Ekskurzija nekoliko drugače
geografija
raziskovalna naloga
Avtorici: Pia Hawlina, 9. razred
Inna Žunić, 9. razred
Mentor: Rok Godec
2019
Osnovna šola Kašelj
2
1 KAZALO 2 KAZALO SLIK IN GRAFOV ....................................................................................................................... 3
3 POVZETEK .............................................................................................................................................. 5
4 UVOD ..................................................................................................................................................... 6
5 TEORETIČNI DEL .................................................................................................................................... 7
5.1 Didaktika geografije ...................................................................................................................... 7
5.2 Terensko delo ................................................................................................................................ 7
5.3 Ekskurzija....................................................................................................................................... 8
5.3.1 Priprava ekskurzije ................................................................................................................ 9
5.3.2 Izvedba ekskurzije ................................................................................................................. 9
6 RAZISKOVALNI DEL .............................................................................................................................. 10
6.1 Programska oprema .................................................................................................................... 10
6.1.1 URWIGO: ............................................................................................................................. 10
6.1.2 WHERIGO: ........................................................................................................................... 10
6.1.3 1KA ...................................................................................................................................... 10
6.2 Programiranje ............................................................................................................................. 11
6.2.1 Nastajanje programa ........................................................................................................... 11
6.2.2 Točke ................................................................................................................................... 13
6.2.3 Opis terenskega dela ........................................................................................................... 24
7 REZULTATI ........................................................................................................................................... 26
7.1 Rezultati ankete .......................................................................................................................... 26
7.2 Rezultati vprašalnika/učnega lista .............................................................................................. 32
7.3 REZULTATI DRUGE EKSKURZIJE ................................................................................................... 50
7.4 Razprava ...................................................................................................................................... 55
8 ZAKLJUČEK ........................................................................................................................................... 57
9 VIRI ...................................................................................................................................................... 59
3
2 KAZALO SLIK IN GRAFOV Slika 1: Urwigo ............................................................................................................................................................. 10 Slika 2: Wherigo ........................................................................................................................................................... 10 Slika 3: Avtorici med raziskovanjem terena ................................................................................................................. 12 Sliki 4 in 5: Rimski zid in lokacija prve točke ................................................................................................................ 14 Sliki 6 in 7: Kalcijev karbonat na stopnicah Drame in lokacija druge točke ................................................................. 15 Sliki 8 in 9: Cankarjev dom in lokacija tretje točke ...................................................................................................... 15 Sliki 10 in 11: Kongresni trg in lokacija četrte točke .................................................................................................... 16 Sliki 12 in 13: Prešernov spomenik in lokacija pete točke ........................................................................................... 17 Sliki 14 in 15: Zmajski most in lokacija šeste točke ...................................................................................................... 18 Sliki 16 in 17: Tržnica in lokacija sedme točke ............................................................................................................. 18 Sliki 18 in 19: Pogled na Stolnico in lokacija osme točke ............................................................................................. 19 Sliki 20 in 21: Mestna hiša in lokacija devete točke ..................................................................................................... 20 Slika 22: Robbov vodnjak ............................................................................................................................................. 20 Sliki 23 in 24: Tromostovje in lokacija desete točke .................................................................................................... 21 Sliki 25 in 26: Čevljarski most in lokacija enajste točke ............................................................................................... 22 Slika 27: Posledice letalske nesreče ............................................................................................................................. 23 Sliki 28 in 29: NUK in lokacija dvanajste točke ............................................................................................................. 23 Sliki 30 in 31: Križanke in Trg francoske revolucije ...................................................................................................... 24 Slika 32: Lokacija trinajste točke .................................................................................................................................. 24 Sliki 33, 34 in 35: Učenci med terenskim delom .......................................................................................................... 25 Slika 36: Kongresni trg v 19. stoletju (Medmrežje 34) ................................................................................................. 51 Slika 37: Tromostovje v začetku 20. stoletja (Medmrežje 35) ..................................................................................... 53 Slika 38: Zemljevid – kot so ga dobili učenci (Medmrežje 36) ..................................................................................... 54
Graf 1: Udeležba po spolu ........................................................................................................................................... 26 Graf 2: Uporaba lastnega telefona .............................................................................................................................. 26 Graf 3: Ocena ekskurzije .............................................................................................................................................. 27 Graf 4: Ocena ekskurzije – glede na uporabo telefona ............................................................................................... 27 Graf 4: Uporaba lastnega telefona med ekskurzijo ..................................................................................................... 28 Graf 5: Ljubši del ekskurzije ......................................................................................................................................... 28 Graf 6: Ljubši del ekskurzije po spolu .......................................................................................................................... 29 Graf 7: Ljubša oblika dela ............................................................................................................................................ 29 Graf 8: Na kakšen način bi pridobil več znanja ............................................................................................................ 30 Graf 9: Interaktivno ali klasično učenje? ..................................................................................................................... 30 Graf 10: Možnosti izboljšave programa oziroma ekskurzije ........................................................................................ 31 Graf 11: Priljubljenost oblike dela ............................................................................................................................... 31 Graf 12: Rimski ostanki na Mirju ................................................................................................................................. 32 Graf 13: Rimski ostanki na Mirju – po spolu ................................................................................................................ 32 Graf 14: Snov na stopnicah pred Dramo ..................................................................................................................... 33 Graf 15: Snov na stopnicah pred Dramo – po spolu .................................................................................................... 33 Graf 16: Značilnosti slovenskih pokrajin ...................................................................................................................... 34 Graf 17: Značilnosti slovenskih pokrajin – po spolu .................................................................................................... 34 Graf 18: Kje je parlament? ........................................................................................................................................... 35 Graf 19: Kje je parlament? – po spolu ......................................................................................................................... 36 Graf 20: Določanje strani neba .................................................................................................................................... 36 Graf 21: Določanje strani neba – po spolu .................................................................................................................. 37
4
Graf 22: Chopinov prehod ........................................................................................................................................... 37 Graf 23: Chopinov prehod – po spolu .......................................................................................................................... 38 Graf 24: Rimski ostanki v Chopinovem prehodu ......................................................................................................... 38 Graf 25: Rimski ostanki v Chopinovem prehodu – po spolu ........................................................................................ 39 Graf 26: Kongresni trg nekoč in danes ......................................................................................................................... 39 Graf 27: Ime Kongresnega trga .................................................................................................................................... 40 Graf 28: Ime Kongresnega trga - po spolu ................................................................................................................... 40 Graf 29: Ime Kongresnega trga – glede na uporabo telefona ..................................................................................... 41 Graf 29: Dejavnosti na Prešernovem trgu ................................................................................................................... 41 Graf 30: Letnici na Zmajskem mostu ........................................................................................................................... 42 Graf 31: Letnici na Zmajskem mostu – po spolu .......................................................................................................... 43 Graf 32: Vodnikov trg včasih ........................................................................................................................................ 43 Graf 33: Vodnikov trg včasih – po spolu ...................................................................................................................... 44 Graf 34: Stolnica .......................................................................................................................................................... 44 Graf 35: Stolnica – po spolu ......................................................................................................................................... 45 Graf 36: Stolnica – glede na uporabo telefona ............................................................................................................ 45 Graf 36: Sežiganje knjig na Mestnem trgu ................................................................................................................... 46 Graf 37: Sežiganje knjig na Mestnem trgu – po spolu ................................................................................................. 46 GRAF 38: NA KATEREM BREGU REKE SI? ..................................................................................................................... 47
5
3 POVZETEK V raziskovalni nalogi so raziskane nekonvencionalne metode dela in učenja pri pouku geografije.
Predstavljeni so nekateri teoretični vidiki didaktike – metode in oblike učenja. Poudarek je na metodi
terenskega dela z uporabo telefona in mobilne aplikacije. Raziskovalno delo je potekalo večinoma na
terenu, saj so rezultati pridobljeni med osnovnošolsko ekskurzijo, ki je bila organizirana z namenom
spoznavanja Ljubljane. V nalogi je predstavljen proces pri oblikovanju ekskurzije in nadgradnja, ki se je
med raziskovalnim delom izkazala za učinkovito.
V raziskovalni nalogi so predstavljeni odnos učencev do drugačnih oblik dela, učinkovitost takšnega
načina dela in izvedba ekskurzije.
Naloga predstavlja uporaben pripomoček pri načrtovanju samostojnega terenskega dela med šolskimi
ekskurzijami.
KLJUČNE BESEDE: geografija, terensko delo, didaktika, ekskurzija
6
4 UVOD Učenje je stalnica v našem življenju. Učimo se praktično od rojstva pa vse do konca življenja. Posebno
mesto na poti učenja ima šola. V šolskih letih mnogim učenje predstavlja težavo in izziv ter težko najdejo
motivacijo za učenje, saj jim je le to skrajno nezanimivo. Razmišljali sva, na kakšen način bi lahko učenje
približali učencem in ga naredili bolj zanimivega. Prišli sva na idejo, da bi pripravili ekskurzijo pri pouku
geografije, hkrati pa bi uvedli uporabo katerega od interaktivnih pripomočkov, ki so mladim blizu in hitro
pritegnejo njihovo zanimanje.
Ker živiva v glavnem mestu, sva se odločili na zanimiv način predstaviti Ljubljano in njene največje
znamenitosti.
Izdelali sva program za aplikacijo Wherigo, ki so jo učenci uporabili pri terenskem delu. Namenjen je
lahko tudi tistim, ki želijo Ljubljano na novo spoznati ali poglobiti znanje o našem glavnem mestu.
Pri raziskovanju in spoznavanju mest ne moremo mimo geografskega znanja. Tega pa lahko pridobimo
na različne načine. Zato sva se odločili raziskati, ali lahko znanje pridobimo na drugačen način, in sicer s
pomočjo vse bolj uporabljenih elektronskih pripomočkov. Ker sva v elektroniki videli prihodnost mlajših
generacij, sva se odločili, da bova tudi midve uporabili to tehniko. Želeli sva preučiti, ali si učenci danes
bolj zapomnijo snov pri geografiji (pozneje tudi pri drugih predmetih) s pomočjo telefonov, tablic in
računalnikov ali na izvirni način z učenjem v šoli.
HIPOTEZE:
Pred raziskovanjem sva postavili naslednje hipoteze:
Ljudje si podatke bolje zapomnimo, če so predstavljeni na način, ki nam je blizu in nam je všeč.
Učenci si bolje zapomnijo snov, če o njej sami raziskujejo in rešujejo naloge.
Učencem je delo na terenu bolj všeč, kot delo v učilnici.
Učenci bodo bolj aktivno sodelovali pri procesu učenja, če bodo lahko uporabljali mobilne
telefone.
Aplikacija za raziskovanje mesta bo pomagala pri pridobivanju geografskega znanja.
Orientacijsko terensko delo z uporabo telefona bo učencem všeč.
S temi hipotezami oziroma raziskovalnimi vprašanji sva se lotili pisanja računalniškega programa, ki sva
ga kasneje prenesli na mobilno aplikacijo Wherigo. Učencem naj bi bil za uporabo preprost in
nezahteven ter bi v njem uživali. Seveda pa programiranje sploh ni bilo preprosto.
7
5 TEORETIČNI DEL Teoretični del je povzet po več virih. V celotnem besedilu se informacije prepletajo med sabo, zato so
viri navedeni na začetku poglavja. Povzeto po virih Medmrežje 30, Medmrežje 31, Medmrežje 32,
Medmrežje 33 in Brinovec, S., 2004
5.1 Didaktika geografije
Didaktiko lahko definiramo kot vedo o izobraževanju in pouku. Zgodovinsko gledano se je najprej povezovala s psihologijo (občo, razvojno, pedagoško), potem pa tudi s sociologijo, ekonomijo in drugimi vedami (dr. Jurij Senegačnik). Glede na to, da je izobraževanje zapleten sistem, so si vse znanstvene panoge prizadevale najti najbolj učinkovit način za prenos znanstvenih resnic v pouk, ne glede na to, za katero stopnjo šole gre. Skladno s tem se je razvila tudi didaktika geografije. Glavna naloga didaktike geografije je iskanje najboljših vzgojno-izobraževalnih metod in rešitev v pouku geografije na vseh stopnjah šolanja.
Med pomembnimi nalogami didaktike geografije je tudi iskanje novih učnih metod, zlasti tistih, ki jih
omogoča tehnološki razvoj. Tehnologija omogoča boljšo pripravo učil (učnih pripomočkov) in hkrati pouk
tudi racionalizira.
Sodobni pouk geografije je vpeljal tudi nove oblike ali metode učenja, s katerimi učenci z raziskovanjem
samostojno prihajajo do novih spoznanj. Takšne oblike dela so za učence bolj zanimive, zato je tudi sama
izvedba pouka lažja. Učenci samostojno s pomočjo raziskovalnega dela ugotavljajo zakonitosti v naravi in
družbi. Zaradi tega so bolj motivirani, bolj sodelujejo in je tudi njihovo znanje trajnejše, hkrati pa je
prisotno tudi boljše medsebojno sodelovanje.
Primera takšnih sodobnih metod dela pri pouku geografije sta »terensko delo« in »ekskurzija«. V najini
raziskovalni nalogi sva s ciljem uporabe sodobnih metod učenja geografije uporabili obe navedeni metodi.
Uporaba najine računalniške aplikacije je povezala terensko delo z ekskurzijo, kar omogoča visoko
aktivnost in vključenost učencev v izvajanje pouka, kar bi moralo povečati tudi njihovo motiviranost za
pridobivanje in bogatenje znanja geografije. Na koncu koncev pa je cilj takšnega pristopa učenja geografije
tudi pri vsakem posamezniku razviti geografsko mišljenje, primerno njegovi stopnji izobrazbe.
