K REŠITVI USMERJENA PSIHOTERAPIJA
po I. K. Berg, S. Miller: “Working with the Problem Drinker: A Solution-Focused Approach”
Insoo Kim Berg (* 25. julij, 1934, v Koreji; † 10. januar 2007 v Milwaukeeju)
Steve de Shazer (* 25. junij, 1940, v Milwaukeeju; † 11. september 2005 na Dunaju)
NAČELA IN PREDPOSTAVKE
Poudarjajmo duhovno in duševno zdravje ter telesno aktivnost
Uporabljajmo vire – utilizacija
Hermenevtični (ateoretični, nenormativni) pristop
Bodimo varčni: manj je več / Parsimoničnost
Sprememba je neizogibna in se nujno zgodi
Usmerjajmo se v sedanjost in prihodnost
Sodelujmo
Osrednje predpostavke
Poudarjajmo duhovno in duševno zdravje ter telesno aktivnost
Svoj pogled upiramo predvsem v uspehe, ki so jih
klienti doživeli pri spopadanju s svojimi težavami.
Predvsem osvetljujemo njihove moči, vire in
sposobnosti. Iščemo klientov odgovor na stisko –
verjamemo, da ključ do rešitve poznajo oni in ne
terapevti.
Uporabljajmo vire – utilizacija
Zdravljenje bo kakovostno, če iz klientov izvabimo
tiste moči, vire in zdrave lastnosti, ki jih potrebujejo,
da bi se izvili iz trenutne stiske in so znotraj
klientovega referenčnega okvirja oz. njegovih mej.
Hermenevtični (ateoretični, nenormativni) pristop
Ne domišljamo si, da vemo, kaj v »resnici« leži v
ozadju težav, ki jih poraja alkohol. Trudimo se najti
odgovor, ki bo odrešilen prav zanj.
Bodimo varčni: manj je več / Parsimoničnost
Najraje uberemo najpreprostejšo in najhitrejšo pot
do cilja. Terapevtska sredstva, ki naj nas bi pripeljala
do terapevtskega cilja, varčno izbiramo. To
dosežemo tako, da v terapiji napredujemo od spodaj
navzgor.
Sprememba je
neizogibna in
se
nujno zgodi
Spremembe, ki se odvijajo že po naravni poti,
prepoznamo in jih nato izkoristimo pri iskanju rešitve.
Usmerjajmo se v sedanjost in prihodnost
Osnovni cilj terapije ni poglabljanje preteklosti, pač
pa pomoč klientu pri tem, da bi se bolje znašel v
sedanjosti in prihodnosti. To npr. dosežemo z
vprašanjem o čudežu, vprašanju vrat, video
posnetku, …
Sodeluj
mo
To načelo pomeni delati skupaj drug z drugim.
Sodelovanje rojeva sodelovanje.
Osrednje
predpostavke
NE POPRAVLJAJ, kar ni pokvarjeno!
Ko ugotoviš, kaj deluje, SE TEGA OPRIMI ŠE BOLJ!
Kar ne deluje, tega ne ponavljaj. STORI KAJ DRUGEGA!
RAZVIJANJE SODELUJOČIH ODNOSOV MED KLIENTI IN TERAPEVTI
Kar je najbolj popustljivo, lahko premaga tisto, kar je najtrše …
Vsi vemo, da popustljivost užene upor in da mehkoba premaga trdoto, in vendar tega nihče
ne izkorišča.
Lao Tzu, Tao Te Ching (1963)
Odnos s stranko
Za odnos s stranko gre, kadar klient in terapevt
skupaj v teku ali na koncu terapevtskega
srečanja opredelita pritožbo, ki je klienta privedla
v terapijo, ali cilj obravnave.
Klient nakaže, da v rešitvi vidi tudi sebe, da je
pripravljen v zvezi s tem kaj ukreniti.
