Download pdf - MARIBOR VODENJE MEDEJA HORVAT - Turistična …Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor 1 Maribor, 2014 VODNIŠKO TEKMOVANJE ( MARIBOR V ZGODBAH IN PRIPOVEDKAH ) AVTORICA: MEDEJA

Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor

1

Maribor, 2014

VODNIŠKO TEKMOVANJE

( MARIBOR V ZGODBAH IN PRIPOVEDKAH )

AVTORICA: MEDEJA HORVAT MENTORICA: RENATA LOVREC

Vsebina

1.KAKO JE NASTAL MARIBOR IN NJEGOVO IME ........................................................................ 3


2

Maribor, 2014

2.TRG SVOBODE .................................................................................................................................. 3

3.FRANČIŠKANSKA CERKEV ........................................................................................................... 3

4.GRAJSKI TRG..................................................................................................................................... 4

5.MESTNI GRAD................................................................................................................................... 5

6.VETRINJSKA ULICA......................................................................................................................... 6

7.ŽIDOVSKI TRG .................................................................................................................................. 7

8.LENT.................................................................................................................................................... 8

9.MARIBORSKI MOSTOVI................................................................................................................ 10

10.REKA DRAVA IN SPLAVARJENJE............................................................................................. 11

11.GLAVNI TRG.................................................................................................................................. 11

11.1 Kužno znamenje ........................................................................................................................ 12

11.2 Rotovž ....................................................................................................................................... 12

11.3 Alojzijeva cerkev....................................................................................................................... 12

12.SLOMŠKOV TRG IN STOLNA CERKEV .................................................................................... 13

13.TRG GENERALA MAISTRA......................................................................................................... 14

14.MESTNI PARK in TRIJE RIBNIKI ................................................................................................ 14

15.VIRI IN LITERATURA .................................................................................................................. 15

16. DODATKI....................................................................................................................................... 16

17.ODSEKI: .......................................................................................................................................... 28

18. STROŠKI ...................................................................................................................................... 28


3

Maribor, 2014

Prvi odsek

1. KAKO JE NASTAL MARIBOR IN NJEGOVO IME Na obrežju reke Drave se je vse začelo. Da bi zavaroval območje pred vpadi Madžarov, je dal koroški vojvoda Spanheim na Piramidi zgraditi utrdbo. Imenovala se je »grad v marki«. Marka so v tistem času imenovali obmejne grofije. Grad v marki se po nemško imenuje Burg in der Mark in se prvič omenja v listini iz leta 1164. Kasneje so vas pod utrdbo povzdignili v trg, leta 1254 pa se prvič omenja kot mesto. Naselbina je imela nemško ime, ki je izviralo iz prvotnega poimenovanja Burg in der Mark ali Markpurg-Markburg in se nato uveljavila nemška izgovorjava Marburg. Slovenci so v obdobju narodnega prebujanja dali mestu novo ime. Prvič ga je v nekem pismu leta 1836 zapisal pesnik Stanko Vraz. Sestavil ga je iz osnove mar (kar pomeni vnemo, skrbnost) in pripone bor (boj) po zgledu na nemško-zahodnoslovansko dvojico Brandenburg (Branibor). Pesnik in politik Lovro Toman je leta 1861 ime pesniško še utrdil s pesmijo Mar i bor. Danes je Maribor drugo največje mesto v Sloveniji in je hkrati gospodarsko, kulturno, izobraževalno in prometno središče severovzhodne Slovenije. Mesto leži na območju sistema teras, ki jih je oblikovala reka Drava, sestavljenih iz proda, peščenega proda, peska in peščene gline. Kljub temu, da leži Maribor na stiku predalpske in gričevnate severovzhodne Slovenije, kaže vse znake subpanonskega podnebja. Ugodne temperature so vzrok, da se v neposredni bližini mesta nahajajo odlične vinogradniške lege.

2. TRG SVOBODE Trg svobode je novejši mariborski trg in se nahaja ob robu mariborskega mestnega jedra. Ko so v začetku 19. stoletja zasuli grajski obrambni jarek, so na tem mestu uredili grajski vrt.

Zaradi povečanega obiska sejma na Slomškovem trgu, je občina začela razmišljati o novem trgu. V ta namen je odkupila zemljišče grajskega vrta in uredila trg, ki je nosil ime Sophien

Platz po grofici Sofiji Brandis. Po 1. svetovni vojni je trg dobil današnje ime. Trg je najbolj znan po velikem bronastem spomeniku osvoboditve, ki je delo kiparja Slavka Sivca. Spomenik mnogi Mariborčani imenujejo kar »kodžak«, kajti spomenik spominja na gologlavega detektiva Kojaka iz istoimenske ameriške serije.

3. FRANČIŠKANSKA CERKEV Frančiškanska cerkev Matere Usmiljenja stoji nedaleč od Trga svobode. Današnja mogočna opečnata bazilika je bila zgrajena v drugi polovici 19. stoletja v neoromanskem slogu.


4

Maribor, 2014

Zgradili so jo na mestu nekdanje kapucinske cerkve. Fasado cerkve krasita dva visoka stolpa, ki se zaključujeta s šilasto streho. Nad glavnim vhodom je rozeta in podoba Marije Usmiljenja. Triladijska bazilika je bila prvotno v celoti poslikana, najlepši in najdragocenejši okras cerkve pa je glavni oltar. S frančiškansko cerkvijo je povezanih kar nekaj dejstev oziroma zanimivosti. Cerkev je ena največjih v Sloveniji, hkrati pa je tudi najstarejša bazilika na Slovenskem. Cerkev se imenuje tudi slovenska cerkev, saj je maša vedno potekala v slovenskem jeziku. Veliko pritiskov in tudi mučenj so zaradi tega doživeli bratje frančiškani predvsem med 2. svetovno vojno. Cerkveni zvonik je včasih krasil največji zvon v tem delu Evrope. Tehtal je skoraj 6000 kilogramov, slišalo pa se ga je več deset kilometrov daleč. Izginil je med 2. svetovno vojno. Iščejo ga še danes.

