki kontinuiranih površinskih dinamičnih meritev

TSC 06.713 : 2005

Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste 10

- Merilna oprema mora biti takšna, da jo jemogo�e vgraditi na obi�ajne vrstevibracijskih ali oscilacijskih valjarjev.

- Merilna oprema mora biti ra�unalniškokompatibilna in omogo�ati takojšnjeshranjevanje podatkov ter njihovo naknadnoizvrednotenje.

- Vsaki posamezni merski vrednosti morajobiti dolo�ljive koordinate, zato je trebamerilni valjar natan�no voditi.

- Omogo�en mora biti vnos potrebnihparametrov valjarja in registrirano njihovoupoštevanje.

- Merilna oprema mora omogo�ati pregledenprikaz zahtevanih vrednosti in jih strojniku –valjaristu neposredno prikazovati.

- Hitrost vožnje valjarja mora biti medizvajanjem meritev merjena in registrirana.

- Obratovalno stanje poskakovanja bandažeje treba prikazati in glede na položajregistrirati.

- Navedeni registrirani podatki omogo�ajonatan�nejšo analizo morebitnih poznejšihpoškodb in ustrezno popravilo.

Rezultati meritev, ki so bili ugotovljeni na istempasu valjanja neposredno zaporedoma, morajokazati podoben potek (zna�ilne vrednosti prizaporednih prehodih valjarja morajo biti naistem mestu). V nasprotnem primeru je treba napreskusnem polju dokazati ponovljivost zasistem material – valjar – merilna oprema zdano amplitudo, frekvenco in hitrostjo vožnjevaljarja. Za navedeno preveritev ponovljivostirezultatov meritev mora biti preskusni odsekdolg približno 100 m, zna�ilnosti podlage pa pomožnosti neenakomerne. S po dvemazaporednima merilnima prehodoma valjarja visto smer z vožnjo naprej, vmes pa samo sstati�no obremenitvijo, je treba ugotoviti, ali jepotek zna�ilnih rezultatov meritev podoben.Vrednosti lahko varirajo predvsem zaradi zvaljanjem pogojene ve�je zgoš�enosti materialaali pa zaradi drobljenja zrn in rahljanja materialav vrhnjem delu plasti.

Za kontinuirane površinske dinami�ne meritvezgoš�enosti je mogo�e uporabiti razli�nevaljarje z enako merilno opremo in enakevaljarje z razli�no merilno opremo. V obehnavedenih primerih je pri enakem obratovalnemstanju bandaže potek rezultatov meritevpodoben, razlikujejo pa se ravni.

5.3 Osebje

Vse osebe, ki sodelujejo pri kontinuiranihpovršinskih dinami�nih meritvah zgoš�enosti(valjaristi, vodje in nadzor del), morajo biti v

mejah svojih delovnih nalog dobro seznanjenes postopkom meritev, njegovo uporabo inizvrednotenjem.

6 Umeritev

6.1 Splošno

Umerjanje v sklopu preskusnega zgoš�evanjapredstavlja preveritev primernosti izbranegamateriala in vibracijskega valjarja. Namenumerjanja je na osnovi poteka zgoš�evanjadolo�iti nadaljnji postopek, ki bo ob upoštevanjugospodarnosti omogo�il v pogledu kakovostioptimalne rezultate.

Umerjanje je namenjeno prireditvi dinami�nihmerskih vrednosti tistim vrednostim, ki soopredeljene v uveljavljeni tehni�ni regulativi zapreverjanje in prevzem del (meritve gostote zizotopsko sondo, meritve deformacijskihmodulov s krožno obremenilno ploš�o).Umerjanje je s tem del preskusov kakovosti obprevzemu del, zato ga mora izvajati za notranjoin/ali zunanjo kontrolo del pooblaš�enainštitucija.

Celotno opremo za kontinuirane površinskedinami�ne meritve zgoš�enosti in izvedbo morazagotoviti izvajalec del.

6.2 Preskusno polje

Umerjanje celotne opreme za meritve v sklopupreskusa kontinuiranih površinskih dinami�nihmeritev zgoš�enosti mora biti izvedeno napreskusnem polju v sklopu gradbenih del nazadevnem odseku gradbiš�a.