5.2 Terensko delo
Geografija je prostorska veda, zato pouk geografije ne sme in ne more potekati samo v šolskih objektih. Terensko delo je za pouk geografije zelo pomembno, saj bi bil le ta brez njega osiromašen, nepopoln in težje razumljiv (L. Sikošek 2010 stran 8 ). Osnova geografskega proučevanja je pokrajina, ki nas obdaja.
Terensko delo je oblika pouka, pri kateri učenci uporabljajo preproste raziskovalne metode, kot so opazovanje, orientacija, kartiranje, merjenje, primerjanje, umeščanje, razvrščanje, analiziranje,
8
sintetiziranje in poročanje. Terensko delo ima pomembno vlogo v učnem procesu, ker omogoča, da si učenci lažje in bolje predstavljajo različne dejavnike in procese v pokrajini ter hkrati razvijajo samostojno mišljenje. Terensko delo služi tudi kot odličen mehanizem ohranitve in okrepitve spomina, zato si učenci od terenskega dela običajno zapomnijo več kot od običajnega pouka. S pomočjo terenskega dela se razvijajo različne spretnosti, kot sta na primer skupinsko delo in vodenje. Terensko delo lahko glede na naloge, vsebino, cilje itd. delimo:
1. po vsebini na: geografsko in geografsko-interdisciplinarno 2. po obsegu na: tematsko, politematsko in kompleksno.
Po avtorju Igorju Lipovšku je v slovenski šoli prevladujoč pristop pri terenskemu delu takšen, da na podlagi učnega načrta učitelj določi cilje in didaktično najprimernejše postopke, učenci pa so izvajalci nalog na terenu in pisci poročil, kar bi z vidika učencev težko imenovali raziskovanje, saj manjka učenčeva osmislitev celotnega postopka in njegovo dejavno sodelovanje v pripravi. Brez zadržkov pa kot terensko raziskovanje poimenuje pristop, ko učenci izdelujejo celotno raziskovalno nalogo. (Lipovšek I. 2016 stran 6)
Podrobneje sta predstavljeni dve metodi terenskega dela, in sicer orientacija in opazovanje, saj sta bili v veliki meri uporabljeni pri najini ekskurziji.
Opazovanje je temeljna metoda dela pri terenskem raziskovanju. Razlikujemo ciljno ali celostno opazovanje. Pri ciljnem opazovanju opazujemo točno določene pojave, pri celostnem pa opazujemo celotno pokrajino. Sistematično opazujemo v vseh smereh, od bližnjega k daljnemu ali obratno. Od informativnega opazovanja okolice usmerimo pozornost na ciljno opazovanje raziskovalnega objekta ali pojava. Pozorni smo na značilnosti in hkrati na posebnosti in odstopanja.
Orientacija predstavlja osnovo pri terenskem delu in je nujno potrebna. Z orientacijo lociramo raziskovalno pokrajino ter umestimo okolico in kraj raziskave v širši prostor. Poznamo topografsko orientacijo in geografsko orientacijo.
Brez terenskega dela se geografsko znanje spremeni v mehanično usvajanje znanja brez temeljne opore, kar pomeni, da učenci procese in pojave razumejo, vendar jih v pokrajini večinoma ne znajo prepoznati.
5.3 Ekskurzija
Ekskurzija je po nekaterih strokovnih avtorjih označena kot učna metoda velike izobraževalne in vzgojne vrednosti. Cilj sodobnega izobraževanja je usposobiti učence za samostojno delo in ustvarjanje. To še posebej velja za geografijo. Razvijanje geografskega mišljenja kot cilj geografskega izobraževanja v bistvu ni nič drugega kot razumevanje pokrajine, zakonitosti njenega razvoja in sprememb ter ugotavljanje medsebojnih zvez med posameznimi pojavi in procesi v pokrajini. Zato si boljše metode, kot je ekskurzija, s katero bi razvijali geografsko mišljenje, vidno pomnjenje in razumevanje kulturnega razvoja, ne moremo predstavljati.
V primerjavi s terenskim delom je ekskurzija bolj obsežna in kompleksna učna metoda. Ekskurzija lahko združuje tudi več pod oblik terenskega dela, kar je odvisno od namena (ali vsebine) in obsežnosti ekskurzije.
9
V primerjavi s klasičnimi učnimi metodami v učilnici je izvedba ekskurzije bolj zahtevna, terja večja materialna sredstva in tudi večje organizacijske dejavnosti na strani učitelja. Priprava in izvedba ekskurzije zahtevata več strokovnega in didaktično-metodičnega znanja od pouka v učilnici.
5.3.1 Priprava ekskurzije
Za dobro izvedbo ekskurzije, ki naj doseže svoj namen, morajo biti skrbno pripravljeni tako učitelji kot tudi
učenci. Učitelj, ki mora dobro poznati strokovno literaturo o pokrajini in tudi pokrajino, mora pred izvedbo
ekskurzije pripraviti tudi ustrezen program, po katerem bodo učenci delali. V programu morajo biti
opredeljene naloge in navodila za njihovo izvajanje.
Enako pomembna je tudi priprava učencev na ekskurzijo. Poznati morajo naloge in cilje ekskurzije. Za
izvedbo morajo biti motivirani, pripravljeni tudi na morebitne dodatne napore ter opremljeni s potrebnimi
učnimi pripomočki, s katerimi bodo lahko izpeljali načrtovane naloge.
5.3.2 Izvedba ekskurzije
Uspešna izvedba je v prvi vrsti odvisna od dobre priprave na ekskurzijo. Pred začetkom je treba učence
seznaniti z nalogami in programom, po katerem bodo delali. Razdeliti jim je treba opazovalne naloge,
poskrbeti za njihovo dejavnost in prizadevnost pri izvajanju nalog. Opazovalne naloge, ki jih opravljajo
učenci, so razdeljene predvsem na:
- sprotno spremljanje in opazovanje poti in registracijo tega, - potrebna je dobra orientacija v vsaki pokrajini z opazovanjem njenih značilnosti, - opazovanje naravnogeografskih elementov, njihovo skiciranje in razlago, - ugotavljanje različnih družbeno geografskih procesov (npr. s kartiranjem, anketiranjem,
skiciranjem).
10
6 RAZISKOVALNI DEL
6.1 Programska oprema
6.1.1 URWIGO: Urwigo je alternativni graditelj, namenjen preprostemu ustvarjanju pustolovskih iger in drugih
programov na prostem. Uporablja se ga z GPS-om ali z mobilnim telefonom, ki ima v sebi že nameščen
GPS. Z uporabo programa, narejenega na Urwigu, moraš na mobilni telefon namestiti program Wherigo
in z njim s spleta prenesti določeno datoteko (Medmrežje 2).
SLIKA 1: URWIGO
6.1.2 WHERIGO: Wherigo je orodje za igranje virtualnih in GPS iger v realnem svetu. Mobilno platformo se uporablja
tako, da v napravo, ki podpira aplikacijo Wherigo, naložiš del programa »Cartridge«, ki ga ustvariš v
programu Urwigo, in si s tem omogočiš igranje.
Platformo sta ustvarila Jeremy Irish in Elias Alvord leta 2001, izdalo pa jo je podjetje Groundspeak leta
2008 (Medmrežje 1).
SLIKA 2: WHERIGO
6.1.3 1KA 1ka je aplikacija, namenjena ustvarjanju spletnih anket. 1ka omogoča ustvarjanje anket, reševanje anket,
vabilo za reševanje anket ter urejanje anketnih podatkov. Za lažjo obdelavo podatkov sva odgovore iz
11
anketnih vprašalnikov, ki so jih rešili učenci na ekskurziji, vnesli v spletno anketo. S tem sva na enem
mestu imeli zbrane vse njihove podatke (Medmrežje 3).
6.2 Programiranje V naslednjih poglavjih je opisano programiranje ter nastajanje, popravljanje, dopolnjevanje programa.
Opisali ter razkrili bova tudi vse težave, s katerimi sva se morali soočiti pri programiranju aplikacije.
Za ustvarjanje tega programa sva uporabljali spletno mesto imenovano Urwigo.
6.2.1 Nastajanje programa
Za ustvarjanje tega programa sva uporabljali posebno spletno stran, imenovano URWIGO. Za začetek sva
jo morali prenesti s spleta. Tu se je pojavila prva težava. Program Urwigo se na določeno vrsto
prenosnikov ali namiznih računalnikov ne more prenesti. Ugotovili sva, da na namizni računalnik vrste
Apple, programa ni bilo mogoče naložiti. Zaradi tega je najino raziskovanje oziroma ustvarjanje
programa potekalo precej počasneje. Morali sva delati le na enem računalniku.
Druga težava, ki se je pojavila, ko sva program končno imeli prenešen, je bila, da ga nisva znali
uporabljati. Na spletnih omrežjih in straneh, kot je YouTube, ni bilo prav veliko ponetkov, ki bi opisovali
postopek programiranja aplikacije, ki jo midve potrebujeva. Zato sva se morali zanašati predvsem na
predhodno znanje svojega učitelja, ki naju je vodil skozi postopek.
Ena od težav je bila tudi, da se nam je program nekajkrat sesul. To pomeni, da se je nekaj datotek
izbrisalo in smo jih morali ponovno napisati.
Za začetek sva si izbrali nekaj znamenitosti Ljubljane, ki bi pozneje postale ogledne točke. Ogledne točke
smo v aplikaciji poimenovali cone. Cone sva določili tako, da sva si v knjižnici sposodili knjige z vsemi
znamenitostmi Ljubljane. Vzeli sva tudi zemljevid in točke določili v takšnem vrstem redu, da je bila pot v
obliki kroga. Točke sva narisali na zemljevid. Pred začetkom programiranja sva tudi napisali besedilo za
program, kar je vključevalo besedilo za izbrane točke, po katerih sva sošolce nameravali voditi. Besedilo
je vključevalo uvod ter kratka besedila, ki sva jih vključevali v program z namenom, da sošolce opomniva
na določene stvari ali pa jih pohvaliva za uspešno reševanje.
Nato sva začeli programirati. Najprej je bila določena začetna točka, kjer naj bi učenci začeli svojo pot. To
je bila cona 0. Ta je bila na začetku Emonskega zidu. Potem je bila določena cona 1. To sva označili v
zemljevidu znotraj programa. Za coni sva vstavili prej napisano besedilo, opis ter nalogo. Besedilo se je v
aplikaciji pojavilo ob vstopu v to cono.
Večina odgovorov na vprašanja je bilo izbirnega tipa. Za nekaj odgovorov sva se odločili, da bo treba
vnesti besedilo. Pri tem je bilo treba paziti, da sva vnesli vse mogoče pravilne odgovore, saj program
prepozna le popolnoma pravilen zapis, ni pa občutljiv na velike in male črke.
Prednost najine aplikacije je v tem, da so učenci izvedeli, kam morajo nadaljevati pot šele po tem, ko so
na zastavljeno vprašanje odgovorili pravilno. Program deluje tako, da se ob pravilnem odgovoru odklene
naslednja cona, ki ji uporabnik sledi.
12
S takim sistemom programiranja sva pozneje sprogramirali še vse ostale cone. Nekatere cone so bile
narejene malo drugače kot ostale. Na primer cone, ki so po napačnem odgovoru vrnile učence v prejšnjo
cono, so morale biti sprogramirane drugače. Pri tem so morali imeti odstavki z napačnim odgovorom na
koncu pripete še majhne sisteme za odpiranje in zapiranje con. Morali so imeti sistem za zapiranje
sedanje in odpiranje prejšnje cone. Pravilni odgovori, pa so morali imeti sistem za odpiranje naslednje
cone. Na možnost vračanja sva opozorili na začetku, saj so bili zaradi tega učenci med prebiranjem
besedil in reševanjem nalog bolj pozorni.
V programu Urwigo imaš možnost preizkusiti aplikacijo, kako bi bila videti kot igra na telefonu. S tem sva
preizkušali, ali sva med programiranjem naredili kakšno napako, ki bi lahko vplivala na igro. Pred
dnevom dejavnosti sva tudi sami program preizkusili na terenu. Na terenu so se nenadoma začele
pojavljati težave z aplikacijo, ki jih simulacija na računalniku ni pokazala.
SLIKA 3: AVTORICI MED RAZISKOVANJEM TERENA1
Napaka, ki se je tu pojavila, je, da če si na vprašanje odgovoril narobe, so se ti vse cone, vključno s
prejšnjo, ki bi morala biti odprta, in trenutno cono, zaprle. Bil si ujet med conami in nisi mogel
nadaljevati s ogledom.
Včasih je program na telefonu deloval, včasih pa ne. Lahko se je zgodilo, da se besedilo ter naloga po
napačnem odgovoru nista ponovno pojavila. Ali pa, da se po pravilnem odgovoru na vprašanje ni
pokazala pohvala. Lahko se je tudi zgodilo, da se je naloga pojavila brez besedila. Zato nalog, ki imajo
odgovor skrit v besedilu, učenci ne bi znali rešiti.
Problem, ki se nam je tudi pojavil, je podoben tistemu, ko se Urwigo ni želel prenesti na Applov
računalnik. Aplikacija deluje le na operacijskem sistemu Android. Zato so se učenci pred ekskurzijo
morali razdeliti v skupine po največ tri in vsaj eden izmed njih je moral telefon sistema Android.