Drugi odsek

4. GRAJSKI TRG Grajski trg se nahaja v središču starega mestnega jedra. Ime je dobil po bližini mestnega gradu, kasneje pa so ga imenovali tudi Florijanov trg, saj so na njem v 18. stoletju postavili kip svetega Florijana. Baročna figura na visokem stebru naj bi mesto varovala pred požari, ki so v preteklosti pomenili za mesto veliko nevarnost, saj so bile mestne hiše lesene in postavljene tesno skupaj. Več zgodb je povezanih s požari v Mariboru, vendar le za šest požarov vemo, kako so potekali. Prvi požar je v Mariboru izbruhnil leta 1513. Zgorela je večina mesta, kakor tudi mestni rotovž na Koroški cesti. Hudo je bilo mesto prizadeto tudi v požaru, ki se je začel 30. aprila 1648 med 6. in 7. uro zjutraj. Požar se je začel v Čermoniževi hiši na današnji Jurčičevi ulici. V dveh urah je pogorela večina mesta. Cerkveni ključar v cerkvi svete Magdalene je to jutro stopil na vrt in presenečen opazil ognjene zublje in gost dim, ki se je valil iz mesta na drugi strani brega. V veri, da bo pomagal, je prestopil most. V tistem trenutku pa je mesto stresla silovita eksplozija. Razneslo je skladišče municije in hrane. V mestu je od ljudi izvedel, da je začelo goreti v Mali gosposki ulici, požar pa se je nato razširil na Poštno ulico in na Grajski trg ter na drugi strani na Gosposko ulico in nato na Glavni trg. Ob deveti uri zjutraj je bilo vsega konec.

Mesto je bilo eno samo pogorišče. Videl je ljudi, ki so se kot pijani opotekali in niso mogli dojeti, da njihovega mesta več ni. Na Cerkvenem trgu je pobral kos stekla, ki je ostalo od okna župnijske cerkve in si ga shranil za spomin na tragični dogodek. Na Grajskem trgu je nekaj zelo zanimivih stavb z bogato zgodovino.


5

Maribor, 2014

Na zahodnem delu trga stoji zgradba iz 19. stoletja, kjer ima med drugim svoje prostore hotel Orel. Nekoč je tukaj stala gostilna Pri črnem Orlu, ki je bila pomembna postojanka mariborskih postreščkov. Kdo so bili postreščki? Delo postreščkov je obsegalo predvsem prenašanje blaga in sporočil po mestu in okolici, tudi v oddaljenejše kraje kot so Negova, Šentilj, Ptuj, Slovenska Bistrica in druge. Lahko bi rekli, da so bili neke vrste hitra pošta, čeprav so takrat potrebovali več časa za premagovanje razdalj. Pozneje pa so tej osnovni dejavnosti priključili še razna druga opravila: delali so kot nočni čuvaji, čuvaji mrličev, bolniški strežniki. Lotili so se tudi priložnostnih del kot je sekanje drv, prenašanje moke in žita, spravljanje premoga. Poleg vsega je bila njihova skrb varen in udoben prevoz bolnikov v bolnišnico. Na vzhodnem delu Grajskega trga izstopa zgradba nekdanje mestne hranilnice, ki je bila včasih domovanje znane mariborske družine Scherbaum. Trinadstropna neobaročna palača je bila zgrajena v začetku 20. stoletja na kraju nekdanje Herzogove usnjarne. Krasijo jo dva pomola in vogalna kupola. Družina Scherbaum je bila zelo pomembna družina v Mariboru ob koncu 19. stoletja. V Mariboru je imela pekarno in nedaleč od Grajskega trga tudi mlin. Prav z njihovim mlinom je povezana uporaba prve žarnice v Mariboru. Karl Scherbaum je v svojem parnem mlinu leta 1883 uvedel razsvetljavo s 36 žarnicami. To pomeni prvo ugotovljeno tehnično uporabo električne energije na slovenskem ozemlju. Tudi prva javna razsvetljava je povezana Scherbaumovimi. Leta 1888 je na obisk v Maribor prišel habsburški prestolonaslednik Rudolf. Njemu v čast so Grajski trg in okoliške ulice osvetlili z električno razsvetljavo iz Scherbaumovega mlina. Na hiši Grajski trg 7 je v spomin na Rudolfov obisk ostala prva javna električna svetilka na našem ozemlju.

Severni del grajskega trga zapira zgradba, v kateri že desetletja domuje kavarna Astoria. Z vogalom zgradbe je povezana naslednja mariborska zgodba. Vogala hiše sicer ni več, ker so ga prirezali in uredili vhod v kavarno. Znameniti vogal so ljudje poimenovali Ezl ek. Zaživel je takoj po drugi svetovni vojni in je združeval mlade, srednje in starejše generacije. Ezl ek je bil točka, kjer so se ljudje morali pokazati. Če so dekleta kupila novo obleko ali čevlje, so morala mimo Ezl eka in pokazati novosti. Tudi marsikateri poljub in prvo ljubezen je doživel Ezl ek. Lani se je na tem mestu odvijal že 10. poklon Ezl eku.

5. MESTNI GRAD Mestni grad so postavili v 15. stoletju z namenom, da utrdijo mestno obzidje. Zgraditi ga je dal cesar Friderik III. Najstarejši del gradu je v osnovnih oblikah ohranjen še danes, čeprav so prezidave v kasnejših stoletjih spremenile prvotni gotski videz gradu.


6

Maribor, 2014

.Med najpomembnejše gradbene dosežke gradu sodijo: - grajska bastilja, ki so jo zgradili v 15.stoletju zaradi turških vpadov in ima renesančni

videz, - loretska kapela ob južni fasadi gradu, ki so jo postavili v 17. stoletju, - baročno stopnišče iz 18. stoletja - arkadno stopnišče v prvem nadstropju gradu, ki gleda na Trg svobode.