Odnos s tožnikom
Kadar terapevt in klient v teku srečanja uspeta
skupaj opredeliti pritožbo ali cilj zdravljenja, ne
pa tudi konkretnih korakov, ki naj bi jih klient
naredil, da bi prišel do rešitve (poudarja, da do
rešitve lahko pride le, če drugi nekaj ukrene).
Odnos z obiskovalcem
Kadar na koncu srečanja terapevt in klient ne
opredelita skupaj pritožbe za obravnavo ali cilja, h
kateremu naj bi v zdravljenju stremela.
Klient nakaže, da težave, ki zahteva zdravljenje,
sploh ni, ali pa, da pripada nekomu drugemu.
Klientu se ne zdi smiselno karkoli spreminjati, še
manj pa hoditi na terapijo.
Dobro oblikovani cilji
Cilji naj bodo pomembni za klienta, v okviru njegove resničnosti, njegovega sveta
Cilji morajo biti majhni: „Kateri bi bil prvi majhen korak, ki bi pomenil začetek?“
Cilji naj bodo konkretni, oprijemljivi, natančni in povezani z vedenjem
Cilji naj kažejo na prisotnost in ne na odsotnost nečesa
Cilji naj opisujejo začetek neke verige vedenja
Cilji naj bodo stvarni in uresničljivi v klientovem življenjskem kontekstu, konkretni možni vsakdanji
čudeži, kot je: „Dobro jutro, srček!“
Uresničevanje ciljev je „trdo delo“. Stvari se moraš lotiti, pljuniti v roke, jo izpeljati
Klienti nujno potrebujejo doživetja uspeha
Cilji naj bodo pomembni za klienta, v okviru njegove resničnosti,
njegovega sveta
Cilj mora biti pomemben klientu in klient mora
čutiti, da mu bo doseženi cilj osebno koristil.
Tako se bo bolj potrudil, da ga bo uresničil.
Cilji morajo biti majhni
Cilji morajo biti dovolj skromni, da jih klient lahko
doseže. Tako je veliko bolj verjetno, da se mu
posreči jih doseči: mu daje občutek, da mu gre,
mu vliva upanje in krpi pripravljenost za nadaljnje
delo.
„Kateri bi bil prvi majhen korak, ki bi pomenil
začetek?“
Cilji naj bodo konkretni, oprijemljivi, natančni in povezani z vedenjem
Natančno opredeljeni cilji klientu in terapevtu
omogočajo, da lažje ocenita, koliko sta
napredovala in ugotovita, kaj še morata
uresničiti.
Cilji naj kažejo na prisotnost in ne na odsotnost nečesa
Cilji naj bodo izraženi v trdilni obliki: kaj klient bo
storil, namesto o tem, česar ne bo.
Tako veliko lažje ugotovimo, kdaj je cilj dosežen.
Hkrati izhajamo iz dejstva, da ni mogoče, da ne bi
počeli ničesar.
Na prepovedano dejavnost mislimo še bolj, zaradi
česar se ji težko izognemo.
Cilji naj opisujejo začetek neke verige vedenja
Cilj, pa naj bo še tako velik ali kompleksen
dosežemo, če se osredotočimo na to, kako bomo
pot začeli, in ne na to, kako se bo morebiti
iztekla.
Zanima nas prvi, mali korak v smeri želenega
razpleta.
Cilji naj bodo stvarni in uresničljivi v klientovem življenjskem kontekstu
S klienti ugotavljamo, kaj je in kaj ni uresničljivo
in dosegljivo v njihovih življenjskih okoliščinah.
Konkretni možni vsakdanji čudeži, kot je: „Dobro
jutro, srček!“
Uresničevanje ciljev je „trdo delo“
Stvari se moraš lotiti, pljuniti v roke, jo izpeljati
S tem zaščitimo in krepimo klientov občutek
lastne vrednosti in dostojanstva, tudi če mu
morebiti cilja ne bi uspelo doseči.
Klienti nujno potrebujejo doživetja uspeha
Občutek, da so zmogli, dviguje samozavest in
sproži pozitivni feedback.