Z namenom, da bi najini sošolci preizkusili dokončan program, smo organizirali dan dejavnosti oziroma
kratko ekskurzijo po Ljubljani.
Ko so si učenci pred ekskurzijo v šoli prenašali datoteke najinega programa na temu namenjen programu
Wherigo na telefonu, se je zgodilo to, da datoteke sploh niso našli. Datoteka je bila objavljena na spletni
1 Avtor fotografije: Rok Godec
13
strani, podprti s šifro. Ko so to datoteko prenesli in jo želeli odpreti v aplikaciji, je niso mogli najti, saj
niso dovolj vešči upravljanja s telefonom. Zato je bilo še več učencev v razredu brez programa in svojega
telefona. Mladi sicer res uporabljajo telefone, a spretno uporabljajo le v naprej pripravljene aplikacije. Z
naprednejšo uporabo pa imajo vendarle težave.
Na zemljevidu spodaj, so z rdečimi pikami označene vse ogledne točke oziroma cone.
ZEMLJEVID 1: TOČKE NA POTI PO LJUBLJANI
(Medmrežje 4)
6.2.2 Točke 1. EMONSKI ZID – OPIS
Ljubljana se je v času Rimskega Imperija imenovala Emona. Bila je eno najnaprednejših mest v takratnem
času. To antično mesto je bilo obzidano v pravokotni obliki. Obzidje je bilo utrjeno z obrambnimi jarki,
stolpi ter drugim.
En del tega starega zidu je ohranjen še danes. Mesto Emona je propadlo okoli leta 600. Tudi naš še
vedno stoječ južni del zidu do danes ne bi stal, če ga ne bi restavriral naš najbolj znani slovenski arhitekt
Jože Plečnik. Kamnita piramida, ki je nadzidava, je bil njegov osebni dodatek, ki poudari starost in
antičnost zidu. Obnovil je tudi Emonsko hišo na Jakopičevem vrtu (Medmrežje 7, 8).
Naloga: Pred katerim Rimskim ostankom se nahajaš?
To točko sva si izbrali, ker nisva želeli, da se že prva točka navezuje na besedilo. Vprašanje je temeljilo na
tem, da se v tej okolici znajdeš. Blizu zidu je stal zelo opazen smerokaz, ki kaže na rimsko kloako. Učenci
naj bi tu pogledali okoli sebe, poiskali ta rimski ostanek, ime vtipkali v prazen prostorček v aplikaciji,
namenjen temu.
14
SLIKI 4 IN 5: RIMSKI ZID IN LOKACIJA PRVE TOČKE
2. DRAMA – OPIS
Eno od osrednjih slovenskih gledališč je SNG Drama ali Slovensko narodno gledališče Drama. V Drami
vsako leto uprizorijo tudi do 8 novih prestav, ne samo slovenskih, temveč tudi tujih avtorjev. Najbolj
znane med njimi pa so: Shakespearjev Hamlet, Cankarjevi Hlapci in mnoge druge. Trenutno v Drami med
drugim uprizarjajo gledališki predstavi Tatovi in Sveti mož.
Drama ima še en oder (Mala drama), ki je manjši in je namenjen predstavam z manj gledalci. Zanimivost
Drame je, da se njena zunanjost ni spremenila že od konca 1. svetovne vojne. Nad vrati drame se nahaja
na stebrih postavljen balkon, kip Stojana Batiča, slovenskega kiparja, imenovan Kralj Ojdip, ki naj bi
predstavljal lika iz zgodbe, ki jo je napisal starogrški pisec Sofokles. Kip so postavili ob 130-letnici
Dramatičnega društva. Vhod v Malo dvorano se nahaja na zahodni strani prizidka.
Notranjost Drame je okrašena z različnimi okraski, večinoma zlate barve. Avla je okrašena z doprsnimi
kipi znanih slovenskih dramskih umetnikov (Medmrežje 9, 10, 11).
Zelo blizu Drame se nahaja Cankarjev dom, ki bo ena naših naslednjih točk.
Naloga: Katera snov nastaja v razpoki na stopnici?
Odgovor na to vprašanje je apnenec. Za to vprašanje so se morali sami spomniti tedanje snovi pri
geografiji. Ravno v tem času so se učenci devetega razreda pri geografiji učili o kamninah. Ker so v tej
nalogi morali uporabiti svoje znanje in jim nikjer ni bil ponujen neposreden odgovor, si je bilo odgovor
treba le izbrati in ne napisati. Pri tej točki se učenci niso vračali v prejšnjo cono, če so odgovorili narobe,
ker je prva cona od te precej daleč.
15
SLIKI 6 IN 7: KALCIJEV KARBONAT NA STOPNICAH DRAME IN LOKACIJA DRUGE TOČKE
3. CANKARJEV DOM – OPIS
Cankarjev dom je največja kulturna ustanova v Sloveniji. Imenuje se po Ivanu Cankarju, enem izmed
največjih slovenskih književnikov. Zgradbo je načrtoval Edo Ravnikar. Postavljena je bila med leti 1977 in
1982. Zemljišče, na katerem stoji Cankarjev dom, je bilo v lasti uršulinskega samostana. Nekoč so se tam
razprostirali travniki in nasadi drevja. Med gradnjo so delavci naleteli na številne ostanke rimske Emone.
Temu v čast so pred vhodom postavljeni tlorisi iz granitnih kock. Pred stavbo stoji tudi Cankarjev kip. V
Cankarjevem domu so številne dvorane za koncerte, gledališke in filmske predstave ter kongrese. Imena
nosijo po pomembnih slovenskih ustvarjalcih, in sicer po Jakobu Gallusu, Antonu Tomažu Linhartu, Srečku
Kosovelu in Bojanu Štihu (Medmrežje 12).
Naloga: V kateri smeri neba se nahaja parlament?
Tu sva se odločili za nalogo, povezano z geografijo. Učenci se morajo znajti in ugotoviti, v kateri smeri neba
je parlament, če stojijo pred Cankarjevim Domom. Tu odgovora niso mogli ugibati, saj bi se morali vrniti v
prejšnjo cono, če bi bil odgovor napačen. Odgovor na to vprašanje je SV.
SLIKI 8 IN 9: CANKARJEV DOM IN LOKACIJA TRETJE TOČKE
16
4. KONGRESNI TRG – OPIS
Kongresni trg je eden izmed osrednjih trgov v Ljubljani; zgrajen je bil leta 1821. Ime je dobil po kongresu
Svete alianse. Kongres je trajal več mesecev, za to priložnost so trg preuredili. Tudi pozneje so bili na trgu
množični shodi.
Na zahodni strani trg omejuje Slovenska cesta, na severni pa Šubičeva ulica. Severno in južno stran
obdajajo zgradbe. Pomembnejše stavbe na trgu so Kazina (ljubljansko neoklasicistično poslopje), sedež
Slovenske matice, druge najstarejše slovenske založbe. Na zahodnem robu se nahaja uršulinska cerkev,
pred njo stoji kopija znamenja svete trojice, ki jo je izdelal Francesco Robba. Na Kongresnem trgu se
nahajajo tudi ostanki antične Emone, in sicer ostanki zidov ter replika pozlačenega Emonca, najdenega v
bližini. Čez cesto je prizorišče kongresa Svete alianse – Univerza, nekdanji deželni dvorec. Na pročelju so
pozlačeni grbi 14 kranjskih mest. Pred vhodom pa je fontana s kipom Evrope, ki nas spominja na dan
evropskega priznanja samostojne Slovenije, 15. januarja 1992. Najpomembnejša stavba na trgu je
Slovenska filharmonija, kjer je v preteklosti stalo Stanovsko gledališče. Tam so leta 1789 prvič v slovenščini
zaigrali gledališko igro, in sicer Linhartovo veseloigro Županova Micka. Danes se tam odvijajo manjši
koncerti. Na trgu se nahaja veliko sidro, ki je spomenik, postavljen leta 1954, ob priključitvi Primorja
Sloveniji.
Poleg Kongresnega trga stoji park Zvezda. Za potrebe kongresa Svete alianse so ga posodobili po
francoskem zgledu. Ime je dobil zaradi zvezdaste razporeditve poti. To je bil prvi javni mestni park
(Medmrežje 13, 14, 15).
Naloga: Oglej si sprednjo stran Univerze v Ljubljani. Koliko pozlačenih grbov kranjskih mest lahko vidiš?
SLIKI 10 IN 11: KONGRESNI TRG IN LOKACIJA ČETRTE TOČKE
5. PREŠERNOV TRG – OPIS
Prešernov trg je eden izmed križiščnih trgov v Ljubljani. Nahaja se nad levim bregom Ljubljanice, ob
Tromostovju. Zaradi svoje lege je ena izmed najbolj tranzitnih točk v Ljubljani. V srednjem veku je bilo tu
križišče pred obzidjem mesta, pozneje so ob njem zgradili cerkev. V trg se je križišče spremenilo šele v
19. stoletju, ko so porušili obzidje. Ob njem so se naselili številni trgovci. Po potresu leta 1895 so ob trgu
17
zgradli nove meščanske hiše. Z dograditvijo Tromostovja je trg dobil današnjo podobo. Ime nosi po
Francetu Prešernu, največjem slovenskem pesniku. Prešeren je napisal mnogo pesmi, med njimi so
najbolj znane Krst pri Savici, Povodni mož, Sonetni venec in Zdravljica.
Trg obdajajo stavba Centralne lekarne, Urbančeva hiša, Frančiškanska cerkev in Hauptmanova hiša, na
trgu pa stoji mogočen Prešernov spomenik. S spomenika se pesnik razgleduje po trgu, nad njim pa stoji
muza z lovorovo vejico v roki.
Danes je Prešernov trg živahno prizorišče različnih koncertov, spontanih nastopov in drugih prireditev
(Medmrežje 16, 17).
Naloga: Razglej se po trgu. Katerih dejavnosti je največ?
Pri tej nalogi so poleg besedila učenci dobili tudi opis in razlago različnih vrst dejavnosti. Morali so se
razgledati po okolici in sami ugotoviti, katere vrste je največ. V tem primeru je največ terciarnih
dejavnosti.
SLIKI 12 IN 13: PREŠERNOV SPOMENIK IN LOKACIJA PETE TOČKE
6. ZMAJSKI MOST – OPIS
Zmajski most je cestni most čez Ljubljanico. Postavljen je bil med letoma 1900 in 1901 ter je prva prava
železnobetonska konstrukcija v mestu. Prav tako je eden izmed prvih tovrstnih mostov v Evropi.
Posvečen je bil 40-letnici vladanja Franca Jožefa, letnici 1848 in 1888 na mostu ponazarjata obdobje
njegove vladavine. Most je oblikoval arhitekt Jurij Zaninović. Najpomembnejši okras na mostu so 4 zmaji,
ki stojijo na podstavkih, na vogalih. Prvotno so bili kot okrasje predvideni krilati levi, vendar so jih
zamenjali s simbolom Ljubljane. Zmaji so narejeni iz bakrene pločevine, saj je bil bron predrag. Najprej so
most poimenovali Jubilejni most, vendar je ime kmalu zamrlo, zaradi okrasja pa se je mostu prijelo novo
ime-Zmajski most. Med letom 1983-1984 je bil temeljito prenovljen. Do mostu pelje Resljeva cesta. Na
desni strani ob Ljubljanici so Plečnikove tržnice, levo pa Pravna fakulteta. Danes je zaščiten kot tehniški
spomenik in predstavlja eno izmed znamenitosti Ljubljane. (Medmrežje18)
Naloga: Kateri letnici sta na mostu?
18
Odgovor je 1848 in 1888. Ta naloga je bila ena izmed lažjih, saj sta letnici na mostu napisani na veliko in
ju je težko zgrešiti.
SLIKI 14 IN 15: ZMAJSKI MOST IN LOKACIJA ŠESTE TOČKE
7. VODNIKOV TRG – OPIS
Vodnikov trg je eden mlajših ljubljanskih trgov. Na območju Vodnikovega trga je včasih stal samostan, ki
so ga na pobudo Antona Tomaža Linharta v 18. stoletju preuredili v mestno šolo, imenovano ljubljanski
licej, ter delno v gimnazijo. Pred vhodom v licej so na pragu 20. stoletja postavili spomenik v čast
Valentinu Vodniku. Valentin Vodnik je bil duhovnik, pesnik, novinar, učitelj. Prištevamo ga lahko med
najpomembnejše slovenske razsvetljence. Po potresu leta 1895 je bila stavba ljubljanskega liceja tako
močno poškodovana, da so jo podrli in preuredili v trg. Danes ima na trgu svoj prostor ljubljanska
zelenjavna tržnica (Medmrežje 19).
Naloga: Kaj je včasih stalo na mestu današnjega trga?
Odgovor na to nalogo se je lahko razbral iz besedila. Za tako nalogo sva se odločili, ker sva želeli videti,
koliko učencev bi zares prebralo besedilo. Odgovor je licej.
SLIKI 16 IN 17: TRŽNICA IN LOKACIJA SEDME TOČKE
19
8. STOLNICA – OPIS
Stolnica, ki je pravzaprav cerkev, je bila posvečena mestnemu zavetniku, Svetemu Nikolaju ali otrokom
bolj znano Svetem Miklavžu, ki 6. decembra prinaša sladkarije.
Starejši meščani cerkvi pravijo tudi Šentklavž in je največja ter najrazkošnejša cerkev v Ljubljani.