Osrednji prostor v gradu je slavnostna dvorana, ki se imenuje viteška dvorana. Ima bogato notranjo opremo s slikarijami umetniških družin. Na ovalnem stropu je podoba konjeniške bitke med krščansko vojsko in Turki. V gradu ima danes prostore Pokrajinski muzej Maribor. Mariborski mestni grad je bil najmogočnejša zgradba v Mariboru. Gostila je veliko število znanih ljudi. V viteški dvorani je tako imel koncert sloviti pianist Franz Liszt. Grad je obiskalo kar nekaj vladarjev med njimi Leopold I., Karel VI., ruski prestolonaslednik in poznejši car Pavel I ter po vsej verjetnosti tudi habsburška monarhinja Marija Terezija. V gradu je prenočil tudi papež Pij VI. Ob nemški zasedbi Maribora ob izbruhu 2. svetovne vojne je grad obiskal tudi Adolf Hitler. Med obema vojnama so v gradu uredili prvo kino dvorano v mestu.

Tretji odsek

6. VETRINJSKA ULICA Najstarejše ohranjeno ime ulice je Poštna ulica oziroma Post gasse. Kasneje so jo preimenovali v Vetrinjsko ulico. Vetrinjska ulica je bila vse do začetka 20. stoletja ena najpomembnejših prometnih poti v mestu. Po njej se je odvijal promet, ki je potekal od Dunaja in Gradca proti Koroški ali preko dravskega mostu proti Ptuju in naprej proti Hrvaški ali pa proti Ljubljani in dalje do

pristanišča v Trstu. Prav zato so tekom stoletij tukaj zrasle nekatere stavbe, ki veljajo za najlepše v mestu. Ime je ulica dobila po Vetrinjskem dvorcu. Dvorec je znan tudi pod imenom Naskov dvorec, saj je bil njen zadnji lastnik pred razlastitvijo po 2. svetovni vojni usnjar Alojz Nasko. Vetrinjski dvor je bila nekdaj najpomembnejša meščanska hiša v Mariboru. Njeno jedro je iz 14. stoletja, vendar je bila predelana v poznem baroku. Ima lep kamnoseški portal, ki ga krona

kartušast grb grofov Breunerjev. Dvorec ima hišno kapelo, posvečeno svetemu Florijanu. Celotna zgradba je lep primer velikega mestnega dvora, ki je s štirimi krili zapiral dvorišče. Vzhodno krilo stoji na ostankih mestnega obzidja. Konec 18. stoletja je bilo tukaj prvo mariborsko gledališče in njegovo dvorano je še mogoče zaslediti v ohranjenem zidovju.


7

Maribor, 2014

Vetrinjski dvorec je po letih mirovanja začel pisati svojo zgodbo. Dvorec so prenovili, uredili dvorišče in ga namenili širši javnosti. Zasijal je v vsej svoji lepoti in združil dih preteklosti s sedanjostjo.Tukaj se odvijajo razne prireditve, uprizoritve gledaliških del, koncerti, organizirajo pa tudi delavnice za najmlajše. Nekoliko naprej od Naskovega dvorca v smeri Glavnega trga stoji najlepši baročni dvorec v Mariboru imenovan Salzburški dvorec, saj je v njem imela prostore salzburška nadškofija. Zgradba izvira iz 14. stoletja in je v osnovi srednjeveška. Sedanjo baročno podobo pa je dobila v 18. stoletju, ko sta Maribor prizadela dva velika požara. Po teh požarih so dvor prenovili v duhu baroka. Salzburški dvorec je dobil baročno pročelje in plemenito urejeno notranjščino z bogatim štukom v pritličju. Dvor je bil pomemben tudi za kulturno zgodovino Maribora. V 18. stoletju je bil zbirališče mestne salonske družbe. Dvorišče dvorca so pozidali, ko so v bližini gradili nove objekte.

7. ŽIDOVSKI TRG V srednjem veku so v Mariboru živeli Židje. Živeli so v svoji četrti v jugovzhodnem delu Maribora, katerega središče danes predstavlja Židovski trg. Židje so se v Maribor priselili v drugi polovici 13. stoletja. Kmalu po prihodu v mesto so razvili živahno trgovsko dejavnost in postali pomemben del mestnega gospodarstva. Za verske potrebe so sezidali sinagogo, ki se prvič omenja šele v 15. stoletju, vendar je najverjetneje stala že v 14. stoletju. Mariborska sinagoga je eden najpomembnejših spomenikov judovske kulturne dediščine na slovenskih tleh in obenem ena najstarejših ohranjenih sinagog v srednjeevropskem prostoru. Sinagoga je bila versko, duhovno in kulturno središče judovskega geta. Po izgonu Židov iz Maribora je sinagoga prešla v zasebne roke. Kupila sta jo zakonca Barbara in Bernardin Druckher, ki sta si pridobila večino nekdanje judovske posesti in sta sinagogo preuredila v rimskokatoliško cerkev Vseh Svetnikov, toda zaradi jožefinskih reform je ponovno zamenjala lastnike. Konec 18. stoletja je bila prezidana, zvonik je bil odstranjen. Vojska je nato do leta 1811 uporabljala zgradbo kot skladišče, nato pa so jo prodali zasebnikom, ki so jo preuredili v stanovanjsko hišo. V 80. letih 20. stoletja je sledila nova preureditev namembnosti. V zgradbi so uredili likovno razstavišče. Od leta 2011 naprej deluje kot samostojni javni zavod Center judovske kulturne dediščine. V sklopu Židovskega trga je tudi Židovski stolp, ki stoji na vzhodnem delu trga. Sezidali so ga v 15. stoletju in je bil del mariborskega mestnega obzidja. V 17. stoletju so ga povišali in

prekrili z zatrepno streho. Zidovi so debeli 1,5 metra in so v spodnjem delu iz kamna, v zgornjem pa iz opeke.