Preskusno polje mora imeti v povpre�ju vsezna�ilnosti stanja za celotno na�rtovano delo.

Preskusno polje mora biti dolgo približno 100m, široko pa približno 10 m (odvisno od širinekrone nasipa). Odvisno od širine bandažemerilnega valjarja je treba razdeliti preskusnopolje na pasove, ki se smejo prekrivati najve�do 10 % širine bandaže.

Podlaga za preskusno polje mora biti dovoljnosilna in �imbolj enakomerna. Obmo�ja zrazlo�no manjšo in ve�jo nosilnostjo je trebaizlo�iti in obravnavati posebej.

Page 11: Meritve gostote: Postopki kontinuiranih površinskih dinamičnih meritev

TSC 06.713 : 2005

Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste 11

Vsako preskusno polje je treba razdeliti na vsaj3 podobno dolge odseke in jih zaporedoma

- malo zgostiti z enim merilnim prehodom,- srednje zgostiti z dvema do tremi

zgoš�evalnimi in enim merilnim prehodom innato

- zelo zgostiti, za kar je potrebno zgoš�evalneprehode ponavljati, dokler je zaznavnopove�anje zgoš�enosti, nato pa izvršiti enmerilni prehod.

Na ta na�in je mogo�e zagotoviti zna�ilnevrednosti v širokem obmo�ju.

Dinami�ne merske vrednosti, ugotovljene obrobovih preskusnega polja (zunanjih pasovihvaljanja), je treba iz vrednotenja za umerjanjeizlo�iti.

6.3 Merilni valjar

Umerjanje merilnega valjarja je predvsemnamenjeno dolo�itvi zveze med dinami�nimimerskimi vrednostmi in stati�nimi vrednostmi, toje deformacijskimi moduli oziroma stopnjamizgoš�enosti.

S tem je zagotovljena možnost,

- da se za s pogodbenimi dolo�ili pogojenevrednosti kakovosti (pravilomadeformacijske module Ev in stopnjezgoš�enosti) dolo�i minimalna dinami�namerska vrednost za zadevno delo in

- da se na osnovi z merilnim valjarjemizmerjenih dinami�nih merskih vrednostilahko sklepa o vrednostih deformacijskihmodulov Ev in stopenj zgoš�enosti.

Merilni valjar za kontinuirane površinskedinami�ne meritve zgoš�enosti je treba izbratipredvsem na osnovi izkušenj pri podobnemzgoš�evanju materiala in debelin slojev.Upoštevati pa je potrebno tudi parametrevaljarja, to je skupno maso, stati�no linijskoobremenitev bandaže, frekvence, amplitude inhitrost vožnje valjarja. Dodatni kriterij zaodlo�anje pa je željena globina meritev, ki jo jemogo�e opredeliti z amplitudo in frekvencobandaže.

Ker obratovalno stanje poskakovanje bandažezapleta umerjanje in presojo dinami�nihmerskih vrednosti, je treba pri izbiri merilnegavaljarja upoštevati tudi ta dejavnik.

6.4 Postopek umerjanja

Vse pomembne podatke, ki lahko vplivajo nadinami�ne merske vrednosti, je treba zabeležiti.

6.4.1 Preveritev stanja podlage

Po prvem pasu valjanja je treba na že zgoš�eniplasti materiala na preskusnem polju izvršiti – zvožnjo naprej – merilni prehod in se po istempasu vrniti s stati�no obremenitvijo. Postopek jetreba izvesti dvakrat in ga ponoviti na vsakempasu valjanja.

�e dinami�na merska vrednost enega prehodavaljarja bistveno odstopa od drugih, je treba šes tremi prehodi valjarja preveriti, �e je na tempasu zgoš�enost še mogo�e pove�ati.Nadaljnje preskušanje je treba prekiniti, rezultatpreskusa pa je osnova za nadaljnje ukrepe(npr. preiskavo materiala).

�e pri prehodu merilnega valjarja nastopiobratovalno stanje poskakovanje bandaže, jetreba obdržati izbrane parametre valjanja innadaljevati z meritvami.