Zgrajena je bila leta 1707 v baročnem slogu in to se tudi pozna, saj ima značilna ozka okna ter veliko
zlatega okrasja. Notranjost cerkve je okrašena še z zidnimi poslikavami, kipi, slikami, rezbarijami in
drugim, ki so jih cerkvi prispevali italijanski ter domači umetniki in mojstri, med katerimi so najbolj znani
Giullio Quaglio, Francesco Robba, Matevž Langus, Angelo Pozzo, Giuseppe in Paolo Groppelli. Cerkev je s
pokritim hodnikom povezana s Škofijsko palačo.
Vhod v cerkev je zaznamovan z ogromnimi bronastimi vhodnimi vrati. Na severnih vratih je Mirsad Begić,
bosanski kipar in risar, upodobil nekdanje škofe cerkve in Škofije; na vratih, ki gledajo na Škofijsko
palačo, pa so reliefi s prizori slovenske zgodovine (Medmrežje 20, 21).
NALOGA: Cerkev je bila zgrajena leta 1707. V katerem slogu je bila zgrajena?
Odgovor na to vprašanje so lahko dobili tako, da so opazovali cerkev in poskušali najti umetnostne
značilnosti obdobja ali pa pomislili, katero obdobje je bilo na Slovenskem leta 1707. Odgovor je baročno
obdobje. Za to nalogo sva se odločili, ker sva želeli, da ima program vsaj eno nalogo povezano s trenutno
snovjo pri zgodovini, ki bi jo učenci lahko uporabili v praksi.
SLIKI 18 IN 19: POGLED NA STOLNICO IN LOKACIJA OSME TOČKE
9. MESTNI TRG – OPIS
Mestni trg, ki je osrednji del mesta Ljubljane ali njeno srce, je staro mestno jedro, zgrajeno v srednjem
veku. Razteza se med grajskim gričem na eni in Ljubljanico na drugi strani.
Na mestnem trgu se nahaja mestna hiša, rotovž ali magistrat. V mestni hiši danes domuje osrednja
mestna oblast z županom na čelu. Poleg župana in njegovih pomočnikov tam uradujejo še mnogi drugi
uslužbenci, ki skrbijo, da v mestu vse od prometa do odvažanja smeti deluje tako, kot mora.
20
Nekoč je sodnik z balkona mestne hiše razglašal svoje sodbe. Hujše hudodelce so usmrtili ali vrgli v ječo,
za manjše prekrške pa so meščane privezali na sramotilni steber ali jih vtaknili v sramotilno kletko pri
vhodu v rotovž. Tam so bili izpostavljeni posmehovanju someščanov in v poduk.
Dvorišče mestne hiše krasi baročni Narcisov vodnjak, ki ga je izklesal kipar Francesco Robba. Narcis je bil
po verovanju starih Grkov lep, a prevzeten mladenič, ki ni mogel nehati občudovati svoje zrcalne podobe
na vodni gladini, dokler ni pognal korenin in se za kazen, ker je zavrnil ljubezen lepe vile, spremenil v
rožo – narciso.
Levo pred rotovžem stoji še znamnitejše delo omenjenega kiparja: Robbov vodnjak, ki pa je dejansko
samo kopija originalnega vodnjaka. Originalni vodnjak so vremenski vplivi dodobra načeli, zato je bil
poslan v obnovo in nato v mirnejše okolje v preddverju Narodne galerije (Medmrežje 22).
Naloga: Poišči spominsko ploščo, ki je posvečena sežiganju knjig na območju današnjega mestnega trga.
Nahaja se pred stopnicami v Mestno hišo – zahodno od Robbovega vodnjaka. V katerem obdobju so tu
zaradi velike cenzure sežigali knjige?
Za to nalogo sva ponovno želeli od učencev, da si ogledajo okolico in sami najdejo, kar iščejo, saj je
odgovor na to vprašanje napisan kar na spominski plošči. Odgovor je obdobje protireformacije.
SLIKI 20 IN 21: MESTNA HIŠA IN LOKACIJA DEVETE TOČKE
SLIKA 22: ROBBOV VODNJAK
21
10. TROMOSTOVJE – OPIS
Tromostovje so trije mostovi, ki jih je projektiral arhitekt Jože Plečnik. Sprva je bil na tem mestu en sam
most, ki pa je z naraščanjem prometa postal pretesen, zato so mu prizidali še dve brvi za pešce. Tako je
nastal poseben trojni most, ki ga ne najdemo nikjer druge. Dandanes je namenjen le še sprehajalcem in
kolesarjem – odkar je ožje mestno jedro zaprto za promet.
Pod Tromostovjem teče reka Ljubljanica. Do tja pridemo od Robbovega vodnjaka po Stritarjevi ulici. Na
drugi strani Ljubljanice se nahaja Prešernov trg, na levo pa ob reki leži Cankarjevo nabrežje, ki je prijetno
sprehajališče, ki se razživi predvsem ob nedeljah, decembra, pa tudi ostale dni, ko so vse do Čevljarskega
mostu nanizane raznovrstne stojnice.
Druge dni v tednu je več vrveža na desni strani Tromostovja, kjer se nahaja ena največjih ljubljanskih
znamenitosti in še eno delo arhitekta Jožeta Plečnika – pokrita tržnica. Mogočno sebrišče se v blagem
loku razteza vse do Zmajskega mostu. Pod ostrešjem se nahajajo pekarne, mesnice in drugi manjši lokali,
pod njimi pa je urejena dobro založena ribarnica.
Poleg pokrite tržnice se razprostira Pogačarjev trg, kjer so bile nekoč konjušnice in stojnice trgovcev z
žitom (Medmrežje 23, 24).
Naloga: Prečkaj Tromostovje in odgovori na zastavljeno vprašanje. Na katerem bregu Ljubljanice se
nahajaš?
Za to vprašanje sva se odločili, ker je to ena pomembnejših snovi, ki smo se jih v obdobju programiranja
učili. Za učence je bilo pomembno, da so dobro prebrali navodila. Odgovor so lahko dobili tako, da so
prečkali most, pogledali, v katero smer teče reka, ter po tem ugotovili, na katerem bregu stojijo. Če so
vse naredili pravilno, so stali na levem bregu.
SLIKI 23 IN 24: TROMOSTOVJE IN LOKACIJA DESETE TOČKE
11. ŠUŠTARSKI MOST – OPIS
Šuštarski most imenujemo tudi Čevljarski most. Prečka Ljubljanico, ki ima v tem predelu najožjo strugo.
Most je že v preteklosti povezoval tri največje trge v mestu, in sicer: Mestni trg, Novi trg ter Stari trg.
Takšen most, kakršen je danes, je zasnoval arhitekt Jože Plečnik. Na njem so potekala različna dogajanja,
22
kot je na primer bolšji sejem. Tudi danes se na mostu odvijajo različni dogodki in tam se velikokrat
najdejo različne stojnice.
Most je dobil ime po čevljarskih delavnicah, ki so jih tam v preteklosti imeli (Medmrežje 25).
Naloga: V katerem delu je struga Ljubljanice najožja?
Odgovor je bil zelo logičen in lahko so razbrali iz besedila. Struga Ljubljanice je najožja ob Šuštarskem
mostu.
SLIKI 25 IN 26: ČEVLJARSKI MOST IN LOKACIJA ENAJSTE TOČKE
12. NUK – OPIS
NUK je kratica za Narodno in univerzitetno knjižnico. Je nacionalna knjižnica v RS in je hkrati tudi
največja v državi. NUK zbira, shranjuje in ureja slovensko pisno dediščino.
Njena ustanoviteljica je Marija Terezija, ki je s svojim odlokom 637 knjig, ki so bile rešene ob požaru na
Levstikovem trgu namenila za splošno uporabo.
Ker je NUK nacionalna knjižnica, mora skrbeti za varnost in zaščito slovenske pisne kulturne dediščine,
dostopnost informacij o knjižnem gradivu, dostopnost in uporabo knjižnične zbirke. Ker pa je knjižnica
tudi osrednja državna knjižnica, skrbi tudi za strokovno podlago za sprejem splošnih predpisov, izvajanje
raziskovalne dejavnosti ter izvajanje nalog centra za razvoj knjižnic. NUK je nenazadnje tudi univerzitetna
knjižnica, kar pomeni, da mora skrbeti za zbirko domače ter tujejezične strokovne literature ter za dvig
informacijske pismenosti študentov (Medmrežje 26, 27, 28).
Naloga: Posledice katerega dogodka prikazuje slika?
Ta naloga je ena takih, katerih odgovor je skrit v besedilu. Odgovor je v tem primeru posledica letalske
nesreče.
23
SLIKA 27: POSLEDICE LETALSKE NESREČE
SLIKI 28 IN 29: NUK IN LOKACIJA DVANAJSTE TOČKE
13. KRIŽANKE – OPIS
Križanke je skupno ime za kompleks nemškega viteškega reda. Ležijo ob trgu Francoske revolucije, med
Emonsko cesto, Zoisovo cesto in Gosposko ulico. V Križankah se nahajata javni zavod Festival Ljubljana
ter Srednja šola za oblikovanje in fotografijo. Zunanji prostori služijo različnim kulturnim prireditvam.
Zgrajene so bile v 13. stoletju kot obsežen samostanski kompleks, ki so ga dali izgraditi Križevniki.
Križevniki so bili vitezi, ki so se v srednjem veku na poziv papeža bojevali v križarskih vojnah.V srednjem
veku so imeli v lasti veliko ozemlja na območju Ljubljane. Po njih so Križanke dobile ime. Razglašene so
bile za kulturni spomenik državnega pomena (Medmrežje 29).
Naloga: Oglej si ilirski steber na trgu revolucije. Preberi verze na stebru in odgovori na vprašanje. Kdo je
napisal verze na stebru?
Odgovor na to vprašanje je Valentin Vodnik. Ker niva bili prepričani, ali bodo učenci znali odgovoriti na
to vprašanje, sva jim dali možnost izbire med parimi različnimi odgovori. Za tako nalogo sva se odločili,
ker je ilirski steber zelo blizu konca ogleda in ker je bil Valentin Vodnik zelo pomemben za slovensko
razsvetljenstvo.
24
SLIKI 30 IN 31: KRIŽANKE IN TRG FRANCOSKE REVOLUCIJE
SLIKA 32: LOKACIJA TRINAJSTE TOČKE
6.2.3 Opis terenskega dela Terenski del oziroma ekskurzija se je začela v šoli. Učenci so s seboj v šolo prinesli pisala, dežnike in
mobilne telefone. Ko smo se vsi zbrali, sva jim predstavili program, njegov namen in uporabo. Pokazali
sva jim, kako prenesti aplikacijo Wherigo ter kako prenesti datoteko najinega programa prek spleta.
Aplikacijo so lahko naložili le učenci z mobilnim sistemom Android. Ker je večina imela sistem Apple
oziroma IOS, so se morali razdeliti v skupine, v katerih je vsaj en učenec imel sistem Android. Nato so
morali še s spleta prenesti najin program. Ko je bilo vse nared, smo se z mestnim avtobusom odpeljali
proti začetni ogledni točki.
Po prihodu na začetno lokacijo smo učencem razložili še zadnje podrobnosti ter začeli z ekskurzijo.
Skupinice sva spuščali eno po eno na pet minut. Ko so prve tri skupine začele z ogledom, sva se sami
odpravili do malo težjih točk z namenom, da jim pomagava, če ne bodo znali. Pomagali sva jim pri tretji
točki, ko niso mogli najti Chopinovega prehoda, in pri Mestnem trgu, ko niso mogli najti spominske
plošče, posvečene sežiganju knjig.
Večinoma je šlo učencem dobro, a so se vmes kljub popravkom vseeno pojavljale tehnične napake pri
programu.
25
SLIKI 33, 34 IN 35: UČENCI MED TERENSKIM DELOM
Ko so vse skupine že rešile nalogo pri Mestnem trgu, sva se odpravili proti končni postaji. Tam sva
pričakali posamezne skupine ter jim razdelili že v naprej pripravljene učne liste in ankete. Na učnih listih
so bila vprašanja podobna tistim iz programa, v anketi sva jih spraševali po njihovem mnenju o programu
oziroma celotni ekskurziji.
Nato smo se z avtobusom odpeljali nazaj v šolo.
FOTOGRAFIJE:
Vse fotografije te raziskovalne naloge so v lasti avtoric.
26
7 REZULTATI
V naslednjem poglavju so predstavljeni rezultati ankete in vprašalnika, ki so ju rešili udeleženci ekskurzije.
Z anketo sva želeli izvedeti, kakšno je mnenje učencev o ekskurziji, terenskem delu in interaktivnem
učenju. Z vprašalnikom pa sva ugotavljali, koliko so se iz ekskurzije dejansko naučili oziroma si zapomnili.
V raziskavi so sodelovali učenci 9. razreda, dekleta in fantje med 14. in 15. letom starosti. 55 % sodelujočih
je bilo ženskega spola, 45 % pa moškega. Predstavljeni so najpomembnejši rezultati, ki potrjujejo oziroma
zavračajo najine hipoteze. Anketa in vprašalnik/učni list sta priložena. Delo na terenu je potekalo v skupini,
na koncu pa je vsak učenec povsem samostojno reševal anketo. Pri tem smo bili pozorni, da niso
prepisovali odgovorov med sabo.
GRAF 1: UDELEŽBA PO SPOLU
7.1 Rezultati ankete Spodnji grafi prikazujejo rezultate splošnih vprašanj o ekskurziji. Razdeljeni so na odgovore vseh
udeležencev in udeležencev po spolu.
