Ptice (Aves)

• skupne značilnosti;

• evolucijski razvoj;

• skupine ptic;

• ekološki pomen.

Ptice - skupne značilnosti

• poleg netopirjev in letečih psov so edini živeči vretenčarji, ki so sposobni letenja;

• krila so spremenjene prednje okončine;

• telo je pokrito s perjem kot posebna kožna tvorba; noge pokrivajo roževinaste luske;

• so endotermne živali, torej so sposobne vzdrževati stalno telesno temperaturo (kri se dejansko 'ohladi' v žilah na nogah);

• kosti niso tako močne in kompaktne kot kosti plazilcev ali sesalcev in v večini primerov so votle (sicer bi ptice težje letele);

• na trebušni strani imajo povečano kost grodnico, zaradi močnih letalnih mišic, ki se nanjo pritrjajo;

• čeljusti so se preobrazile v brezzobi, roževinast kljun, ki je pri različnih vrstah glede na način prehrane različno oblikovan;

• največje kljune imajo tukani in kljunorožci, najmočnejše pa žoln;

• za usti imajo golšo v katero lahko shranjujejo hrano;

• imajo zelo dobro razvite možgane in dober vid, še posebej ujede, le redke ptice tudi izjemen vonj;

• so jajcerodne in valijo jajca, ki so obdana z apnenčasto zunanjo ovojnico;

• največja jajca valijo noji in emuji, najmanjša pa kolibriji;

• perje ptic je pogosto obarvano in pri večini vrst so samci in samice različni (t.i. spolni dimorfizem);

• obnašanje ptic je navadno pogojeno z letnimi časi in hormonskim delovanjem.

So uspešna skupina vretenčarjev zaradi;

1. vzdrževanja stalne telesne temperature, kar jim omogoča kožna tvorba iz keratina, podobna dlaki sesalcev;

2. sposobnost letenja; naselile so se v vseh možnih ekosistemih, razen seveda globokomorskih;

• živijo na odprtih morjih, mrzlih antarktičnih predelih, na zasneženih vrhovih Himalaje in Andov, sredi avstralskih puščav in med golimi skalami vulkanskih otokov; večina vrst živi v tropskih in zmernih predelih Zemlje;

• zanje značilen velik evolucijski korak na področju medsebojnega sporazumevanja in komunikacije (v času parjenja, ko samci izvajajo zapletene svatovske plese (npr. rajčice), razkazujejo svoje barve (pav) ali pa prepevajo zapletene melodije (slavec, kos).

Skupine ptic

• tekači (Ratites),

• veslači (Sphenisciformes),

• slapniki (Gaviiformes) in potapniki

(Podicipediformes),

• cevonosci (Procellariiformes) in

veslonožci (Pelecaniformes),

• močvirniki (Ciconiiformes),

• plamenci (Phoenicopteriformes),

• plojkokljuni (Anseriformes),

• ujede (Falconiformes),

• kure (Galliformes),

• žerjavovci (Gruiformes),

• pobrežniki (Charadriformes),

• golobi (Columbiformes),

• papige (Psittaciformes),

• kukavičarji (Cuculiformes),

• sove (Strigiformes),

• ležetrudniki (Caprimulgiformes),

• hudourniki in kolibriji (Apodiformes),

• vpijati (Coraciiformes),

• plezalci (Piciformes),

• pevci (Passeriformes) 1,

• pevci (Passeriformes) 2.

Ekološki pomen ptic

• veliko vrst je na vrhu prehranjevalne verige,

večina pa jih je hrana drugim živalim;

• za mnoge vrste je značilna koveolucija

(sorazvoj) z rastlinami cvetnicami, ki jih

oprašujejo (kolibriji).

• razvili so se iz skupnih prednikov, ki so še v

veliki meri ohranjali plazilske značilnosti;

• iz njih se je razvilo čez 9.000 različnih vrst ptic;

• praptič (Archaeopteryx), ki je imel v kljunu zobe.

Imel je slabše dovršena krila, pa tudi drugačno

lobanjo in noge.

Praptič (Archaeopteryx

• Vir: praptič (Archaeopteryx); pridobljeno 18. 3. 2013;

http://www.svarog.si/biologija/index.php?page_id=8158

Sesalci (Mammalia)

• skupne značilnosti;

• razdelitev v skupine;

• ekološki pomen.

Sesalci (Mammalia) – skupne

značilnosti • razvili so se iz plazilskih sinapsidnih prednikov v

mezozoiku;

Splošna delitev sesalcev na:

1. 'primitivni' sesalci, kamor spadajo stokovci

(Monotremata),

2. višji sesalci (Theria).

• v koži imajo žleze znojnice, ki izločajo znoj in

tako sodelujejo pri vzdrževanju stalne telesne

temperature;

• samice višjih sesalcev imajo prsne žleze

(znojnice spremenjene v mlečne žleze);

• telo večine kopenskih sesalcev pokriva dlaka,

ki ščiti telo pred segrevanjem ali podhladitvijo,

pa tudi pred zajedavci;

• krvožilni sistem je zaprt;

• srce je predeljeno na 4 medprostore;

• dihajo s pljuči;

• imajo zelo razvite možgane, pa tudi čutila kot

so vid, sluh in voh;

• v ustih imajo različno število zob, z različnimi

vlogami;

• značilna notranja oploditev in razvoj zarodka v

maternici, ki je postala kompleksen spolno-

rodilni organ;

• razen pri stokovcih se vsi mladiči skotijo in

so podobni odraslim živalim, pogosto slepi in

nebogljeni;

• pri večini vrst traja razvoj mladičev več let,

pri nekaterih skupinah kot so npr. glodavci

(Rodentia) pa traja razvoj mladičev le nekaj

tednov.

Skupine sesalcev

• stokovci (Monotremata)

• vrečarji (Marsupialia)

• žužkojedi (Insectivora)

• netopirji (Chiroptera)

• redkozobci (Edentata) in luskavci

(Pholidota)

• zajci in žvižgači (Lagomorpha)

• glodavci (Rodentia) 1

• glodavci (Rodentia) 2

• zveri (Carnivora)

• kiti (Cetacea)

• trobčarji (Proboscoidea)

• morske krave (Sirenia) in pečinarji

(Hyracoidea)

• kopitarji (Ungulata)

• polopice (Prosimii)

• opice (Anthropoidea)

Ekološki in evolucijski pomen

sesalcev

• predstavljajo skupaj s ptiči evolucijski vrhunec

razvoja neke živalske veje;

• razvoj je potekal od plazilskih prednikov v

zgodnjem mezozoiku;

• uspešno so preživeli veliko izumrtje (na

koncu krede pred 65 milijoni let), ki je iztrebilo

konkurenčne dinozavre, v mezozoiku pa so

dobesedno zavladali svetu;

• pred pojavom človeka so živeli tudi orjaški

sesalci, kot so orjaški jamski medved, orjaški

lenivec, orjaški jelen, orjaški pasavec, orjaški

nosorog idr.;

• večina teh vrst je še pred ledeno dobo ok.

10.000 let nazaj izumrla;

• v ekološkem smislu predstavljajo pomemben

člen v prehranjevalni verigi; petina živečih vrst

je plenilskih, ostali so rastlinojedci;

• izrazito vplivajo na oblikovanje nekaterih

ekosistemov (npr. velike črede gnujev, zeber,

antilop in bivolov v Afriki ohranja travnate

površine, ki bi se sicer zarasle z akacijami in

grmičevjem);

• nekatere vrste glodavcev so prenašalci hudih

bolezni kot je npr. kuga, spet druge vrste

sesalcev so glavna hrana človeku.