Na preskusnem polju je treba neposredno pomerilnih prehodih izvesti na mestih z majhnimi,srednjimi in velikimi dinami�nimi merskimivrednostmi meritve deformacijskih modulov Ev2.

�e je med merilnimi prehodi nastopiloobratovalno stanje poskakovanje bandaže, jetreba izvesti meritve deformacijskih modulov Ev2tudi na tistih mestih.

6.4.2 Preskusna zgostitev

S kontinuiranimi površinskimi dinami�nimimeritvami zgoš�enosti je treba v danih pogojihna preskusnem polju dolo�iti

- debelino plasti materiala ter- na�in in število prehodov merilnega valjarja

in- optimalni potek zgoš�evanja

do zahtevane zgoš�enosti vgrajevanegamateriala.

Pri tem je treba upoštevati razli�ne amplitude inštevilo stati�nih prehodov merilnega valjarja, zamerilne prehode pa amplitudo, frekvenco inhitrost vožnje valjarja.

Page 12: Meritve gostote: Postopki kontinuiranih površinskih dinamičnih meritev

TSC 06.713 : 2005

Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste 12

Material, ki bo vgrajevan, je treba na preskus-nem polju razprostreti v izbrani debelini plasti.

Na prvem pasu valjanja je treba izvesti z vožnjonaprej merilni prehod (ki je dejanskozgoš�evalni prehod), z vzvratno vožnjo poistem pasu pa stati�ni prehod. Ta postopek jetreba ponavljati toliko �asa, da pove�anjedinami�ne merske vrednosti ni ve� zaznavno.Enak mora biti potek preskusa tudi na vsehdrugih pasovih valjanja.

�e med merilnimi prehodi nastopi v ve�ji meriobratovalno stanje poskakovanje bandaže, jetreba postopek prekiniti in ponoviti merilneprehode z manjšo amplitudo in/ali z ve�johitrostjo vožnje valjarja. �e poskakovanjebandaže tudi potem še ne preneha, je trebaizvesti dodatno umeritev za takšno obratovalnostanje ali pa uporabiti primeren valjar. Vendarpa je nujno potrebno, da ostanejo nazadnjeizbrani parametri valjanja enaki za vse nadaljnjemerilne prehode. Pri tem je treba upoštevati, damorajo biti vsi z druga�nimi parametri valjanjaizmerjeni pasovi valjanja najmanj enkratizmerjeni z nazadnje izbranimi parametrivaljanja. V naslednjih treh dneh je treba navsakem pasu valjanja izvesti po en dodatenmerilni prehod.

Neposredno po merilnih prehodih, ki so biliizvršeni z nazadnje izbranimi parametri valjanja,je treba izvesti skupaj 18 meritev vrednosti Ev2na po šestih merilnih mestih z majhnimi,srednjimi in velikimi dinami�nimi merskimivrednostmi, vendar le na mestih, kjerobratovalno stanje poskakovanje drenaže ninastopilo. Merilna mesta je treba tako izbrati, daje pokrito �im širše obmo�je dinami�nih merskihvrednosti.

6.4.3 Preskusi primerjave

Sklop valjar – material – merilna oprema tvorizna�ilno enoto, ki jo je v dolo�enih pogojih trebaumeriti z uveljavljenimi postopki preskusov (t�.5.2).

Na�eloma je mogo�e dinami�ne merskevrednosti prirediti vsem vrstam rezultatovuveljavljenih postopkov preskusov.

Soodnosnost med dinami�nimi merskimivrednostmi in vrednostmi deformacijskihmodulov Ev2, ugotovljenimi s stati�noobremenitvijo krožne merilne ploš�e, je gledena vrednosti deformacijskih modulov Ev1nekoliko slabša, vendar pa zadovoljiva.Problemati�na pa je soodnosnost med

dinami�nimi merskimi vrednostmi in vrednostmimeritev gostote z izotopskimi sondami.

Da ne bi prišlo do prekomernih odstopanj pridolo�anju soodnosnosti, je potrebna primeritvah s krožno obremenilno ploš�o (po TSC06.720) posebna pazljivost glede ravnosti,premo�enosti in razrahljanosti površine ter uje-manja merilnih mest valjarja in merilne ploš�e.