Torej s klientom oviro postavimo le tako visoko,
da jo bo lahko z veliko verjetnostjo preskočil.
DOGOVARJANJE IN SODELOVANJE: CILJI TER ODNOS MED KLIENTOM IN TERAPEVTOM
Vse preveč terapevtov te pelje na večerjo in ti pove,
kaj moraš naročiti. Sam peljem pacienta na
psihoterapevtsko večerjo in mu rečem:
»Sami povejte, kaj želite.«
Milton Erickson (1973)
Postavljanje ciljev v odnosu z obiskovalcem
ugotovi, kaj hoče klient
strinjaj se s klientovim ciljem in sočustvuj z
njegovo stisko
klienta pohvali
vprašaj klienta, kako razume zahteve napotitelja
Dogovarjanje o ciljih v odnosu s tožnikom
to, da klient začuti, da bodo rešitve njegove, medtem, ko se razpravljanju o težavah
kolikor je mogoče izogiba
družinske člane vidi kot zaveznike, ki lahko dajo objektivne opise tega, kar je delovalo
in kaj ni, kakšno zdravljenje bi klientu najbolj pomagalo,
v klientu je treba iskati vrline, ki lahko pripeljejo k odkritju rešitev (npr. koliko je
žrtvoval),
terapevt mora resnično verjeti, da so klientovi nameni dobri, le njihov izid ni učinkovit,
terapevt naj se izogiba nasvetov o hitrih in lahkih rešitvah (vsaj, dokler se klient ne
prelevi v stranko).
Postavljanje ciljev s stranko (1)
Kaj je naslednji korak? Klient mora sam priti do
spoznanja, da je vzdržnost edina uspešna rešitev in
se nato nedvoumno zavzeti, da bo izpeljal, kar bo
potrebno, namesto da bi se čutil v odločitev
prisiljenega.
terapevt mora paziti, da v celotnem zdravljenju
vzdržuje odnos s stranko. Pri tem si lahko pomaga
tako da:
Postavljanje ciljev s stranko (2)
pohvali klienta za vse trenutke, ko se je s težavo že poizkušal spoprijeti,
strinjaj se s klientovim razlogom za zdravljenje,
usmeri se na vse, česar se je klient lotil, da bi se mu posrečilo, pa čeprav je trajalo le kratek čas,
s pomočjo sedmih lastnosti dobro opredeljenih ciljev, se s klientom dogovori o uresničljivih,
dosegljivih in izmerljivih ciljih,
pri postavljanju bodi oprezen in napredek budno spremljaj,
klienta vprašaj po podrobnostih iz njegovega življenja in dela ter po novih uspešnih vzorcih, ki jih
razvija,
podrobno sprašuj po vzorcih (kdo, kaj, kako ,…). S tem spoznajo lastne vzorce
Usmerjanje k rešitvi: Kako voditi razgovor k spremembi
Z govorjenjem se nikoli ničesar ne naučim. Učim se
samo, kadar sprašujem.
Lou Holtz, The New York Times
Pet koristnih vprašanj
Vprašanje, ki osvetljujejo spremembe pred prvim srečanjem
Vprašanja za iskanje izjem
Vprašanje o čudežu
Vprašanje z lestvico
Vprašanje “Kako zmorete?”
Vprašanja, ki osvetljujejo spremembe pred prvim srečanjem
Raziskave potrjujejo, da klienti pomembno
spremenijo vzorce svojih težav pred svojo prvo
obravnavo.
Ključnega pomena je, da terapevt počaka in v
pravem trenutku vpraša po njih.
Vprašanja za iskanje izjem: krepitev trenutnih in preteklih uspehov
Klienta moramo opozoriti na obdobje izjem, ko se
težave ne pojavljajo, in jih kot izstopajoče izjeme
tudi označi.
Izjeme v težavah so tisti trenutki, ko klient ne
pije, temveč počne nekaj drugega, bodisi, da se
to zgodi spontano, bodisi kot posledica
konkretnih pazljivih korakov.