8

Maribor, 2014

Zgodba o Židih v Mariboru je v bistvu zgodba njihovega življenja v mestu. Živeli so v židovskem getu in se oblačili v skladu s svojimi običaji. Ukvarjali so se s trgovanjem, posamezni Židi so se ukvarjali tudi z zdravljenjem ljudi. Njihove trgovske zveze so segale vse do Dubrovnika, severne Italije in Prage. Bogastvo so si ustvarili s posojanjem denarja. Cerkev je kristjanom prepovedala posojanje denarja, zato so se s to dejavnostjo ukvarjali Židi. Denar so posojali za oderuške obresti, ki so včasih znašale tudi 130% posojene vsote. Prav visoke obresti, ki so jih Židi zahtevali od svojih dolžnikov, so pripomogle k njihovi nepriljubljenosti med ljudmi. Čeprav so denar posojali tako bogatim kot revnim meščanom in cerkvenim gospodom, so bili njihovi največji dolžniki deželni gospodi. Denar od obresti so vložili v nepremičnine. Tako so imeli mariborski Židi v lasti številne hiše tudi izven njihove četrti. Na posestvih v okolici mesta so pridelovali hrano, s katero so oskrbovali ostale židovske skupnosti v okolici. Položaj Židov se je začel slabšati v 15. stoletju. Slutili so, da se jim ne obeta nič dobrega, zato so ob koncu 15. stoletja začeli razprodajati svoje imetje. Njihove nepremičnine so v veliki večini pokupili meščani. Na ta način je prišla v zasebno last židovska sinagoga in mnoge druge hiše v Mariboru. Židi so po odloku vladarja Maksimilijana morali zapustiti Štajersko in Koroško do konca leta 1496. Izselili so se na Dunaj, Dalmacijo, Češko, Poljsko in Trst. Od takrat jih spremlja tipičen družinski priimek, Marburg-Marpurk-Marburger, ki priča o kraju njihovega izvora.

Četrti odsek

8. LENT Rečno obrežje Drave sodi med najstarejše dele mesta Maribor. Ime Lent izvira iz nemške besede Lander, kar pomeni prostor za pristajanje. Tukaj je bilo pomembno pristanišče za pristajanje rečnih splavov. Kjer je danes urejen rt, ki sega v reko Dravo, je včasih stala pomembna vodna utrdba, ki se ji je reklo Dravske Benetke. Utrdbo so podrli v 20. stoletju, ko

so gradili hidroelektrarne na Dravi.

Na Lentu stoji hiša stare trte, na kateri pročelju raste najstarejša vinska trta na svetu. Leta 2004 je bila vpisana v Guinessovo knjigo svetovnih rekordov kot najstarejša med vsemi vinskimi trtami na svetu, saj so strokovnjaki ocenili, da je stara že več kot 400 let. Gre za eno najstarejših domačih sort vinske trte na Slovenskem, imenovano modra kavčina ali žametna črnina. Vsako leto jo obreže mestni vinar, vino pa uporabijo za protokolarna občinska darila.

Steklenice za to vino je oblikoval naš znani industrijski oblikovalec Oskar Kogoj.

Na zahodni strani Lenta stoji mogočen Sodni stolp, ki so ga zgradili v začetku 14. stoletja kot

obrambni stolp in so ga vključili v mestno obzidje. Povsem na novo so ga pozidali v 16. stoletju in ga pokrili s stožčasto streho, ki je v 17. stoletja pogorela. Večkrat je bil dozidan,


9

Maribor, 2014

tako da renesančna gradnja sega do vrha oken drugega nadstropja, nato je vidna povišava z začetka 17. stoletja, ki ji sledi dozidava četrtega nadstropja iz 19. stoletja. Nazadnje je bil stolp obnovljen po 2. svetovni vojni. Kljub svojemu imenu (Sodni stolp) so ga skozi čas uporabljali predvsem v obrambne namene, pozneje pa je služil kot skladišče ali celo kot proizvodni obrat. Ime Sodni stolp mu je dala ljudska domišljija, kajti v srednjem veku in na začetku novega veka je bilo prizorišče sojenja magistrat, medtem ko so smrtne kazni

opravljali na morišču izven mesta.

Nekateri pa kljub temu verjamejo, da se v stolpu potekali čarovniški procesi. Tudi v Mariboru so, kakor po vsej Evropi v srednjem veku, verjeli v obstoj čarovnic. Vrhunec so procesi na Štajerskem dosegli v 17. stoletju. Ohranile so se zgodbe o mariborskih čarovnicah, ki so jih obsodili na mučenje in nato smrt z utopitvijo ali so jih zažgali na grmadi. Zaradi mučenja so

ženske priznale vse, kar so jih dolžili.

In česa so jih dolžili? Neka meščanka Kreinerjeva je bila obtožena, da je spekla pogačo iz gadov, slepcev, zelenih kuščarjev in krastač. Tisti, ki je jedel pogačo, naj bi se razletel. Neka

ženska naj bi jo poskusila in oluščila se ji je koža.

Meščanka Šauperlova je priznala, da je delala vreme. Ob vodi je pobrala devet kamnov, jih

očistila ter jih nato vrgla v vodo. Toča je nato padala v smeri, v katero je vrgla kamne.

Meščanki Rosenkrancova in Lačenbergerjeva sta bili obtoženi, da sta nekega dne šli na Pohorje k svetemu Bolfenku. Tam sta s svojimi lasmi privezali hudiča k bukvi, da ne bi deževalo. Ko je kmet Pankrac hotel bukev podreti, ga je hudič prosil, naj ga osvobodi in takoj

bo deževalo. In res se je ulila ploha takoj, ko je kmet hudiča osvobodil.

Meščanka Margareta je priznala, da je na večer svetega Ulrika jedla, pila vino, ter plesala ter

pri tem čarala.

Na levem bregu Drave, tik ob reki, že od 16. stoletja stoji mogočna renesančna obrambna utrdba nenavadne, peterokotne oblike, ki je nekoč branila zidove štajerske prestolnice.