Pri preskusih primerjave pa je treba upoštevati,da se doseg kontinuirane površinske dinami�nemeritve zgoš�enosti v globino razlikuje odstati�no obremenjene krožne merilne ploš�e.

6.4.4 Dolo�itev soodnosnosti

Soodnosnost dinami�nih merskih vrednosti invrednosti deformacijskih modulov Ev2 je trebadolo�iti na osnovi linearne regresije, prikazatipa v grafi�ni obliki.

Na osnovah izvrednotenih odvisnosti

- dinami�nih merskih vrednosti od vrednostiEv2 (y1) in

- vrednosti Ev2 od dinami�nih merskihvrednosti (y2)

sta opredeljeni dve razli�ni regresijski premici(y1 in y2), ki se v težiš�u raztrošenih vrednosti xin y (koordinatah x in y ) sekata. Zaopredelitev soodnosnosti je treba dolo�itisrednjo premico (slika 8).

Regresijski premici sta opredeljeni z ena�bama:

y1 = K1 x + d1y2 = K2 x + d2

kjer je nagib premic K

K1 = Sxy/Sxx ( ) nyxxySxy � � �⋅−=

K2 = Syy/Sxy ( ) nxxSxx22� �−=

( ) nyySyy22� �−=

in se�iš�a premic z ordinato

xKyd 11 −= ( ) nyy �=

xKyd 22 −= ( ) nxx �=

Page 13: Meritve gostote: Postopki kontinuiranih površinskih dinamičnih meritev

TSC 06.713 : 2005

Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste 13

Slika 8: Dolo�itev soodnosnosti dinami�nih merskih vrednosti in vrednosti deformacijskih modulovEv2 z linearno regresijo

Nagib srednje premice v se�iš�u regresijskihpremic je opredeljen z ena�bo:

��

���

� +=2

arctanarctantan 21 KK

Ko

in se�iš�e z ordinato

xKyd oo ⋅−=

Srednja premica dinami�nih merskih vrednostije opredeljena z ena�bo:

oo dxKy +⋅=

Koli�nik korelacije r, ki mora znašati ≥ 0,7, jeopredeljen za vse tri premice z ena�bo:

yyxxxy sssr ⋅=

Spodnja mejna vrednost dinami�ne merskevrednosti mora biti v soodvisnosti z 0,95 Ev2,srednja vrednost z 1,05 Ev2, skrajna spodnjamejna vrednost z 0,8 Ev2 in zgornja mejnavrednost z 1,5 Ev2.

Ugotovljene soodvisnosti veljajo samo zapreskušen sklop valjar – material – hitrostvožnje valjarja.

Soodnosnost med deformacijskimi moduli indinami�no mersko vrednostjo km – togostjomateriala je informativno opredeljena z ena�bo:

[ ] [ ] [ ]mmMNkmMNM mE

1/7,0/ 2 ⋅≅=

mv kE 2,22 ≅

7 Izvajanje meritev zgoš�enosti

7.1 Osnove

Uporaba postopka kontinuiranih površinskihdinami�nih meritev zgoš�enosti omogo�apovršinsko preskušanje kakovosti, ki jevklju�eno v delovni postopek.

V sklopu tega postopka je potrebno razvrstitipotek preskušanja na površini, kjer jena�rtovano zgoš�evanje oziroma vgraditevmateriala.

Celotno površino je treba razdeliti naizvedbeno-tehni�no primerne preskusneodseke, ki morajo zajeti vso površino, vendarpa se ne smejo prekrivati; preskusne odseke zanotranjo kontrolo kakovosti morata pravilomadolo�iti izvajalec del in inštitucija skupaj,velikost teh odsekov ter dolžina in širina pasovvaljanja pa mora biti podobna kot pripreskusnem polju.

Page 14: Meritve gostote: Postopki kontinuiranih površinskih dinamičnih meritev

TSC 06.713 : 2005

Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste 14

Med merilno vožnjo na pasu valjanja se moravaljar na osnovi opredeljene sheme valjanjapremikati naprej; vzvratna vožnja mora biti sstati�no obremenitvijo bandaže; šele ko jepotek meritev na enem pasu valjanja zaklju�en,se valjar prestavi na naslednji pas valjanja.