1. Si šel na pot s pomočjo lastnega telefona?
GRAF 2: UPORABA LASTNEGA TELEFONA
70 % udeležencev je odgovorilo z da in 30 % z ne.
Ženski55%
Moški45%
Da70%
Ne30%
27
2. Ali ti je bila ekskurzija všeč (izbira odgovora) ?
GRAF 3: OCENA EKSKURZIJE
Nikomur se ekskurzija ni zdela zelo slaba, majhen delež (7 %) fantov je ekskurzijo ocenil kot precej slabo.
14 % fantom se je zdela ekskurzija dobra. Največ fantov, in sicer 43 %, je ekskurzijo ocenilo kot prav
dobro, preostalih 36 % pa jo je ocenilo kot odlično. Iz diagrama in razpredelnice je razvidno, da je bila
ekskurzija dekletom bolj všeč kot fantom. Le 6 % deklet je ekskurzijo ocenilo kot samo dobro, 41 % jo je
ocenilo kot prav dobro in več kot polovica (53 %) kot odlično. Predvidevava, da je bila ekskurzija
dekletom bolj všeč zaradi vsebine.
GRAF 4: OCENA EKSKURZIJE – GLEDE NA UPORABO TELEFONA
Odstotki pri odgovorih odlično in prav dobro so precej podobni, skoraj enaki. 11 % učencev, ki niso
uporabljali svojega telefona, je ekskurzijo ocenilo kot precej slabo. 14 % učencev, ki so imeli svoj telefon,
pa je ekskurzijo ocenilo kot dobro. Torej je uporaba lastnega telefona delno vplivala na oceno ekskurzije,
vendar minimalno.
3. Kaj ti je bilo najbolj všeč?
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
1 zeloslabo
2 precejslabo
3 dobro 4 pravdobro
5odlično
ženski 0% 0% 6% 41% 53%
moški 0% 7% 14% 43% 36%
ženski moški
0%
10%
20%
30%
40%
50%
1 zeloslabo
2 precejslabo
3 dobro 4 pravdobro
5 odlično
0% 0%
14%
41%45%
0%
11%
0%
44% 44%
DA NE
28
GRAF 5: UPORABA LASTNEGA TELEFONA MED EKSKURZIJO
Skoraj polovici udeležencev (47 %) je bilo najbolj všeč delo na terenu, 30 % je bilo najbolj všeč delo s
telefonom, 14 % delo z GPS-om in 9 % teren, ki so ga spoznali. Iz teh rezultatov sklepava, da je učencem
všeč nekoliko drugačen način pouka, in sicer terensko delo in delo s telefonom.
4. Kaj ti je bilo pri vsebini najbolj všeč?
GRAF 6: LJUBŠI DEL EKSKURZIJE
Malo več kot polovici vseh udeležencev (51 %) je bil vsebinsko najbolj všeč geografski del. 34 % učencev
sta bila všeč tako zgodovinski kot geografski del. Le 9 % učencev je izbralo zgodovinski del, 6 % pa
vsebina ni bila všeč. Meniva, da je bil učencem najbolj všeč geografski del zaradi terenskega dela.
Delo s telefonom
30%
Delo na terenu
47%
Delo z GPS-om14%
Teren ki sem ga spoznal
9%
Drugo0%
Geografski del
51%
Zgodovinski del9%
Oboje34%
Vsebina mi ni bila všeč
6%
29
GRAF 7: LJUBŠI DEL EKSKURZIJE PO SPOLU
Fantom je bil najbolj všeč geografski del, saj ga je izbralo kar 73 % moških udeležencev. 20 % jih je
izbralo oboje, 7 % pa zgodovinski del ekskurzije. Vsem fantom je bila vsebina všeč, medtem ko 12 %
deklet vsebina sploh ni bila všeč. 12 % deklet je izbralo za najljubši zgodovinski del, 29 % geografski in 47
% oba.
5. Bi raje delal/a v skupini ali sam/a?
GRAF 8: LJUBŠA OBLIKA DELA
Vsi sodelujoči so izbrali delo v skupini. Anketa je bila narejena v skupini, ki je med seboj povezana. Poleg
tega so imeli učenci možnost sami izbirati skupine, kar je gotovo prispevalo k rezultatu ankete.
6. Se ti zdi, da bi sam/a pridobil/a več znanja kot v skupini?
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
70%
80%
Geografskidel
Zgodovinskidel
Oboje Vsebina mi nibila všeč
29%
12%
47%
12%
73%
7%
20%
0%
Ženski Moški
Sam0%
V skupini100%
30
GRAF 9: NA KAKŠEN NAČIN BI PRIDOBIL VEČ ZNANJA
Samo 1 dekle je odgovorilo, da bi sama pridobila več znanja kot v skupini. Glede na poznavanje sošolcev
sklepava, da bi se večina več naučila sama, vendar jim je ljubše delo v skupini, zato so nekoliko priredili
svoj odgovor.
7. Si si z interaktivnim učenjem zapomnil več, kot bi si z navadnim?
GRAF 10: INTERAKTIVNO ALI KLASIČNO UČENJE?
52 % vprašanih je odgovorilo, da so si zapomnili več, 39 % enako in 9 % manj. Iz tega sklepava, da učenci
mislijo, da je interaktivni način učenja učinkovitejši kot navadni.
Sam3%
V skupini97%
Več52%Enako
39%
Manj9%
31
8. Kako bi izboljšal program?
GRAF 11: MOŽNOSTI IZBOLJŠAVE PROGRAMA OZIROMA EKSKURZIJE
Največ anketirancev (51 %) bi izboljšalo program z odpravo tehničnih napak. Zato je pomembno, da je
ekskurzija vedno dobro tehnično pripravljena in vnaprej preverjena. 26 % bi ekskurzijo podaljšalo z
dodajanjem točk, 11 % je imelo svoje predloge (navezovali so se predvsem na vreme), 9 % bi spremenilo
vsebino in 3 % bi poenostavili vprašanja.
9. Bi želel tak način učenja tudi pri drugih predmetih?
GRAF 12: PRILJUBLJENOST OBLIKE DELA
Skoraj vsi udeleženci bi želeli podoben način učenja tudi pri drugih predmetih.
0%10%20%30%40%50%60%
26%
0% 3%
51%
9% 11%
Da94%
Ne6%
32
7.2 Rezultati vprašalnika/učnega lista Naslednji grafi predstavljajo rezultate učnega lista, na katerem so bile naloge v povezavi s celotno
ekskurzijo. S pomočjo teh rezultatov sva ugotavljali, kako učinkovito je terensko delo in interaktivno
učenje. Vsako vprašanje je predstavljeno posebej z grafom.
1. Katere rimske ostanke najdeš na Mirju?
GRAF 13: RIMSKI OSTANKI NA MIRJU
Velika večina, kar 88 % udeležencev, je na vprašanje odgovorilo pravilno. Med pravilne odgovore
spadajo objekti, ki so ohranjeni še iz rimske Emone, to sta kloaka in emonski zid. 9 % jih na vprašanje ni
odgovorilo in 3 % udeležencev so odgovorili nepravilno.
Pravilen odgovor, ki sva ga upoštevali, je Rimska kloaka in Rimski zid.
GRAF 14: RIMSKI OSTANKI NA MIRJU – PO SPOLU
Odstotek udeležencev, ki so odgovorili pravilno, je pri dekletih in fantih skoraj enak, razlikujeta se le za 1
%. 6 % deklet je odgovorilo nepravilno in 6 % jih sploh ni odgovorilo. Pri fantih ni nihče odgovoril
napačno, a kar 13 % moških udeležencev na vprašanje ni odgovorilo.
PRAVILNO88%
NEPRAVIL…BREZ ODGOVORA 9%
0%
20%
40%
60%
80%
100%
PRAVILNO NEPRAVILNO BREZODGOVORA
88%
6% 6%
87%
0%13%
Ženski Moški
33
2. Katera snov nastaja na stopnicah pred Dramo?
GRAF 15: SNOV NA STOPNICAH PRED DRAMO
Vsi učenci so odgovorili na vprašanje. Skoraj vsi so odgovorili pravilno (97 %), le 3 % so odgovorili
nepravilno.
Pravilen odgovor, ki sva ga upoštevali, je apnenec ali kalcijev karbonat.
GRAF 16: SNOV NA STOPNICAH PRED DRAMO – PO SPOLU
Vsi fantje so odgovorili pravilno. 94 % deklet je odgovorilo pravilno, 6 % pa napačno.
PRAVILNO97%
NEPRAVILNO
3%
BREZ ODGOVORA
0%
0%
20%
40%
60%
80%
100%
PRAVILNO NEPRAVILNO BREZODGOVORA
94%
6%0%
100%
0% 0%
Ženski Moški
34
3. V kateri slovenski pokrajini je te snovi največ? Vprašanje se navezuje na prejšnje.
GRAF 17: ZNAČILNOSTI SLOVENSKIH POKRAJIN
53 % sodelujočih je odgovorilo nepravilno. Le 28 % je odgovorilo pravilno, 19 % na vprašanje ni
odgovorilo. Iz rezultatov sklepava, da je predznanje učencev na tem področju slabo in da si niso
zapomnili odgovora niti iz aplikacije.
Pravilen odgovor, ki sva ga upoštevali, je Dinarsko kraške pokrajine.
GRAF 18: ZNAČILNOSTI SLOVENSKIH POKRAJIN – PO SPOLU
Pravilno je odgovorilo več fantov (33 %), kot deklet (24 %). Kar 59 % deklet je odgovorilo nepravilno
vendar jih 18 % ni odgovorilo, 47 % fantov je odgovorilo nepravilno, 20 % pa jih sploh ni odgovorilo.
Pomemben je tudi podatek, da je bilo med udeleženci več deklet kot fantov.
Rezultat kaže na to, da je bolje, da za snov, za katero želimo, da se trajneje usede v spomin učencev,
postavimo vprašanje že na terenu. S tem si učenci bolj zapomnijo posamezne podatke.
PRAVILNO 28%
NEPRAVILNO53%
BREZ ODGOVORA19%
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
PRAVILNO NEPRAVILNO BREZ ODGOVORA
24%
59%
18%
33%
47%
20%
Ženski Moški
35
GRAF 18: ZNAČILNOSTI SLOVENSKIH POKRAJIN – GLEDE NA UPORABO TELEFONA
Iz grafa je razvidno, da so udeleženci, ki so uporabljali svoj telefon, na vprašanje odgovarjali bolje kot
tisti, ki na ekskurziji niso uporabljali svojega telefona.
4. Stojiš na ploščadi pred Cankarjevim domom. V kateri smeri neba se nahaja parlament?
GRAF 19: KJE JE PARLAMENT?
Večina (81 %) udeležencev je na vprašanje odgovorila pravilno. 16 % jih je odgovorilo nepravilno in 3 %
niso odgovorili na vprašanje.
Pravilen odgovor, ki sva ga upoštevali, je S ali SV.
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
70%
PRAVILNO NEPRAVILNO BREZODGOVORA
32%
45%
23%20%
70%
10%
DA NE
PRAVILNO81%
NEPRAVILNO16%
BREZ ODGOVORA3%
36
GRAF 20: KJE JE PARLAMENT? – PO SPOLU
Oba spola sta na vprašanje odgovarjala približno enako. Fantje so večkrat odgovorili nepravilno, dekleta
pa večkrat na vprašanje niso odgovorila.
5. Kako si to določil? Vprašanje se navezuje na prejšnje.
GRAF 21: DOLOČANJE STRANI NEBA
63 % vseh udeležencev je odgovorilo pravilno, 34 % nepravilno, 3 % pa niso odgovorili na vprašanje.
Za pravilne odgovore sva upoštevali vse geografske pripomočke ali kompas na telefonu.
0%
20%
40%
60%
80%
100%
PRAVILNO NEPRAVILNO BREZ ODGOVORA
82%
12%6%
80%
20%
0%
Ženski Moški
PRAVILNO63%
NEPRAVILNO34%
BREZ ODGOVORA3%
37
GRAF 22: DOLOČANJE STRANI NEBA – PO SPOLU
Fantje so vsi odgovorili na vprašanje od tega jih je 73 % odgovorilo pravilno, 27 % pa jih je odgovorilo
nepravilno. 53 % deklet je odgovorilo pravilno, 41 % nepravilno in 6 % je ostalo brez odgovora.
6. Kako se imenuje prehod, ki te je vodil do Kongresnega trga?
GRAF 23: CHOPINOV PREHOD
78 % vseh sodelujočih je odgovorilo pravilno, 16 % jih ni odgovorilo, 6 % pa jih je odgovorilo nepravilno.
Pravilen odgovor, ki sva ga upoštevali, je Chopinov prehod.
0%10%20%30%40%50%60%70%80%
PRAVILNO NEPRAVILNO BREZODGOVORA
53%
41%
6%
73%
27%
0%
Ženski Moški
PRAVILNO78%
NEPRAVILNO
6%
BREZ ODGOVOR…
38
GRAF 24: CHOPINOV PREHOD – PO SPOLU
Pri fantih so rezultati precej enolični. 93 % jih je odgovorilo pravilno, 7 % pa jih na vprašanje ni
odgovorilo. Rezultati deklet so nekoliko bolj raznoliki. 65 % jih je odgovorilo pravilno, 12 % nepravilno in
24 % jih ni odgovorilo na vprašanje.
7. Kateri rimski ostanek si videl na poti skozi prehod?
GRAF 25: RIMSKI OSTANKI V CHOPINOVEM PREHODU
Tudi pri 7. vprašanju so rezultati bolj pozitivni. 59 % odgovorov je bilo pravilnih in 22 % napačnih. 19 %
udeležencev ni odgovorilo na vprašanje.