Imenuje se Vodni stolp, ki so ga zgradili iz masivnih kamnitih zidov s strelnimi linami.

Danes v Vodnem stolpu domuje vinoteka.

Še ena resnična mariborska zgodba je povezana prav z Vodnim stolpom, ki pa se je srečno končala. Zaradi dviga gladine Drave ob gradnji hidroelektrarn, bi stolp zalila voda. Namenjen je bil rušenju, kakor so že pred tem porušili zgradbo Benetk. Pod vodstvom mariborskega gradbenika Jožeta Požauka je bila 1500 ton težka kamnita stavba v zadnjem trenutku dvignjena za 2,6 metra. Izvedba del je trajala 7 mesecev. Le nekaj sto metrov dalje je bila rušenju namenjena tudi stavba stare trte. Ta danes zaščiten naravni spomenik ima korenine v depresiji pod novo gladino Drave, ohranila pa se je zaradi zavzetosti anonimnega prebivalca

zgradbe.


10

Maribor, 2014

9. MARIBORSKI MOSTOVI Nastanek mesta Maribor je tesno povezan z reko Dravo. Tako se večina starejše zgodovine Maribora vrti okoli reke in mosta čez njo. Stari dravski most je povezoval Lent in Tabor na desnem bregu Drave in je bil lesen. V mirnem času je bil vir zaslužka, v vojnem času pa je predstavljal nevarnost. Zgodba iz turških časov pripoveduje o Turkih, ki se vračali čez slovensko ozemlje nazaj na Balkan. Hoteli so prečkati reko Dravo, ki je bila v tistih časih deroča in nevarna reka. Za prehod čez reko si je več tisoč glava turška vojska izbrala Maribor, vendar je obstajal problem. Najprej so morali osvojiti mesto, in šele to bi jim sprostilo prehod na most. Mesto so oblegali tri dni nato pa so se odločili in pri Bresternici zgradili pontonski most, prečkali reko in na olajšanje meščanov izginili iz naših krajev. Novi most čez Dravo, ki je nadomestil leseni most, so zgradili leta 1913. Bil je eden lepših mostov v tedanji monarhiji. Danes most imenujemo Stari most. Z gradnjo novega državnega mosta je povezana naslednja zgodba. Pri načrtovanju mosta so izbruhnile napetosti med slovenskim in nemškim prebivalstvom Maribora. Most naj bi povezoval oba bregova nekoliko vzhodneje od današnje lokacije mosta. S tem bi se most izognil staremu mestnemu jedru. Ker pa bi most v tem primeru tekel mimo slovenskega Narodnega doma, se s tem niso strinjali nemško govoreči prebivalci. Nesprejemljivo se jim je zdelo, da bi glavna povezava med Dunajem in trstom potekala mimo najpomembnejše slovenske kulturne ustanove na Štajerskem. Traso mostu so zato premaknili v samo mestno jedro. Z izgradnjo mostu so tako uničili srednjeveško osnovo Glavnega trga in večjega dela Lenta. Z rastjo mesta in mestnega prometa se je kmalu po izgradnji državnega mostu pokazala potreba po še eni povezavi obeh bregov. Tako je Maribor dobil današnji Titov most, ki je dobil ime po nekdanjem jugoslovanskem predsedniku Josipu Brozu Titu. Mesto je 20 let po izgradnji Titovega mostu dobilo novi dvoetažni most. Spodnja etaža mostu povezuje Pobrežje in center, zgornja etaža pa je namenjena tranzitnemu prometu. Most še danes nima posebnega imena, Mariborčani mu rečejo kar dvoetažni most. Zanimivo je, da so gradnjo mostu na tej lokaciji načrtovali že pred 2. svetovno vojno, vendar je gradnjo Mostu preprečil prav izbruh vojne. Pa še ena zanimivost: pred 2. svetovno vojno je blizu mesta, kjer zdaj stoji most, čez Dravo vozil pobreški brod.


11

Maribor, 2014

Mesto je konec 20. stoletja dobilo še eno prometno povezavo čez Dravo. To je Koroški most, ki povezuje Studence z levim bregom mesta. Zamišljen je bil kot del zahodne obvoznice mesta. S prihodom železnice v Maribor so čez Dravo zgradili najprej lesen nato pa še kovinski železniški most. Omeniti pa moramo še Studenško brv, ki je manjši most in danes prehoden le za pešce in kolesarje ter motorje. Zgrajen je bil kot povezava Studencev z Mestom na levem bregu Drave.

10. REKA DRAVA IN SPLAVARJENJE Reka Drava je skozi celotno zgodovino Maribora igrala pomembno vlogo. Ščitila je mesto pred napadalci in kasneje predstavljala pomembno prometno pot. Po Dravi so prvi splavi pluli že v rimskih časih. Splavarstvo, kakršnega poznamo danes, je na Dravi doseglo razcvet v 19. stoletju in se ohranilo do začetka 2. svetovne vojne. S splavi so po Dravi prevažali predvsem les, pa tudi sadje in pohorski pesek. Pluli so po Dravi in Savi vse do Beograda, kjer so splav razstavili in ga skupaj s tovorom prodali. Za dravske splavarje je bila prva postojanka v Mariboru. Za pristanišče se je uveljavilo ime Pristan ali Lent. Tukaj so splavarji prenočili in se oskrbeli s hrano za nadaljnjo pot. Danes plujejo splavi po Dravi le še v turistične namene. Splavarska sezona traja od aprila do oktobra. Osrednji dogodek je splavarski krst. Drava je bila včasih divja reka z mnogo brzicami. Prav zaradi tega se je v ljudskem izročilu ohranilo prepričanje, da v Dravi živijo bajeslovna bitja, vile in povodni možje. Za splavarje sta bila posebej neugodna Gestrin, ki je živel v vrtincih ter Vodovnik, ki je živel v brzicah. Oba sta zahtevala od splavarjev zlatnino za njihovo preživetje. Bajka o Gestrinu nam pripoveduje zgodbo o splavarju, ki ni hotel vreči v vodo prstana, ki ga je dobil od neveste. Gestrin se je razjezil in ga utopil. Druga bajka pa pripoveduje zgodbo o splavarju, ki je poskušal prevarati Gestrina in mu v vodo vrgel kamenčke. Gestrin je splav potopil, splavar pa se je komaj rešil. Bajka o Vodovniku pa govori o maščevanju zaradi neuslišane ljubezni. Vodovnikove tri hčere so se zaljubile v splavarje, ki pa so že imeli izbrane neveste. Ker se kljub temu niso hoteli poročiti z Vodovnikovimi hčerami, jih je Vodovnik utopil.