Uporabnost postopka kontinuiranih površinskihdinami�nih meritev zgoš�enosti je odvisnapredvsem od možnosti upoštevanja dejanskihvplivov podlage na rezultate meritev.

7.2 Merilni prehodi

Prehodi merilnega valjarja, namenjeni zazgoš�evanje razprostrtega materiala, morajobiti v osnovi izvršeni, kot je opredeljeno v t�. 6za preskusno polje.

Kot merilni prehodi valjarja so opredeljeni tisti,pri katerih so dinami�ne merske vrednostiustrezno dokumentirane. Parametri merilnihvaljarjev, opredeljeni v sklopu umerjanja (t�. 6),morajo biti upoštevani pri vseh merilnihprehodih.

Merilni prehodi so osnova za ovrednotenjestanja v sklopu notranje in zunanje kontrolezgoš�enosti materiala.

Da bi bilo zagotovljeno v delovni postopek vklju-�eno preverjanje zgoš�enosti materiala, morajobiti vsi merilni prehodi, tudi zgoš�evalni prehodi.

Pri nasipih je treba smer merilnega prehodavaljarja za meritev zunanjih pasov valjanja takodolo�iti, da je na osi bandaže pritrjeni merilnikpospeškov na notranji strani nasipa. Dinami�nemerske vrednosti, izmerjene v obratovalnemstanju poskakovanja bandaže, morajo bitisamodejno izlo�ene.

Vibracijski in oscilacijski valjarji lahko ima medmerilnimi prehodi tudi manjšo amplitudo nihanjain ve�jo hitrost vožnje, kar pa je treba zustreznim preskusom predhodno preveritioziroma dokazati.

8 Ocena stanja

8.1 Preskusi

8.1.1 Notranja kontrola

Kontinuirane dinami�ne meritve zgoš�enostimateriala omogo�ajo v sklopu notranje kontroleizvajanja del

- zagotoviti z usklajevanjem amplitude infrekvence bandaže merilnega / zgoš�eval-nega valjarja- prilagoditev energije (sile) zgoš�evanja

materiala in- optimalni u�inek zgoš�evanja,

- na osnovi ugotovljenih dinami�nih merskihvrednosti- enakomerno zgoš�enost materiala in- kontrolo zgoš�enosti na vsej obravnavani

površini,- optimiranje hitrosti vožnje valjarja in s tem

idealne razmake med vnašanjem energije(udarci) ter

- prilagoditev zgoš�evanja temperaturi,- pogojeni za vrsto asfaltne zmesi,- pri prekora�itvi spodnje ali zgornje mejne

vrednosti pa v izogib poškodbamsamodejno vklju�itev stati�negazgoš�evanja.

Preskusi notranje kontrole – merilni prehodivaljarja so dejavnosti in strošek izvajalca del,namenjene obvladovanju in ugotavljanjuskladnosti izvedene zgostitve z zahtevami vpogodbi. V primeru, da po naro�ilu izvajalca delizvrši oceno dinami�nih merskih vrednostiinštitucija, je mogo�e ustrezne rezultate,ugotovljene pri merilnih prehodih, privzeti voceno v sklopu zunanje kontrole.

8.1.2 Zunanja kontrola

Preskusi v sklopu zunanje kontrole sonamenjeni nadzoru, ali so pri izvedenih delihupoštevane s pogodbenimi dolo�ili opredeljenezahteve za kakovost, in potrditvi skladnosti.Rezultati teh preskusov so osnova za prevzemin obra�un del.

Zunanjo kontrolo mora zagotoviti naro�nik, takoda je – ob upoštevanju stanja – preskusvklju�en v delovni postopek.

Dolo�itev mejnih dinami�nih merskih vrednosti,opredeljeno v t�. 6, in oceno izmerjenihdinami�nih merskih vrednosti, ki bo osnova zazunanjo kontrolo, mora dati inštitucija.