Čudeži se dogajajo: vprašanje o čudežu
Klientov pogled usmerja v prihodnost, ko bodo težave rešene in bo lahko
začel uživati sadove uspešno zaključenega zdravljenja. Prebudijo upanje
in vizijo možnega.
Če se opremo na že storjene ali pretekle uspehe, predstave o čudežnem
dnevu ni težko uresničiti.
Majhen del tega čudeža moramo pretvorit v resničnost in klientu
pomagati, da si predstavlja, kaj se bo v njegovem življenju spremenilo, ko
bo svoj čudež začel uresničevati. Večkrat ko klient opiše uspešen izid
terapije, tem resničnejši zanj postaja.
Vprašanja z lestvico
S tem, ko klient na številčni lestvici oceni vse, kar mu
veliko pomeni (tegobe, čustva, odnose,…), dobi th. o vsem
tem veliko boljšo predstavo.
Namen teh vprašanj je pridobivanje podatkov, hkrati pa z
njimi kl. vlivamo tudi voljo, jih spodbujamo in krepimo
proces spreminjanja.
Vprašanje »Kako zmorete?«
Vprašanje je v pomoč, kadar je terapevtska situacija nespodbudna (klienti, ki so izgubili
upanje vase in v prihodnost). Pogosto nam tako uspe rahločutno zanetiti dvom v klientova
prepričanja in njegov občutek brezupnosti, obenem pa ga usmerjati k predstavi o majhnih
premikih v želeno smer.
Ko terapevt klienta prosi, naj mu pove kako »komaj zdrži« ob tako hudih situacijah, ki ga
spremljajo že vse življenje, začne ta opisovati majhen korak, ki mu pomaga, da se prebije
skozi vsak dan. Ta korak, ki ga vsak dan naredi, da »komaj zdrži«, nato postane temelj
tega, kar mora početi še naprej.
Avtorja ponujata tudi različico vprašanja »Kako zmorete?« in sicer »Kako, da vaše življenje
ni hujše?« s katerim klienta »obtožimo« za podvige, ki jih sam ne vidi.
Prvine, vrste in izvajanje terapevtskih posegov
Namen vseh k rešitvi usmerjenih posegov (vodenju
razgovora, domačih nalog, …) je izvabiti, sprožiti in
ponoviti izjeme, ki jih je ustvaril klient.
V tem procesu je naloga terapevta prekucniti prvo domino
v nizu. Namesto, da bi se posvečali temu, da bi kl. nehal
piti, je učinkovitejši, varčnejši in uspešnejši pristop
zdravljenja tisti, ki izvablja, in krepi že obstoječe uspešne
rešitve, do katerih se je sam dokopal.
Posvet med srečanjem in ekipni pristop
gre za posvetovanje med srečanjem z ekipo terapevtov za
enosmernim ogledalom, kar omogoča več zornih kotov na težavo
in tudi več pogledov na rešitev.
po premoru terapevt klientu posreduje vzpodbudno sporočilo
(pohvali, uporablja klientove besede, strinja se s klientovim ciljem
in ga ubesedi v trdilni obliki, poudari, da bo potrebno trdo delo,
utemelji in razloži domačo nalogo in pri tem koristi t.i.
»premostitveno izjavo«, vse podkrepi še s svojim osebnim
slogom).
Naloge po meri odnosa
odnos z obiskovalcem – vse kar klient počne in mu koristi, vztrajno hvalimo in ga tako
spodbujamo, da se za zdravljenje bolj zavzame, saj sprevidi, da zna sodelovati, trdo delati in da
želi početi, kar je zanj dobro. Dosežek (majhne ali velike) moramo izpostaviti in mu svetovati, naj
še tako nadaljuje. Tako je večja verjetnost, da bo klient prišel tudi drugič in je očitno bolj odziven in
pripravljen sodelovati.
odnos s tožnikom – prvi korak v takem odnosu je pohvaliti klienta za vse, kar je pretrpel. Štejemo
mu v čast, da kljub mukam, ohranja upanje. Vse, kar mu predlagamo, naj bo namenjeno temu, da
bi v sebi namesto žrtve videl osebo, ki se lahko sama dokoplje do rešitve.
odnos s stranko – poleg pohvale klientu, ker se je pripravljen spoprijeti s svojimi težavami, je
pomembno, da terapevt skupaj s klientom odkrije, kaj bi lahko bil prvi konkretni korak, ki ga mora
narediti.