Peti odsek

11. GLAVNI TRG Glavni trg je osrednji mariborski trg, na katerem se je vse od srednjega veka pa do prve polovice 20. stoletja odvijala živahna trgovska dejavnost. Na trgu ali ob njem stoji kar nekaj zanimivih zgradb in spomenikov:


12

Maribor, 2014

11.1 Kužno znamenje Kužno znamenje stoji na Glavnem trgu v Mariboru in je bilo postavljeno v zahvalo za konec kuge, ki je v 17. stoletju pomorila tretjino vsega prebivalstva v Mariboru. Prvi spomenik s podobo Marije so postavili leta 1683. V 18. stoletju so kip nadomestili z današnjim in je delo umetnika Jožefa Štrauba. Osrednji del spomenika je kip Matere božje, okoli katere je razvrščenih šest svetnikov. Kasneje je bila dodana še ograja. Vedeti pa moramo, da je kip, ki stoji na trgu kopija originala. Izvirni kipi in drugi deli so shranjeni v skladišču. Kuga se je v Mariboru prvič pojavila v začetku 17. stoletja. Bolezni so se bali vsi, tudi zdravniki. Veliko zdravnikov je ob izbruhu kuge pobegnilo, rezultat je bilo pomanjkanje zdravnikov za oskrbo obolelih. Tudi v Mariboru in okolici ni bilo zdravnika, zaradi česar je notranjeavstrijska vlada poslala v te kraje zdravnika Hanibala Bottinonija, ki je prišel na Štajersko iz Benetk. Ves čas je ob sebi imel prevajalca, saj ni znal ne nemško ne slovensko. Kuge se je tako zelo bal, da je opravljal obiske pri bolnikih kar na konju in jih ogledoval pri odprtih vratih. Za takšne obiske si je drznil celo računati od 40 do 50 tolarjev. Ljudje so ga kmalu imeli dovolj. Doktor je moral pred jezo meščanov zbežati.

11.2 Rotovž Prvotna mestna hiša ali rotovž je najverjetneje stala na današnji Koroški cesti. Po požarih v začetku 16. stoletja pa so mestno hišo zgradili na Glavnem trgu. Sezidali so jo v poznogotskem stilu, vendar so jo kasneje italijanski mojstri prezidali v renesančnem slogu. Iz tega časa izvira balkon ali loggia, ki je okrašen z reliefom mestnega grba. Na dvoriščni strani je stavba obdana z arkadnimi hodniki. Posebej je zanimiva baročna dvorana, ki so jo najverjetneje v začetku 18. stoletja opremili s stropnimi štukaturami. Fasada je členjena s pilastri, nad vhodnim delom pa stoji baročni stolpič s čebulasti streho. Prav pri gradnji stolpiča se je zapletlo. Zgodba pripoveduje, da je naročnik dal zgraditi stolpič gradbenemu mojstru. Ker pa naročnik ni plačal dogovorjene cene – gradbenemu mojstru je namenil manj denarja od domenjene vsote – se je gradbenik maščeval tako, da stolpiča ni umestil v sredino. Opazite razliko?

11.3 Alojzijeva cerkev Na južnem delu Glavnega trga najdemo Alojzijevo cerkev z izredno lepo ohranjeno rokokojsko ograjo. Cerkev je zasnoval domači arhitekt Johannes Fuchs v drugi polovici 18. stoletja. Zaradi ukinitve jezuitskega reda so cerkev kmalu po zgraditvi zaprli. Uporabljali so

jo kot vojaško skladišče. V tem času se je porušil tudi zvonik.


13

Maribor, 2014

Zanimivo je, da je Alojzijeva cerkev edina cerkev v Mariboru brez zvonika. Zvon ima še

danes nameščen v čelu fasade.

Šesti odsek

12. SLOMŠKOV TRG IN STOLNA CERKEV Slomškov trg je eden izmed najočarljivejših trgov v Mariboru. Na Slomškovem trgu, ki se je nekoč imenoval Cerkveni trg oziroma Kirchenplatz, stoji Stolna cerkev svetega Janeza Krstnika. Stolna cerkev je najstarejša cerkev v Mariboru. Sezidana je bila v 12. stoletju kot romanska enoladijska bazilika, ki so jo v 13. stoletju povečali v triladijsko baziliko. Skozi stoletja so ji dozidali posamezne dele kot so prezbiterij, stopniščni stolp in zakristijo. Čeprav je vsako obdobje pustilo na cerkvi svoje sledove, ima danes cerkev gotski videz, ki izvira iz 19. stoletja. Okoli cerkve je bilo že od njenega nastanka obzidano pokopališče. Še danes je ohranjen svetilni steber iz leta 1517, v katerem je gorela večna luč. Steber je označeval pokopališče. Čeprav je bilo pokopališče razmeroma majhno, je zadostovalo za več stoletij. Tukaj je bilo pokopanih mnogo znamenitih mariborskih družin. Nekateri njihovi nagrobniki so se ohranili in so danes vzidani v zunanjo steno cerkve. Pred cerkvijo stoji spomenik Antonu Martinu Slomšku, ki je leta 1859 dosegel, da so sedež levantinske škofije prenesli v Maribor. Takrat je mariborska župna cerkev postala stolna cerkev. Mariborčani jo danes imenujejo kar Stolnica. Današnjo podobo je trg dobil v 19. stoletju, ko so na trgu uredili park z bazenčkom in kipom Korleka. Na trgu je še zgradba mariborskega gledališča, ki ima klasicistični videz. Na fasadi kraljujejo kariatide. Konec 19. stoletja je bila na trgu zgrajena še zgradba Mariborske mestne hranilnice, ki je zgrajena v neorenesančnem slogu ter stoji nasproti stolne cerkve. Danes je v njej sedež univerze Maribor.