Za prevzem del potrebne zgoš�evalne prehodevibracijskega in oscilacijskega valjarja inmerilne prehode mora po navodilih inštitucijeizvesti izvajalec del, ki mora zagotoviti merilnivaljar, merilno opremo in usposobljenegavaljarista.

Obratovalno stanje poskakovanje bandaže jetreba obravnavati lo�eno od stanja stik inprivzdigovana bandaža.

Page 15: Meritve gostote: Postopki kontinuiranih površinskih dinamičnih meritev

TSC 06.713 : 2005

Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste 15

V primeru, da zahtevana zgoš�enost na ve� koteni polovici pasu valjanja ni dosežena, je trebameritve zgoš�enosti ponoviti na celotni dolžinipreskusnega odseka, potem ko so bili izvedeniprimerni tehni�ni ukrepi za zagotovitevzahtevanih vrednosti.

8.2 Vrste preveritev in zahteve

8.2.1 Stanje zgoš�enosti

- Povpre�na dinami�na merska vrednostenega prehoda merilnega valjarja ne smebiti ve�ja od srednje vrednosti, dolo�ene pot�. 6.4.4.

- �e je izmerjena spodnja dinami�na merskavrednost enega prehoda merilnega valjarjaenaka ali ve�ja od opredeljene spodnjemejne vrednosti, je treba enakomernostzgoš�enosti ovrednotiti po t�. 8.2.2, 1. odst.

- Izmerjene dinami�ne merske vrednosti solahko pri enem prehodu merilnega valjarjamanjše od opredeljene spodnje mejnevrednosti najve� na 10 % dolžine pasuvaljanja, vendar pa izmerjena dinami�namerska vrednost ne sme biti manjša od 80%opredeljene spodnje mejne vrednosti (tj.skrajne spodnje mejne vrednosti). Vtakšnem primeru majhnega odstopanja odopredeljene spodnje mejne vrednosti jetreba enakomernost zgoš�enosti ovrednotitipo t�. 8.2.2, 2. odst.

V primeru dokazane nedvoumne zveze meddrobljenjem zrn ali zrahljanjem materiala indinami�nimi merskimi vrednostmi je lahkougotovljena tudi absolutno najve�ja dinami�namerska vrednost.

8.2.2 Enakomernost zgoš�enosti (slika 8)

- Ugotovljeno procentualno standardno odsto-panje vrednosti zgoš�enosti materiala (gledena srednjo vrednost) ne sme biti v sklopuenega merilnega prehoda ve�je od 20 %.

- Izmerjena najve�ja dinami�na merskavrednost zgoš�enosti materiala ne sme biti vsklopu enega merilnega prehoda ve�ja odzgornje mejne vrednosti, ki je opredeljena s150 % spodnje mejne vrednosti.

8.2.3 Porast zgoš�enosti

- �e je srednja dinami�na merska vrednostenega merilnega prehoda za ve� kot 5 %ve�ja od srednje vrednosti neposrednegapredhodnega prehoda na istem pasu

valjanja, je treba merilne prehode ponavljatitoliko �asa, da pove�anje srednje vrednosti(vsakokrat ovrednoteno glede na predhodnomerilno vožnjo) ne znaša ve� kot 5 %.

V primeru, �e se srednja dinami�na merskavrednost pri dveh zaporednih merilnih vožnjahzmanjša, je treba valjanje prekiniti. Vendar pa jetreba ugotoviti zvezo med zmanjšanjemdinami�nih merskih vrednosti in zrahljanjemmateriala oziroma drobljenjem zrn.

8.2.4 Manjša gradbiš�a

Na manjših gradbiš�ih in povsod, kjer zaradigospodarskih in/ali tehni�nih razlogov(premajhen prostor, delo pod prometom idr.)umeritev po t�. 6 ne bi bila smiselna, je trebauporabiti naslednji postopek:

- zgoš�evanje z merilnim valjarjem je trebaizvajati toliko �asa, da porast zgoš�enosti nive� zaznaven,

- na najšibkejšem mestu je treba izmeritistati�ni deformacijski modul Ev2,

- �e izmerjena vrednost Ev2 ustreza zahtevamza obravnavano površino, je mogo�e zvgrajevanjem naslednje plasti nadaljevati,

- �e izmerjena vrednost Ev2 ne ustrezazahtevam, jo je treba z dodatnimi ukrepizagotoviti (npr. z dodatnim valjanjem,zamenjavo materiala idr.).