Pravilen odgovor, ki sva ga upoštevali, je ostanek rimskega pločnika.
0%
20%
40%
60%
80%
100%
PRAVILNO NEPRAVILNO BREZODGOVORA
65%
12%24%
93%
0%7%
Ženski Moški
PRAVILNO59%
NEPRAVILNO22%
BREZ ODGOVORA19%
39
GRAF 26: RIMSKI OSTANKI V CHOPINOVEM PREHODU – PO SPOLU
Na 7. vprašanje so pravilno odgovarjala večinoma dekleta, in sicer jih je 65 % odgovorilo pravilno in
samo 6 % nepravilno, vendar jih kar 29 % na vprašanje sploh ni odgovorilo. Pri fantih je bilo zabeleženih
53 % pravilnih odgovorov in 40 % nepravilnih. 7 % fantov na vprašanje ni odgovorilo.
8. Primerjava Kongresnega trga nekoč in danes.
GRAF 27: KONGRESNI TRG NEKOČ IN DANES
Pri 8. nalogi so učenci morali napisati primerjavo Kongresnega trga nekoč in danes. Na učnem listu so
imeli sliko, ki je prikazovala podobo Kongresnega trga nekoč. Njihova naloga je bila zapisati primerjavo z
današnjo podobo, ki so si jo ogledali na ekskurziji.
Odgovori so se razporedili približno tretjinsko, najmanj (32 %) je bilo pravilnih odgovorov. Sklepava, da je
bilo pravilnih odgovorov najmanj, ker je bila naloga nekoliko daljša in zahtevnejša, zato nekateri učenci
niso bili dovolj »motivirani«, da bi nalogo (v celoti) rešili. Najin predlog za razrešitev tega, sicer
manjšega, problema je množična uvedba podobnih nalog v vsakdanji šolski učni načrt, pri vseh
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
70%
PRAVILNO NEPRAVILNO BREZODGOVORA
65%
6%
29%
53%
40%
7%
Ženski Moški
PRAVILNO32%
NEPRAVILNO34%
BREZ ODGOVORA34%
40
predmetih. Učenci bi bili tako navajeni takšnih nalog, zato jim ne bi predstavljale prevelikega izziva in bi
bile reševane v večji meri in najverjetneje tudi bolj pravilno.
9. Po čem je Kongresni trg dobil ime?
GRAF 28: IME KONGRESNEGA TRGA
Rezultati pri 9. vprašanju so precej napačni. Kar 65 % vseh udeležencev je odgovorilo nepravilno, 22 %
jih na vprašanje sploh ni odgovorilo in le 13 % jih je odgovorilo pravilno.
Pravilen odgovor, ki sva ga upoštevali, je Kongres Svete Alianse.
GRAF 29: IME KONGRESNEGA TRGA - PO SPOLU
Le 6 % deklet je odgovorilo pravilno, 24 % jih ni odgovorilo in kar 71 % je odgovorilo nepravilno. 20 %
fantov je odgovorilo pravilno, 60 % nepravilno in 20 % jih ni odgovorilo.
Čeprav je bil kongres Svete alianse, po katerem je Kongresni trg dobil ime, del učnega načrta že v 8.
razredu, si velika večina učencev ni zapomnila tega dogodka. Meniva, da bi si učenci ta podatek bolje
zapomnili, če bi ga pri pouku omenili na poseben, prepoznaven način, ki bi nekoliko bolj ostal vsem v
spominu. Velika večina je odgovorila napačno kljub dejstvu, da so imeli pri opisu Kongresnega trga tudi
PRAVILNO13%
NEPRAVILNO65%
BREZ ODGOVORA
22%
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
70%
80%
PRAVILNO NEPRAVILNO BREZODGOVORA
6%
71%
24%20%
60%
20%
Ženski Moški
41
podatek o izvoru imena. Spet se je izkazalo, da si podatka niso zapomnili, ker o njem ni bilo vprašanja v
aplikaciji.
GRAF 30: IME KONGRESNEGA TRGA – GLEDE NA UPORABO TELEFONA
Učenci, ki so uporabljali svoj telefon, so odgovarjali večinoma nepravilno. 9 % jih je odgovorilo pravilno,
59% nepravilno in 32 % jih na vprašanje ni odgovorilo. Učenci, ki niso uporabljali svojega telefona, so vsi
odgovorili na vprašanje, 20% jih je odgovorilo pravilno, 80% pa nepravilno.
10. Katerih dejavnosti je na Prešernovem trgu največ?
GRAF 31: DEJAVNOSTI NA PREŠERNOVEM TRGU
Polovica vseh sodelujočih je odgovorila nepravilno, malo več kot četrtina (28 %) je odgovorila pravilno in
malo manj kot četrtina (22 %) na vprašanje ni odgovorilo.
Ponovno so rezultati negativni. Predvidevava, da je odstotek napačnih odgovorov tako velik, ker učenci
niso natančno brali opisov, pri pouku geografije pa do takrat še nismo spoznali različnih dejavnosti, ki so
bile omenjene v vprašanju.
Pravilen odgovor, ki sva ga upoštevali, je terciarne dejavnosti.
0%
20%
40%
60%
80%
PRAVILNO NEPRAVILNOBREZ ODGOVORA
9%
59%
32%
20%
80%
0%
DA NE
PRAVILNO28%
NEPRAVILNO50%
BREZ ODGOVORA22%
42
GRAF 30: DEJAVNOSTI NA PREŠERNOVEM TRGU – GLEDE NA UPORABO TELEFONA
Na 10. vprašanje so nekoliko bolje odgovarjali učenci, ki niso uporabljali lastnega telefona. Pri učencih, ki
na ekskurziji niso uporabljali svojega telefona, je več napačnih odgovorov (70 %), vendar so vsi odgovorili
na vprašanje. Hkrati je odstotek pravilnih odgovorov večji od tistih, ki so uporabljali svoj telefon. Bolje so
torej odgovarjali učenci, ki niso uporabljali lastnega telefona.
11. Kateri letnici sta napisani na Zmajskem mostu?
GRAF 32: LETNICI NA ZMAJSKEM MOSTU
84 % vseh udeležencev je odgovorilo pravilno, 13 % jih je odgovorilo nepravilno in 3 % niso odgovorili na
vprašanje.
Pravilen odgovor, ki sva ga upoštevali je 1848 in 1888.
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
70%
PRAVILNO NEPRAVILNO BREZODGOVORA
27%
41%
32%30%
70%
0%
DA NE
PRAVILNO84%
NEPRAVILNO13%
BREZ ODGOVORA3%
43
GRAF 33: LETNICI NA ZMAJSKEM MOSTU – PO SPOLU
Vsa dekleta so odgovorila; od tega jih je kar 94 % odgovorilo pravilno in le 6 % nepravilno. Rezultati pri
fantih so bolj pisani. 73 % jih je odgovorilo pravilno, 20 % nepravilno in 7 % jih sploh ni odgovorilo.
Zanimivo je, da so si učenci zapomnili dve številki, kakega drugega podatka pa ne. Tudi s tem potrjujeva
dejstvo, da si učenci več zapomnijo, če že na poti o tem dobijo vprašanje.
12. Kaj je včasih stalo na mestu Vodnikovega trga?
GRAF 34: VODNIKOV TRG VČASIH
78 % vseh odgovorov je bilo pravilnih, 13 % je bilo nepravilnih in 9 % odgovorov ni bilo zabeleženih.
Pravilen odgovor, ki sva ga upoštevali, je licej, samostan.
0%
20%
40%
60%
80%
100%
PRAVILNO NEPRAVILNO BREZODGOVORA
94%
6%0%
73%
20%
7%
Ženski Moški
PRAVILNO78%
NEPRAVILNO13%
BREZ ODGOVORA9%
44
GRAF 35: VODNIKOV TRG VČASIH – PO SPOLU
Vsa dekleta so odgovorila na vprašanje, in sicer jih je 88 % odgovorilo pravilno in 12 % nepravilno. 67 %
fantov je odgovorilo pravilno, 13 % nepravilno, 20 % pa na vprašanje ni odgovorilo.
13. Kaj predstavljajo prizori na vratih Stolnice? V katerem obdobju so bila vrata narejena?
GRAF 36: STOLNICA
Skoraj polovica (47 %) učencev je odgovorilo pravilno, le 9 % učencev je odgovorilo napačno. 44 %
učencev na vprašanje sploh ni odgovorilo. Za pravilen odgovor je zadostoval en pravilen odgovor. Na
obe vprašanji ni nihče odgovoril pravilno.
Pravilen odgovor, ki sva ga upoštevali, je barok.
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
70%
80%
90%
PRAVILNO NEPRAVILNO BREZ ODGOVORA
88%
12%
0%
67%
13%20%
Ženski Moški
PRAVILNO47%
NEPRAVILNO9%
BREZ ODGOVORA
44%
45
GRAF 37: STOLNICA – PO SPOLU
53 % deklet je odgovorilo pravilno, 12 % nepravilno, 35 % pa na vprašanje ni odgovorilo. 40 % fantov je
odgovorilo pravilno, 7 % nepravilno in 53 % na vprašanje ni odgovorilo.
GRAF 38: STOLNICA – GLEDE NA UPORABO TELEFONA
45 % učencev s svojim telefonom je odgovorilo pravilno, 9 % nepravilno in 45 % jih na vprašanje ni
odgovorilo. 50 % tistih, ki niso imeli svojega telefona, je odgovorilo pravilno, 10% jih je odgovorilo
nepravilno in 40 % jih ni odgovorilo na vprašanje.
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
PRAVILNO NEPRAVILNO BREZ ODGOVORA
53%
12%
35%40%
7%
53%
Ženski Moški
0%
10%
20%
30%
40%
50%
PRAVILNO NEPRAVILNO BREZODGOVORA
45%
9%
45%50%
10%
40%
DA NE
46
14. V katerem zgodovinskem obdobju so sežigali knjige na Mestnem trgu?
GRAF 39: SEŽIGANJE KNJIG NA MESTNEM TRGU
78 % vseh odgovorov je bilo pravilnih, 9 % nepravilnih in 13 % neodgovorjenih. Pravilni odgovor je
protireformacija.
Pravilen odgovor, ki sva ga upoštevali, je protireformacija.
GRAF 40: SEŽIGANJE KNJIG NA MESTNEM TRGU – PO SPOLU
82 % odgovorov deklet je bilo pravilnih, 12 % nepravilnih in 6 % neodgovorjenih. 73 % fantov je
odgovorilo pravilno, 7 % nepravilno in 20 % jih ni odgovorilo na vprašanje.
PRAVILNO78%
NEPRAVILNO9%
BREZ ODGOVORA13%
0%
20%
40%
60%
80%
100%
PRAVILNO NEPRAVILNO BREZODGOVORA
82%
12%6%
73%
7%
20%
Ženski Moški
47
15. Kako ugotoviš, na katerem bregu Ljubljanice stojiš v določenem trenutku?
GRAF 41: NA KATEREM BREGU REKE SI?
GRAF 39: NA KATEREM BREGU REKE SI? – GLEDE NA UPORABO TELEFONA.
45 % udeležencev, ki so imeli svoj telefon, je odgovorilo pravilno, 23 % nepravilno in 32 % jih na
vprašanje ni odgovorilo. Tisti, ki na ekskurziji niso uporabljali svojega telefona, so odgovarjali nekoliko
bolje. 50 % jih je odgovorilo pravilno, 20 % nepravilno in 30 % jih ni odgovorilo.
PRAVILNO47%
NEPRAVILNO22%
BREZ ODGOVORA
31%
0%
10%
20%
30%
40%
50%
PRAVILNO NEPRAVILNO BREZODGOVORA
45%
23%
32%
50%
20%
30%
DA NE
48
16. Ob katerem mostu je struga Ljubljanice najožja?
GRAF 38:OB KATEREM MOSTU JE STRUGA LJUBLJANICE NAJOŽJA?
78 % vseh sodelujočih je odgovorilo pravilno, le 9 % jih je odgovorilo nepravilno in 13 % na vprašanje ni
odgovorilo. Sklepava, da so rezultati boljši, ker so učenci dobili zanimivo informacijo, ki si jo je lahko
zapomniti.
Pravilen odgovor, ki sva ga upoštevali, je Šuštarski most ali Čevljarski most.
GRAF 39: OB KATEREM MOSTU JE STRUGA LJUBLJANICE NAJOŽJA – PO SPOLU.
Dekleta so na to vprašanje odgovarjala bolje kot fantje. 82 % je odgovorilo pravilno, 12 % nepravilno in 6
% na vprašanje ni odgovorilo. Rezultati fantov so bili nekoliko slabši. 73 % jih je odgovorilo pravilno, 7 %
nepravilno, 20 % pa jih na vprašanje ni odgovorilo.
PRAVILNO78%
NEPRAVILNO9%
BREZ ODGOVORA13%
0%
20%
40%
60%
80%
100%
PRAVILNO NEPRAVILNO BREZODGOVORA
82%
12%6%
73%
7%
20%
Ženski Moški
49
17. Kakšna nesreča se je zgodila NUK-u?
GRAF 40: NESREČA V NUK-U
94 % vseh udeležencev je odgovorilo pravilno, 3 % nepravilno in 3 % niso odgovorili.
Pravilen odgovor, ki sva ga upoštevali, je letalska nesreča.