Zgodba, ki je povezana s cerkvenim zvonikom, govori o mladem tesarju Predenigu in njegovi

družini. Tesar je bil v cerkvenem stolpu stražar. Zaradi turške nevarnosti je mnogo meščanov zapustilo mesto in se zateklo v okoliške vinograde. Tudi tesar je ženo in otroka nameraval poslati v Ruše. Ker pa se je žena obirala, so Turki že bili pred zaprtimi mestnimi vrati. Hlapec je s tesarjevo ženo in dojenčkom splezal na cerkveni stolp, misleč, da bodo tam na varnem. Turki pa so zažgali mesto in goreti je začela tudi cerkev s stolpom. Hlapec je poiskal vrv, nanjo privezal desko, prijel v naročje tesarjevo ženo z otrokom in se začel spuščati po zunanji steni stolpa proti dnu. Meščani so opazili nenavadno reševanje, prislonili lestev in rešili vse tri. V zahvalo za pogum in rešitev svojih najdražjih je tesar Predenig pogumnega hlapca naredil za somojstra ter se zavzel za to, da mu je mesto podelilo tudi mestne pravice.


14

Maribor, 2014

Sedmi odsek

13. TRG GENERALA MAISTRA Zemljišče, na katerem se danes nahaja trg, je mestna občina odkupila od grofa Brandisa v 19. stoletju. Že takrat so sklenili, da ostane trg nepozidan. Trg je skozi stoletja menjal imena. Prvotno so ga poimenovali Tegetthoffov trg in na njem postavili spomenik znamenitemu admiralu, ki se je rodil v Mariboru. Kip so po 1. svetovni vojni odstranili. V času med obema vojnama se je trg imenoval Jugoslovanski trg. Takrat so na trgu začeli graditi srbsko pravoslavno cerkev, ki jo je nemška oblast v 2. svetovni vojni porušila. trg je po 2. svetovni vojni spet zamenjal ime tokrat v Leninov trg. V času po osamosvojitvi Slovenije je trg dobil ime po generalu Rudolfu Maistru. Na trgu so mu postavili tudi spomenik, nedaleč vstran pa so posadili osamosvojitveno lipo. Rudolf Maister je bil slovenski pesnik, general ter borec za severno mejo. Rodil se je 29. marca 1874, umrl pa 26. julija 1934 v Uncu pri Rakeku. Njegove družinske korenine segajo po materini strani na Dolenjsko, po očetovi pa na Štarejersko. Ko je dopolnil 3 leta mu je umrl oče in potem je zanj skrbel stric Lovrenc. Rudolf je obiskoval osnovno šolo potem pa nadaljeval z nižjo gimnazijo. Ker ga je skozi celotno šolanje navduševal poklic vojaka se je odločil zanj in kasneje postal tudi prvi general slovenske vojske. Maister se je že od malega

ukvarjal s književnostjo, glasbo, s slikarstvom in knjigami ter začel že zgodaj pesniti.

Na trgu so konec 19. stoletja postavili fontano Milana Černigoja. Trg pa obdajajo zgradba I. gimnazije, mestni grad, poslovno-stanovanjska zgradba Maistrovi dvori ter občinska hiša Mestne občine Maribor.

14. MESTNI PARK in TRIJE RIBNIKI Mestni park je začel nastajati leta 1871, ko je občina kupila zemljišče od grofa Ferdinanda Brandisa. V parku raste okoli 100 vrst domačih in tujih listavcev in iglavcev. Po sredini parka

teče osrednja sprehajalna pot ali Humekova promenada oz. Aleja svetilk, ki se po stopnicah nadaljuje do Treh ribnikov. V preteklosti so bili ribniki rezervoarji za vodo, ki so dovajali vodo v mestni obrambni jarek. S tremi ribniki je povezana zgodbica o krojačku, ki je rešil Maribor pred Turki in govori takole: Prišli so Turki, ki so hoteli zavzeti mesto. Prebivalci so se zbrali v mestu in zaprli mestna vrata. Z grozo pa so ugotovili, da so pozabili napolniti obrambni jarek. Nihče si ni upal iz mesta do ribnikov, da bi dvignil zapornico. Končno se je javil pogumni krojaček. Preoblekel se je v turška oblačila, se izmuznil skozi Koroška vrata in pohitel do zapornic. V tem času so


15

Maribor, 2014

se Turki odločili napasti mesto in skočili v prazen obrambni jarek. Toda v tem trenutku je v jarek prihrumel velikanski vodni val in v valovih se je veliko Turkov utopilo. Ostali so v smrtni grozi zbežali. Tako je pogumni krojaček rešil Maribor pred Turki.