9 Dokumentiranje meritev

9.1 Splošno

Za vsak preskus, izveden po postopkukontinuirane površinske dinami�ne meritvezgoš�enosti, je treba v primeren obrazec vpisatiza preskusno polje in za vsak preskusni odsek

- razpoznavne podatke o preskusnemodseku: stacionažo, koordinate, širino,razvrstitev na odseku, vrsto materiala,debelino plasti,

- podatke o opremi: maso valjarja, širino inlinijsko obremenitev bandaže terfrekvenco, amplitudo in hitrost vožnjevaljarja,

- datum meritev in vremenske pogoje ter- morebitne preostale pomembne podatke.

Za rezultate meritev po postopku kontinuiranepovršinske dinami�ne meritve zgoš�enosti, tj.dinami�ne merske vrednosti, pa je pravilomatreba zagotoviti

Page 16: Meritve gostote: Postopki kontinuiranih površinskih dinamičnih meritev

TSC 06.713 : 2005

Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste 16

- teko�e prikazovanje strojniku – valjaristu,- registriranje v obliki izrisa za pas valjanja

(slika 9), za merjeno površino (slika 10) alipodobni obliki in

- shranjenje v spominski enoti.

Slika 9: Primer izrisa – registracije dinami�nih merskih vrednosti km (togosti materiala v podlagi) zapas valjanja kontinuirane površinske dinami�ne meritve zgoš�enosti materiala

Slika 10: Primer izrisa – registracijedinami�nih merskih vrednosti zamerjeno površino v pasovih valjanjapo postopku kontinuirane površinskedinami�ne meritve zgoš�enostimateriala

Primer:

Parametri valjarja: masa 10600 kgširina bandaže 2,11 mfrekvenca 28 Hzamplituda 0,8 mmhitrost vožnje valjarja 3,6 km/h

Zapisi v spominski enoti:frekvence: srednja 27,9 Hz spodnja mejna 27,6 Hz zgornja mejna 28,1 Hzhitrosti vožnje: srednja 3,6 km/h najmanjša 3,4 km/h najve�ja 3,7 km/hdolžina preskusnega odseka 119,8 m

Page 17: Meritve gostote: Postopki kontinuiranih površinskih dinamičnih meritev

TSC 06.713 : 2005

Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste 17

9.2 Postopek umeritve na preskusnempolju

Po postopku umeritve na preskusnem polju jetreba registrirati

- shemo valjanja,- za vsak pas valjanja zaporednost in število

zgoš�evalnih prehodov in merilnih prehodovvaljarja,

- vsako spremembo amplitude in/ali hitrostivožnje valjarja (z utemeljitvijo) ter

- primerjalne preskuse (stacionažo, uravnanjez vsakokratno merilno vožnjo).

9.3 Postopek meritev na preskusnemodseku

Poleg osnovnih podatkov, navedenih v t�. 9.1,je treba z merilno opremo samodejno registriratiza vsak merilni prehod valjarja

- srednjo ter spodnjo in zgornjo mejnovrednost dinami�nih merskih vrednosti terprocentualno standardno odstopanje (gledena srednjo vrednost),

- izbrano amplitudo,

- spodnjo in zgornjo mejno vrednost tersrednjo vrednost frekvenc, vklju�no obmo�jeodstopanja izven mejnih vrednosti,

- spodnjo in zgornjo mejno vrednost tersrednjo vrednost hitrosti vožnje valjarja,vklju�no obmo�je odstopanja izven mejnihvrednosti.

Za vsak pas valjanja na preskusnem odseku jetreba vsak dan zagotoviti pregleden prikazzgoš�enosti (posnetek površine), ugotovljenepri zadnjem prehodu merilnega valjarja, zozna�enimi mejnimi vrednostmi in srednjovrednostjo.

Ljubljana, 4.4.2005

Page 18: Meritve gostote: Postopki kontinuiranih površinskih dinamičnih meritev

TSC 06.713 : 2005

Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste 18


Recommended