GRAF 41: NESREČA V NUK-U PO SPOLU
Oba spola sta dobro odgovarjala, dekleta za odstotek bolje kot fantje. 94 % deklet je odgovorilo pravilno,
6 % jih ni odgovorilo. 93 % odgovorov pri fantih je bilo pravilnih in 7 % nepravilnih.
PRAVILNO94%
NEPRAVILNO3%
BREZ ODGOVORA3%
0%
20%
40%
60%
80%
100%
PRAVILNO NEPRAVILNO BREZODGOVORA
94%
0%6%
93%
7%0%
Ženski Moški
50
18. Kdo je izrekel stavek, zapisan na ilirskem stebru?
GRAF 42: IZREK NA ILIRSKEM STEBRU
Pravilen odgovor, ki sva ga upoštevali, je Valentin Vodnik.
Vsi udeleženci so odgovorili pravilno. Ko so učenci končali pot po ljubljanskem mestnem jedru, so dobili
učne liste na lokaciji zelo blizu ilirskega stebra, zato so si učenci tako dobro zapomnili, kdo je izrekel
verze.
7.3 REZULTATI DRUGE EKSKURZIJE Z namenom primerjave odgovorov na vprašanja prve ekskurzije z lažjimi in druge ekskurzije z nekoliko
težjimi vprašanji, sva organizirali dodatno ekskurzijo, ki je bila popolnoma prostovoljna. Ekskurzije se je
udeležilo pet učencev. Vodilo za organizacijo ponovne ekskurzije, je bila hipoteza, da bi si učenci snov
zapomnili bolje, če bi bila vprašanja nekoliko težja (kjer bi bilo treba več razmišljanja in povezovanja
znanja) in ne ponujena na mobilnem telefonu. Odločili sva se, da programa ne bova več spreminjali, saj
to ni mogoče in raje pripravili ekskurzijo tako, da naredimo isto pot brez mobilnega telefona in da učenci
sproti rešujejo v naprej pripravljene učne liste. Vprašanja na učnem listu so bila zahtevnejša in so
zahtevala povezovanje znanja tudi iz drugih področji.
V programu takih vprašanj ni mogoče zastaviti, saj so odgovori daljši, nepredvidljivi za program in vsak
na njih odgovarja po svoje. Program mora za delovanje v naprej predvideti kratek in jasen odgovor, zato
ni mogoče, da bi kompleksnejši odgovor lahko zaznal kot pravilen.
Na učnem listu so bila postavljena naslednja vprašanja:
1. Katera snov nastaja v razpoki na stopnici pred Dramo? V katerih slovenskih pokrajinah je ta
snov najbolj pogosta? Utemelji svoj odgovor.
To vprašanje je nadgrajeno vprašanje iz prvotne ekskurzije, saj morajo učenci uporabiti tudi svoje poprej
pridobljeno geografsko znanje in svoj odgovor tudi utemeljiti. Vsi učenci so na prvi del vprašanja znali
odgovoriti. To predvidevava je bilo zato, ker so si ta kratek odgovor zapomnili še iz prvotne ekskurzije.
PRAVILNO100%
NEPRAVILNO0%
BREZ ODGOVORA
0%
51
Na drugi del vprašanja so tudi popolnoma vsi odgovorili pravilno. Pravilna odgovora sta tu dva. Prva
možnost so dinarsko-kraške pokrajine, druga pa alpske, saj v obeh pokrajinah najdemo večinoma
apnenčasto podlago. Svojega odgovora niso vsi utemeljili. Predvidevava, da je to zato, ker so vprašanje
prezrli. Na prvotni ekskurziji je bil postavljen le prvi del vprašanja, na katerega so vsi odgovorili pravilno,
saj so po vsakem nepravilnem odgovoru lahko poskusili ponovno.
2. Stojiš na ploščadi Cankarjevega doma. V kateri smeri se nahaja parlament? Na kakšne načine
se lahko orientiraš? Navedi vsaj tri.
Na prvi del vprašanja so vsi znali odgovoriti, saj je bilo tako vprašanje postavljeno tudi v prvi
ekskurziji. Tudi na drugi del so znali vsi odgovoriti, saj smo se načine orientiranja naučili že v nižjih
razredih. Večina učencev iz prve ekskurzije je na zaključnem učnem listu pravilno odgovorila, saj so z
uporabo kompasa do odgovora prišli na praktičen način, zato so si to lažje zapomnili.
3. Pod katero cesto je speljan Chopinov prehod?
To vprašanje se na prvotnem učnem listu ne pojavi. Učenci so s pomočjo zemljevida ali opazovanja
določili, pod katero cesto je speljan prehod. To pomeni, da so na zemljevidu poiskali ime ceste ali pa so
poiskali znak. Vsi učenci so odgovorili pravilno.
4. Primerjaj Kongresni trg nekoč in danes.
SLIKA 36: KONGRESNI TRG V 19. STOLETJU (MEDMREŽJE 34)
Na to vprašanje so učenci odgovarjali različno. Vsak je iz slike lahko razbiral drugačne podatke. Večina jih
je opisala izgled parka, le redki so opisali naloge stavb. Tako vprašanje se je pojavilo tudi na učnem listu
prve ekskurzije, a je kar nekaj učencev to vprašanje pustilo prazno, saj se jim ni dalo odgovarjati. Zelo
opazno je bilo, da so se učenci na drugi ekskurziji bistveno bolj potrudili, saj so na vprašanja odgovarjali
sproti, medtem ko so takrat učenci odgovarjali po že zaključeni ekskurziji.
52
5. Katerih dejavnosti je na Prešernovem trgu največ? Razloži njihovo vlogo.
To je eno takih vprašanj, katerih odgovor se je pojavil v besedilu aplikacije. V prvotni ekskurziji so
odgovor na to vprašanje poznali predvsem tisti, ki so brali besedila in opise točk. Odgovor na to
vprašanje učenci lahko pridobijo tako, da pogledajo okoli sebe in uporabijo predhodno pridobljeno
znanje, kako delimo različne vrste dejavnosti. Opazijo, da je večina dejavnosti terciarnih, kar pomeni
storitvene dejavnosti (turizem, prodaja, gostinstvo…). Večina je znala prepoznati vrsto dejavnosti, a se
jim je predvsem zataknilo pri opisu vloge.
6. Na tem mestu je včasih stal Ljubljanski licej. Zakaj je danes na mestu liceja tržnica?
To je eno izmed zahtevnejših vprašanj, saj moraš v odgovoru povezati opazovanje okolice in splošno
znanje. Potrebno je bilo uporabiti nekaj, kar ni bilo vključeno v prejšnjem vprašalniku, je bilo pa v opisu
točke. Večina učencev je predvidevala, da je to zato, ker je okoli liceja bilo postavljenih več novih in
boljših šol ter liceja niso več potrebovali. To pa ni povsem pravilen odgovor. Stavba liceja je bila v
potresu leta 1895 tako poškodovana, da jo je bilo potrebno porušiti. Danes je na Vodnikovem trgu
tržnica. Licej je bil opisan tudi v opisu Vodnikovega trga znotraj aplikacije.
7. Katera veroizpoved je prevladovala v Ljubljani v času delovanja liceja?
Odgovor na to vprašanje je katoliška vera. Odgovor so učenci lahko pridobili iz znanja o liceju, predvsem
o tem, kdaj je stal in deloval. Vsi učenci so odgovorili pravilno.
8. Mestni trg primerjaj s Kongresnim trgom. Kateri je bil pred več kot dvestotimi leti
pomembnejši? Ali ima Mestna hiša danes enako vlogo kot tedaj?
To je spet ena od zahtevnejših nalog, na katero lahko odgovoriš le z logičnim sklepanjem. Take naloge
tudi ni bilo možno vključiti v prvotno ekskurzijo, saj bi bili odgovori predolgi in preveč nerazumljivi
programu. Čeprav na Kongresnem trgu stoji veliko pomembnih stavb in čeprav je bil trg za kongres Svete
alianse prenovljen (1821 – to pa je bilo manj kot 200 let nazaj), je bil v tistem času pomembnejši prav
Mestni trg, saj je bil tam sedež oblasti mesta. Tedaj je mestna hiša imela večji pomen kot stavbe na
Kongresnem trgu. Večina učencev je odgovor sklepala pravilno.
53
9. Sodobno Tromostovje primerjaj s sliko mosta v preteklosti. Katere dejavnosti so prevladovale
takrat? Ali se razlikujejo od današnjih? Če se, po čem?
SLIKA 37: TROMOSTOVJE V ZAČETKU 20. STOLETJA (MEDMREŽJE 35)
Odgovore na to vprašanje lahko pridobimo s primerjavo slike in okolice. Točnega odgovora na to ne
moremo dobiti, saj v tistem času nismo tam bili. Iz slike lahko razberemo, da je bil dejaven promet tudi
čez most. Lahko opazimo tudi majhne lokale, ki so tudi v tistem času že obstajali. Iz tega lahko
predvidevamo, da so bile dejavne predvsem terciarne dejavnosti. Večina učencev je odgovor
predvidevala pravilno, nekateri pa so predvidevali, da je v tistem času bilo več kvartarnih dejavnosti, kot
je šolstvo in zdravstvo.
10. Šuštarski most je v preteklosti povezoval tri pomembnejše trge, zato so se na njem razvile
različne gospodarske dejavnosti, kot so čevljarske delavnice. Se danes tam še vedno odvijajo
podobne reči? Razloži zakaj da, oziroma zakaj ne.
Del odgovora je bilo možno prebrati tudi v opisu te točke v programu, kjer so večinoma bile opisane
različne dejavnosti, ki se so v preteklosti odvijale na Šuštarskem mostu. S pomočjo splošne
razgledanosti, so lahko ugotovili, da se na mostu še vedno odvijajo različni dogodki ali dejavnosti, ki pa
večinoma niso gospodarsko usmerjeni, razen občasno kakšnih stojnic. Na mostu se včasih odvijajo ulična
prepevanja ali so postavljene turistične reklame, kot na primer za Hišo eksperimentov v Ljubljani. Vsi
učenci so prišli do pravilnih odgovorov s sklepanjem in svojim načinom razmišljanja, kar je bilo vidno iz
odgovorov.
54
11. Na zemljevidu sproti označuj točke, ki si jih obiskal. Na koncu vriši pot, po kateri si šel.
SLIKA 38: ZEMLJEVID – KOT SO GA DOBILI UČENCI (MEDMREŽJE 36)
Učenci so občasno pozabili sproti označiti točko, na kateri s bili, zato so imeli kasneje manjše probleme z
orientacijo. Podobno nalogo sva imeli namen vključiti v prejšnjo ekskurzijo oziroma jim dati zemljevid, na
katerega bi lažje označevali, a smo si premislili, saj bi jim bilo težko kartirati s polnimi in od dežja
mokrimi rokami. Na dan prvotne ekskurzije je namreč deževalo.
Večini učencev je vseeno na koncu uspelo vrisati prehojeno pot.
55
7.4 Razprava
Rezultati ankete so pokazali, da je bila ekskurzija učencem v veliki večini všeč. Le 7 % fantov (3
% vseh udeležencev) je ocenilo ekskurzijo kot slabo. Učence sta navdušila delo na terenu in
možnost uporabe telefona. Z delom na terenu se učenci srečujejo poredko, delo s telefonom pa
je pravzaprav novost, hkrati pa je za njih uporaba telefona del vsakdanjika in jim je v veselje.
Prav zato jih je oboje najbolj navdušilo. Raziskovanje okolice v sklopu terenskega dela je najbolj
navdušilo udeležence, zato jih je kar 51 % izbralo geografski del vsebine ekskurzije kot najboljši.
Poleg vseh teh dejstev najbolj izstopa rezultat, ki kaže, da je bilo vsem udeležencem všeč delo v
skupini. Glede na 52 % pozitivnih odgovorov izhaja, da je interaktivni način učenja po mnenju
učencev učinkovitejši kot konvencionalni. Skoraj vsi učenci (94 %) bi želeli podoben oziroma
enak način učenja tudi pri drugih predmetih.
V programu so se pojavile določene tehnične napake, ki so najbolj zmotile udeležence. Le te so
izpostavili kot možnost za izboljšavo. Od učencev sva dobili tudi povratno informacijo, da jih je
nekoliko zmotilo slabo vreme in dež. Lepo (sončno, toplo) vreme bi dodatno pozitivno vplivalo
na organizacijo in vzdušje na ekskurziji.
Glede na rezultate odgovorov na vprašanja z učnega lista je bila ekskurzija učinkovita, saj je več
kot polovica vseh udeležencev, pri 12 vprašanjih od 18, odgovorila pravilno. Pri 6 vprašanjih je
večji odstotek nepravilnih odgovorov in neodgovorjenih. Izmed 6 z največ napačnimi odgovori
so 4 vprašanja izrazito slabo odgovarjana, pri dveh vprašanjih pa je pravilno odgovorila malo
manj kot polovica (razlike so zelo majhne). To sta 15. in 13. vprašanje. Rezultati nam torej
povejo, da je tretjina odgovorov na vprašanja nepravilnih, 2 tretjini odgovorov pa je pravilnih. Iz
tega sklepava, da je bila ekskurzija učinkovita.
Pri vprašanjih, na katera so učenci slabše odgovarjali, sva naredili še dodatno analizo, s katero
sva preverjali, ali je uporaba lastnega telefona vplivala na pravilnost odgovorov. Rezultati so
pokazali, da uporaba lastnega telefona ni negativno vplivala na pravilnost odgovorov, saj so v
nekaterih primerih tisti, ki niso imeli svojega telefona odgovarjali bolje kot tisti, ki so imeli svoj
telefon.