Pohvale: moč potrjevanja
Pohvale imajo veliko terapevtsko moč in so
uporabne v vseh terapevtskih posegih (razen pri
klientih, ki težko prenašajo pohvale).
Hvaljenje ne pomeni dajanje potuhe klientovem
uničujočemu vedenju. So v vseh kulturah pot do
utrjevanje družbenih odnosov na vseh ravneh.
Strinjaj se s cilji klientov
Oprimi se tega, kar učinkuje – »pravega« načina reševanja težav ni – karkoli se obnese, je treba ponavljati.
Sprožanje spremembe pred srečanjem – po raziskavah 67% klienotv poroča o »dobrih« spremembah od
takrat, ko prvič pokličejo terapevta do prvega srečanja z njim.
Išči izjeme – bodi si namerne, ki jih vpeljejo klienti in jih znajo natanko opisati. Če se klient zaveda
posameznih korakov, jih lahko tudi ponovi in tako ustvari vzorec rešitve. O naključnih izjemah pa govorimo,
kadar klient poroča o očitnih izjemah v svojem vedenju, vendar ne zna opisati korakov, ki so pripeljali do
njih. Pomagati mu moramo uvideti, da sam pripomore k temu, da lahko v prihodnje naključne dogodke
spremeni v bolj namerne.
Pogled v prihodnost: po čudežu – klientu pomagamo, da rešitve, ki jih je porodilo »vprašanje o čudežu«
tudi uresničijo. Z vprašanjem »Kdaj nazadnje?« klienta spomnimo na uspešno obdobje, vendar je na svoj
podvig nekako pozabil. Gre za priredbo tehnike »kristalne krogle« M. Ericksona, ki jo je prikrojil in razširil de
Shazer (1985).
Če se nič ne obnese, ukreni kaj drugačnega
Spremljate, kaj počnete, ko premagate slo po pijači – z uporabo prihodnjika terapevt namigne, da klient bo
storil nekaj koristnega, ko bo premagal npr. željo po pijači, ki ga zgrabi, kot da gre za nekaj najbolj
naravnega in pričakovanega, kar je treba samo budno spremljati. Poseg temelji na predpostavi, da klient
lahko stori in tudi bo storil, kar je zanj dobro.
Opazujte, kaj vam gre v življenju dobro – nalogo zastavimo, da bi klient sestavil jedrnat »seznam
uspehov« med današnjim dnem in prihodnjim srečanjem.
Naloga napovedovanja – klientom damo nalogo, da zvečer, preden gredo spat, napovedo, kako bodo
naslednji dan preživeli (pili) in si to napoved zabeležijo. Nato naj dan preživijo kot običajno, zvečer pa naj
primerjajo svoje početje z napovedjo, če se je uresničila. Naloga je primerna še zlasti za klienta, ki imajo
občutek, da nimajo nikakršnega nadzora nad svojim početjem (pitjem). Tako klientu pripisujemo
odgovornost za uspehe.
Kaj storiti, ko se zdi, da se nič ne obnese
Terapevt in klient se morata pogosto in skupaj
vračati k ciljem terapije, morda kar na vsakem
srečanju. Ključno je tudi to, da terapevt resnično
posluša, kaj klient govori in ničesar ne
predpostavlja. Če skrbno prisluhnemo temu, kaj
želi klient in ne vsiljujemo lastnih želja, bo
uspešen zaključek zdravljenja zagotovljen.