15. VIRI IN LITERATURA VARL, Valentina (1997), Mariborske zgodbe, Maribor, Kapital PIVKA, Jurij (Maribor: 50 nepozabnih doživetij v mestu in okolici, Maribor, Kapital RADOVANOVIČ, Sašo (2001), Maribor, Maribor, Založba Kapital RADOVANOVIČ, Sašo (2005), Mariborske ulice, Maribor, Kapital RADOVANOVIČ, Sašo (2004), Čudovita Maribor & Pohorje, Maribor, Kapital RADOVANOVIČ, Sašo (20010), Maribor – štajerski Meran, Maribor, Ostroga POZDRAV iz Maribora: Mesto na razglednicah v letih 1892 do 1945, (1992), Murska Sobota, Pomurska založba MARIBOR skozi stoletja. 1, Razprave (1991), Maribor, Obzorja


16

Maribor, 2014

16. DODATKI

Srednjeveški Maribor

(vir: http://img.rtvslo.si/_up/upload/2011/01/22/64759374_maribor_show.jpg)

Trg svobode


17

Maribor, 2014

(vir: http://static-1.mojvideo.com/foto22818-3835-411388/trg-svobode.jpg)

Frančiškanska cerkev

(vir: http://kraji.eu/PICTURES/podravsko_pomurska/maribor_z_okolico/maribor/okolica_starega_mestneg

a_jedra/franciskanska_cerkev/DSC_9600_maribor_franciskanska_cerkev_big.jpg)


18

Maribor, 2014

Grajski trg z mestnim gradom

(vir: http://www.portlandbridges.com/photoimagefiles/slovenia-highlights-5d0img75097-s.jpg)

Znameniti Ezl ek

(vir: http://users.volja.net/totiezlek/ASTORIA-EZLEK.jpg)


19

Maribor, 2014

Mestni grad z renesančno bastiljo

(vir: http://services.dedi.si/DEDIServer/res/media/image/3752/MAXIMUM/700?1282208314)

Dvorišče Vetrinjskega dvorca

(vir: http://maribor24.si/sites/default/files/styles/front-big-image/public/slike/naslovne/2014/2/9/gruber_maribor_2012_5_hauptquartiermaribor12.jpg


20

Maribor, 2014

Salzburški dvorec z baročno fasado

(vir: http://www.slovenia.info/pictures%5CTB_attractions%5C1%5C2004%5CSalzburskidvorec_v_31610.

jpg)

Židovski trg z Židovskim stolpom


21

Maribor, 2014

(vir: http://www.slovenia.info/pictures%5CTB_attractions%5C1%5C2004%5CZidovski_stolp_v_32123.jp

Najstarejša vinska trta na svetu

(vir: http://www.fkpv.si/modules/gallery/uploads/hia_stare_trte.jpg)

Sodni stolp


22

Maribor, 2014

(vir: http://kraji.eu/PICTURES/podravsko_pomurska/maribor_z_okolico/maribor/staro_mestno_jedro/lent/I

MG_3854_maribor_lent_sodni_stolp_pristaniski_stolp_big.jpg)

Vodni stolp

(vir: http://static.panoramio.com/photos/large/34355366.jpg)

Lent


23

Maribor, 2014

(vir: https://www.google.si/search?tbm=isch&q=kavarna+astoria&oq=&gs_l=#q=mariborski+lent&tbm=isch&facrc=_&imgdii=_&imgrc=GnOfyWKfONHe9M%253A%3BlPnxdi5WbV0nhM%3Bhttp%253A%252F%252Fupload.wikimedia.org%252Fwikipedia%252Fcommons%252F9%252F90%252FMaribor_Lent.jpg%3Bhttp%253A%252F%252Fsl.wikipedia.org%252Fwiki%252FLent%3B1024%3B768

Mariborski Stari most

(vir: http://www.slovenija-danes.slovenci.si/modules/aktualno/uploads/maribor_copy1.jpg)


24

Maribor, 2014

Splavarji na Dravi

(vir: http://maribor-pohorje.si/images/temp/-glavne-znamenitosti-Splavarjenje_Slovenia_Slovenija_Maribor_Pohorje_Bogdan_Zelnik_1.jpg)

Glavni trg z rotovžem in kužnim znamenjem

(vir: http://maribor-pohorje.si/images/temp/-glavne-znamenitosti-Glavni_trg1_Slovenia_Slovenija_Maribor_Pohorje_Marko_Petrej.jpg)


25

Maribor, 2014

Alojzijeva cerkev

(vir: http://kraji.eu/PICTURES/podravsko_pomurska/maribor_z_okolico/maribor/staro_mestno_jedro/glav

ni_trg/IMG_4016_maribor_glavni_trg_cerkev_sv_alojzija_big.jpg)

Slomškov trg s Stolno cerkvijo

(vir: http://www.slovenia.info/pictures%5CTB_attractions%5C1%5C2004%5CSlomskov-trg_v_31621.jpg)


26

Maribor, 2014

Trg generala Maistra

(vir: http://kraji.eu/PICTURES/podravsko_pomurska/maribor_z_okolico/maribor/okolica_starega_mestnega_jedra/trg_generala_maistra/IMG_4420_maribor_trg_generala_maistra_prva_gimnazija_spomenik_b

ig.jpg)

Promenada Mestnega parka


27

Maribor, 2014

(vir: http://kraji.eu/PICTURES/podravsko_pomurska/maribor_z_okolico/maribor/mariborski_park/mestni_

park/IMG_4187_maribor_mestni_park_promenada_promenada_big.jpg)

Trije ribniki

(vir: http://kraji.eu/PICTURES/podravsko_pomurska/maribor_z_okolico/maribor/mariborski_park/trije_rib

niki/prvi_ribnik/IMG_1428_maribor_trije_ribniki_prvi_big.jpg)


28

Maribor, 2014

17.ODSEKI: 1. ODSEK :

• Kako je nastal Maribor in kako je dobil ime

• Trg Svobode

• Frančiškanska cerkev

2. ODSEK :

• Grajski trg

• Mestni grad

3. ODSEK :

• Vetrinjska ulica

• Židovski trg

4. ODSEK :

• Lent ( mostovi, splavarjenje, hiša stare trte – degustacija vina)

5. ODSEK :

• Grajski trg

6. ODSEK :

• Slomškov trg

7. ODSEK :

• Trg Generala Maistra

• Mestni park in trije ribniki

18. STROŠKI Skupina mladih: 25 oseb


29

Maribor, 2014

Honorarno vodenje: 60€ z DDV

Degustacija vin v hiši stare trte (3 vzorci): 4€

Cena na osebo: 7€