Iz druge ekskurzije sva uspeli delno potrditi hipotezo in ugotoviti, da je bilo na prvi ekskurziji
veliko lažje pravilno odgovarjati, saj si v programu imel možnost ponovno odgovarjati, če ti prvič
ni uspelo. Najino hipotezo sva uspeli le delno potrditi, saj so v prvotni ekskurziji učenci na
vprašanja odgovarjali sproti, kar pomeni, da bi lahko nekatere podatke po ekskurziji pozabili, na
drugi ekskurziji pa so učenci svoje odgovore in svoje misli lahko zapisovali sproti in niso uspeli
vmes pozabiti odgovora.
56
Vse odgovore sva po drugi ekskurziji predstavili, predelali in predebatirali skupaj s sodelujočimi
učenci, da bi si snov bolje zapomnili in si jo vtisnili v spomin. S tem je bil izpolnjen namen te
ekskurzije.
Med ekskurzijo sva zaznali različne odzive sodelujočih učencev. Videlo se je predvsem, da so
vprašanja bila nepričakovana, saj so v primerjavi s prvotnimi bila nekoliko težja in predvsem bolj
miselna ter povezovalna. Kar nekaj jih je vmes vprašalo po pomoči in dodatni razlagi. Videlo pa
se je tudi, da so med ekskurzijo zelo uživali in da jim je bilo zabavno, saj je na njihovo
razpoloženje, po izjavi neke učenke, vplivalo predvsem boljše vreme.
57
8 ZAKLJUČEK
Rezultati so pokazali, da je bila ekskurzija učencem všeč in bi tudi v bodoče želeli čim več
takšnih ekskurzij, tudi pri drugih predmetih. Najbolj jim je bilo všeč terensko delo in delo s
pomočjo mobilnega telefona. Program in celotna ekskurzija sta glede na odgovore učinkovita,
saj so bili odgovori na dve tretjini vprašanj večinoma pravilni. To pomeni, da je odstotek
pravilnih odgovorov presegal odstotka nepravilnih odgovorov in neodgovorjenih. Odgovori so
bili boljši pri tistih vprašanjih, ki so bila enaka kot v aplikaciji. Zato bi morali učitelji pri
organizaciji v program mobilne aplikacije in na učni list vključiti vprašanja, s katerimi bi
spodbujali učence, da dosežejo zastavljene cilje. Na ekskurziji je smiselno združiti aplikacijo z
učnim listom in tako izpeljati ekskurzijo, ki vključuje različne naloge. S tem učenci pridobijo
različna znanja. Izkazalo se je, da samo z uporabo aplikacije učencem postavljamo preveč
enostavna vprašanja, pri katerih imajo že ponujene odgovore. Lahko se zgodi, da do pravilnega
odgovora pridejo s poizkušanjem. To je bil tudi razlog, da je bila aplikacija narejena tako, da je
na nekaterih točkah učence ob nepravilnem odgovoru "kaznovala" z vrnitvijo na prejšnjo točko.
Opozorilo so učenci vzeli resno in ga večinoma upoštevali. Le ena skupina se je morala zaradi
nepravilnih odgovorov 2-krat vračati. Po njihovem pripovedovanju jih je to izučilo in so pri
naslednjih točkah pred odgovarjanjem bolj natančno prebrali besedilo.
Uporaba dodatnega učnega lista in zemljevida v fizični obliki je zelo priporočljiva. Pri
zahtevnejših vprašanjih se je izkazalo, da so se učenci med seboj posvetovali o pravilnem
odgovoru. Ker so hodili v skupinah po tri, je to spodbujalo debato, skupinsko iskanje odgovorov
na zastavljena vprašanja in s tem spodbujalo sodelovalno učenje. Ob premišljeno sestavljenih
skupinah oomgočimo tudi učencem s šibkejšim predznanjem večji izkoristek ekskurzije. Dodatni
učni list učencev ni motil. Že drugačna oblika ekskurzije je bila dovolj privlačna, da so bili njeni
učinki boljši. Izkazalo se je tudi, da je smiselno postavljati vprašanja, ki so povezana z
opazovanjem pokrajine, postaviti na točki, na katero se primerjava nanaša. Odgovori so bili bolj
natančni, učenci pa so na ta način lažje uporabili predhodno pridobljeno znanje.
Izmed najinih 6 hipotez sva povsem potrdili 5 hipotez, 1 pa le delno.
1. Ljudje si podatke bolje zapomnimo, če so predstavljeni na način, ki nam je blizu in nam
je všeč.
Rezultati vprašanj z učnega lista najino hipotezo potrjujejo, saj so bili večinoma pravilni.
Odgovori na 2 tretjini vprašanj so bili v večini pravilni. Torej je odstotek pravilnih odgovorov
presegal odstotek nepravilnih odgovorov in neodgovorjenih.
2. Učenci si bolje zapomnijo snov, če o njej sami raziskujejo in rešujejo naloge.
Učenci so si novo snov dobro zapomnili, vendar hipoteze ne moreva povsem potrditi.
Preveriti bi morali, koliko so si zapomnili učenci, ki se niso udeležili ekskurzije in so znanje
pridobili na klasični način učenja. Želeli sva preveriti, koliko bi si učenci zapomnili s klasičnim
58
načinom učenja, zato je najin učitelj geografije učence od sedmega do devetega razreda
peljal na enako ekskurzijo, le da je on sam predstavil posamezno točko. Te ekskurzije se je
udeležilo le 7 učencev, kar ni reprezentativni vzorec, zato analize in primerjave nisva
naredili.
3. Učencem je delo na terenu bolj všeč, kot delo v učilnici.
Učenci so v anketi največkrat izpostavili, da jim je bilo najbolj všeč delo na terenu. Poleg
tega so bili tudi rezultati vprašanj z učnega lista pozitivni oziroma dobri. Zato lahko zgornjo
hipotezo potrdiva.
4. Učenci bodo bolj aktivno sodelovali pri procesu učenja, če bodo lahko uporabljali
mobilne telefone.
Učencem je bilo poleg dela na terenu med ljubšimi dejavnostmi tudi delo s telefonom.
Zaradi možnosti uporabe telefonov so bili bolj motivirani, saj mobilnega telefona ponavadi v
šoli ne uporabljamo. Zaradi večje motivacije je bilo sodelovanje boljše zato, so si tudi dobro
zapomnili vsebino ekskurzije.
5. Aplikacija za raziskovanje mesta bo pomagala pri pridobivanju geografskega znanja.
Hipotezo sva potrdili, saj so učenci pridobili novo geografsko znanje. To potrjujejo grafi z
rezultati iz učnega lista oziroma vprašalnika, ki je preverjal koliko znanja so pridobili
sodelujoči.
6. Orientacijsko terensko delo z uporabo telefona bo učencem všeč.
Hipotezo sva potrdili, ker so učenci v anketi odgovorili, da jim je všeč delo na terenu in
delo s telefonom.
Kljub pridobljenim rezultatom bi bilo smiselno v bodoče dobro rezultate preverjati na večjem vzorcu
in tudi na neznanem terenu. Tako bi lahko še bolje ugotovili, koliko so si učenci resnično zapomnili
na ekskurziji. Prav tako bi lažje preverjali, kako so bili uspešni pri orientaciji na neznanem terenu.
Za konec lahko ugotovimo, da mora uspešni učitelj pri svojem delu uporabljati različne metode in
oblike dela. S tem pouk postane zanimivejši, učenci pa so za delo bolj motivirani. Enolično usvajane
snovi postane monotono, kar se lahko pozna tudi pri rezultatih učencev. Izkazalo se je tudi, da na
razpoloženje in motivacijo močno vpliva vreme, vendar je to nekaj, na kar težko vplivamo, sploh v
šolskem sistemu, kjer morajo biti dejavnosti načrtovane precej v naprej.
59
9 VIRI Medmrežje 1: http://wherigofoundation.com/builders/, dostopno 20. 10. 2018
Medmrežje 2: https://www.urwigo.cz/index.php, dostopno 20. 10. 2018
Medmrežje 3: https://www.1ka.si/, dostopno 20. 10. 2018
Medmrežje 4: https://www.google.com/maps/@46.0468426,14.5083821,16z, dostopno 20. 10.
2018
Medmrežje 5: https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/239652096, dostopno 20. 10. 2018
Medmrežje 6: https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/7442688 , dostopno 20. 10. 2018
Medmrežje 7: http://www.dedi.si/dediscina/111-rimski-zid-na-mirju, dostopno 20. 10. 2018
Medmrežje 8: https://sl.wikipedia.org/wiki/Emona, dostopno 20. 10. 2018
Medmrežje 9: https://www.drama.si/o-drami/o_zgodovini_stavbe_sng_drama_ljubljana,
dostopno 20. 10. 2018
Medmrežje 10: https://sl.wikipedia.org/wiki/Ljubljanska_Drama, dostopno 20. 10. 2018
Medmrežje 11: https://www.cd-cc.si/sl, dostopno 20. 10. 2018
Medmrežje 12: https://sl.wikipedia.org/wiki/Cankarjev_dom, dostopno 20. 10. 2018
Medmrežje 13: https://sl.wikipedia.org/wiki/Kongresni_trg, dostopno 20. 10. 2018
Medmrežje 14: https://www.visitljubljana.com/sl/obiskovalci/aktivnosti/znamenitosti/kongresni-
trg/, dostopno 20. 10. 2018
Medmrežje 15: https://sl.wikipedia.org/wiki/Univerza_v_Ljubljani, dostopno 20. 10. 2018
Medmrežje 16: https://sl.wikipedia.org/wiki/Pre%C5%A1ernov_trg,_Ljubljana, dostopno 20. 10.
2018
Medmrežje 17: https://www.visitljubljana.com/en/visitors/things-to-do/sightseeing/presernov-
trg-square/, dostopno 20. 10. 2018
Medmrežje 18: https://sl.wikipedia.org/wiki/Zmajski_most, dostopno 20. 10. 2018
Medmrežje 19: https://sl.wikipedia.org/wiki/Vodnikov_trg, dostopno 20. 10. 2018
Medmrežje 20: http://www.nadskofija-ljubljana.si/nadskofija/nadskofija-na-dlani/stolnica-sv-
nikolaja/, dostopno 20. 10. 2018
Medmrežje 21: https://sl.wikipedia.org/wiki/Stolnica, dostopno 20. 10. 2018
Medmrežje 22: https://sl.wikipedia.org/wiki/Mestni_trg, dostopno 20. 10. 2018
Medmrežje 23: https://sl.wikipedia.org/wiki/Tromostovje, dostopno 20. 10. 2018
Medmrežje 24:
https://www.visitljubljana.com/sl/obiskovalci/aktivnosti/znamenitosti/tromostovje/, dostopno
20. 10. 2018
Medmrežje 25: https://sl.wikipedia.org/wiki/%C4%8Cevljarski_most, dostopno 20. 10. 2018
Medmrežje 26: https://www.nuk.uni-lj.si/nuk/zgodovina-nuk, dostopno 20. 10. 2018
Medmrežje 27: https://sl.wikipedia.org/wiki/Narodna_in_univerzitetna_knji%C5%BEnica,
dostopno 20. 10. 2018
Medmrežje 28: https://www.dnevnik.si/1042715366, dostopno 20. 10. 2018
Medmrežje 29: http://www.ljubljanafestival.si/krizanke/zgodovina-krizank/, dostopno 20. 10.
2018
Medmrežje 30: http://www.o-4os.ce.edus.si/gradiva/geo/terensko_delo/oblike.html, dostopno
14. 1. 2019
60
Medmrežje 31: https://hrcak.srce.hr/file/227300, dostopno 14. 1. 2019
Medmrežje 32: https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=110027&lang=slv, dostopno 14. 1.
2019
Medmrežje 33: http://www.modrijan.si/Solski-program/Solski-program/Gradiva-za-
ucitelje/Osnovna-sola/geografija/Strokovno-o-pouku-geografije - Didaktika geografije, dostopno 14.
1. 2019
Medmrežje 34: http://www.zvkds.si/sl/blog/kongresni-trg-nekoc-danes, dostopno 20. 3. 2019
Medmrežje 35: https://www.delo.si/novice/ljubljana/nekoc-v-ljubljani-tromostovje.html, dostopno 20. 3.
2019
Medmrežje 36: https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Ljubljana-center_map.png, dostopno 20. 3. 2019
Brinovec, S. 2004: Kako poučevati geografijo didaktika pouka. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za
šočstvo.
Ilich, I., Jamnik, T. 2008: Gori doli po Ljubljani: vodnik za otroke, DZS, Ljubljana
Sikošek, L. 2010: Možnosti terenskega dela pri pouku geografije v osnovni šoli v občini Žirovnica.
Diplomsko delo, Filozofska fakulteta, Ljubljana, 115 str.
Lazar, J. 2008: Terensko delo in priprave na maturo iz geografije. Diplomsko delo, Filozofska fakulteta,
Ljubljana, 99 str.
Recommended
![Kalibracija in analiza barv na digitalnih fotogra jah kamnineprints.fri.uni-lj.si/2432/1/Potočnik_M-1.pdf · Munsell Rock-color [2] in Munsell Soil-color Chart [2]). Vizualno primerjanje](https://img.dokumen.tips/doc/110x75/607f695279d2922d3967abba/kalibracija-in-analiza-barv-na-digitalnih-fotogra-jah-nikm-1pdf-munsell-rock-color.jpg)
