Download pdf - Center in periferija: razmerja moči v svetu prevajanja

Marija Zlatnar M

oe Tanja Žigon

Tamara M

ikolič Južnič

Doc. dr. Marija ZLATNAR MOE je končala študij slovenskega jezika in književnosti ter angleškega jezika in književnosti, leta 2003 je promovirala na področju literarnih ved. Študijsko se je izpopolnjevala v Londonu in Oslu. Je avtorica številnih člankov s področja književnega prevajanja in prevajalske didaktike, poleg tega se ukvarja tudi s prevajanjem književnosti in humanistike iz angleščine in norveščine.

Doc. dr. Tanja ŽIGON je študirala germanistiko in zgodovino na Univerzi v Ljubljani, leta 2008 je promovirala na področju literarnih ved. Študijsko se je izpopolnjevala in raziskovala v sklopu različnih projektov v Zagrebu, Vidmu, na Dunaju, v Salzburgu in Münchnu. Je vodja raziskovalnega programa Medkulturne literarnovedne študije, v zadnjih treh letih pa je bila tudi slovenska koordinatorica evropskega projekta za promocijo književnega prevajanja TransStar Evropa. Prevaja družboslovna in humanistična besedila iz nemščine v slovenščino in obratno ter je avtorica številnih člankov in dveh monogra� j s področja nemško-slovenskih kulturnih in literarnih stikov.

Doc. dr. Tamara MIKOLIČ JUŽNIČ je študirala italijanski jezik in književnost ter prevajalsko smer na anglistiki, leta 2008 je promovirala na področju jezikoslovja. Svoje znanje je izpopolnjevala na različnih italijanskih univerzah (Trst, Perugia, Benetke), trenutno pa je vodja mednarodnega projekta Evropske komisije o diseminaciji dobrih praks pri poučevanju tolmačenja med državami Evropske unije in drugimi državami. Prevaja tehnična in znanstvena besedila med italijanščino, angleščino in slovenščino, raziskovalno pa se osredotoča na kontrastivna vprašanja in prevodoslovne teme.

Tematika, ki jo monogra� ja obravnava, je ne samo aktualna, temveč v slovensko prevodoslovje vnaša tudi novo terminologijo in odgovarja na vprašanje, kaj so centralni in periferni jeziki, ter umešča slovenščino v hierarhijo literarnega sistema tako na globalni kot na lokalni ravni. Avtorice pa pojma ne posplošujejo, temveč upoštevajo interdisciplinarne raziskave, zlasti v povezavi s sociologijo (npr. Even-Zohar, De Swaan, Bourdieu), in poglede uglednih prevodoslovcev (kot so Casanova, Baker, Cronin, Heilbron, Sapiro, Wolf ), ki »velike« in »male« jezike določajo glede na različne vidike raziskovanja in metode preučevanja. Monogra� ja prinaša nov pogled na razumevanje kulturnih in literarnih stikov ter pojasnjuje vpliv kulturnih »vzorcev« na prevod besedil v ciljni jezik, tako hipercentralni (npr. angleščino) kot polperiferni (npr. italijanščino in švedščino) ali periferni (npr. slovenščino).

red. prof. dr. Mojca Schlambergar-Brezar

Monogra� ja zapolnjuje vrzel na področju prevodoslovja in medkulturnosti ter v širši kontekst postavlja prevajanje besedil iz različnih, zlasti perifernih, jezikov v slovenski jezik. Avtorice se na podlagi svojih raziskav posebej zavzemajo za skrb za materinščino, ki je temeljnega pomena ne le za uspešno prevajaje in medkulturni dialog, ampak tudi za vsakršno uspešno delovanje v mednarodnem okolju.

doc. dr. Irena Samide

Marija Zlatnar Moe, Tanja Žigon, Tamara Mikolič Južnič

CENTER IN PERIFERIJA:RAZMERJA MOCI V SVETU PREVAJANJA

ˇCENTER IN PERIFERIJA: RAZM

ERJA MOCI V SVETU PREVAJANJAˇ

15,00 €

I S B N 9 7 8 - 9 6 1 - 2 3 7 - 8 0 1 - 1

9 789612 378011

ISBN 978-961-237-801-1

Center_in_periferija_naslovka_FINAL.indd 1 16.12.2015 7:55:05


Zbirka Prevodoslovjein uporabno jezikoslovje


Ljubljana 2015

ˇ

Center_in_periferija_FINAL.indd 1 16.12.2015 7:48:52

2 CENTER IN PERIFERIJA: RAZMERJA MOCI V SVETU PREVAJANJAˇ

CENTER IN PERIFERIJA: RAZMERJA MOČI V SVETU PREVAJANJAZBIRKA PREVODOSLOVJE IN UPORABNO JEZIKOSLOVJEISSN 2335-335X

Avtorice: Marija Zlatnar Moe, Tanja Žigon, Tamara Mikolič JužničRecenzentki: Mojca Schlamberger Brezar, Irena SamideUredniški odbor zbirke: Špela Vintar, Vojko Gorjanc, Nike Kocijančič PokornTehnični urednik: Jure PreglauLektorica: Marija Zlatnar MoeLektor povzetka v angleščini: Christian Moe

© Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2015. Vse pravice pridržane.

Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v LjubljaniIzdal: Oddelek za prevajalstvo Za založbo: Branka Kalenić Ramšak, dekanja Filozofske fakultete

Ljubljana, 2015Prva izdajaNaklada: 300 izvodovOblikovna zasnova: Kofein, d. o. o.Prelom: Jure Preglau Tisk: Birografika Bori, d. o. o.

Cena: 15,00 EUR

Knjiga je izšla s podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

CIP - Kataložni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

81'25(082)

ZLATNAR Moe, Marija

Center in periferija : razmerja moči v svetu prevajanja / Marija Zlatnar Moe, Tanja Žigon, Tamara Mikolič Južnič. - 1. izd. - Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2015. - (Zbirka Prevodoslovje in uporabno jezikoslovje, ISSN 2335-335X)

ISBN 978-961-237-801-1

1. Žigon, Tanja, 1974- 2. Mikolič, Tamara

282643712


3CENTER IN PERIFERIJA: RAZMERJA MOCI V SVETU PREVAJANJAˇ


CENTER IN PERIFERIJA: RAZMERJA MOCI V SVETU PREVAJANJA4 ˇ

Kazalo vsebine

KAZALO VSEBINE


5

KAZALO VSEBINE

CENTER IN PERIFERIJA: RAZMERJA MOCI V SVETU PREVAJANJAˇ

KAZALO VSEBINE

Ko zamenjamo jezik, vstopimo v drug svet 8

0 Uvod 12

1 Center in periferija: teoretična izhodišča 181.1 O prevajanju in sociološko obarvanem prevodoslovju 191.2 Od polisistemske teorije do sociološkega prevodoslovja 23

1.2.1 Itamar Even-Zohar 241.2.2 Pierre Bourdieu 261.2.3 Abram De Swaan 29

1.3 Svetovni literarni sistem oziroma hierarhična razmerja med jeziki v svetu prevajanja 31

1.3.1 Pascale Casanova in svetovni literarni sistem 311.3.2 Johan Heilbron in svetovni prevodni sistem 33

1.4 Dinamičnost v odnosih med jeziki 361.5 Vpliv položaja jezika v svetovnem sistemu v praksi 37

2 Posebnosti prevajanja v periferne jezike 382.1 Primer centralnega jezika: nemščina in slovenščina 452.2 Primera polperifernih jezikov: italijanščina in švedščina 48

2.2.1 Prevajanje iz italijanščine v slovenščino 482.2.2 Prevajanje iz švedščine v slovenščino 52

2.3 Dinamika prevajanja iz perifernih jezikov v slovenščino 552.3.1 Periferni jeziki: danščina, norveščina, nizozemščina,

finščina, madžarščina, latvijščina, litovščina, estonščina in ukrajinščina 55

2.3.2 Položaj prevajanja književnosti iz perifernih jezikov v slovenščino 2000–2014 60

3 Študije primerov 643.1 Prevajanje poljudnoznanstvenih časopisnih člankov v centralnem (nemškem) in perifernem (slovenskem) jeziku 65

3.1.1 Poljudnozananstveni diskurz in National Geographic 663.1.2 Prevodne norme in njihova vloga pri prevodih za National Geografic 673.1.3 Ugotovitve: izvirnik in dva prevoda 69

3.2 Prevodi naslovov filmov iz angleščine v nemščino, italijanščino, norveščino, hrvaščino in slovenščino 73

3.2.1 Naslovi filmov kot kulturni transfer 733.2.2 Prevodi naslovov ameriških filmov v letih 2008 do 2013 74


6

KAZALO VSEBINE


3.3 Kulturno zaznamovane prvine v norveškem romanu Taščica ter njihov prenos v angleščino, nemščino in slovenščino 77

3.3.1 Avtor in njegovi prevajalci 783.3.2 Prevodi na makroravni 803.3.3 Realije v romanu Taščica 813.3.4 Ugotovitve 86

3.4 Kulturno zaznamovane prvine v švedskem romanu Stoletnik, ki je zlezel skozi okno in izginil ter njihov prenos v angleščino in slovenščino 88

3.4.1 Avtor in njegovi prevajalci 893.4.2 Prevoda v angleščino in slovenščino na makroravni 903.4.3 Realije v romanu Stoletnik, ki je zlezel skozi okno in izginil 933.4.4 Ugotovitve 97

4 Slovenščina v centru 1024.1 Bralna pismenost in razumevanje besedil ob začetku prvostopenjskega študija in ob njegovem zaključku 1044.2 Pomembnost materinščine pri medjezikovnem sporazumevanju 1064.3 Prevod iz tujega jezika v materinščino 1084.4 Prevod iz materinščine v tuji jezik 110

4.4.1 Angleščina 1134.4.2 Nemščina 1154.4.3 Italijanščina 116

5 Sklepne misli 120

6 Summary 126

7 Bibliografija 130

8 Imensko kazalo 144

9 Priloge 150


7




Ko zamenjamo jezik, vstopimo v drug svet1

1 Navedek se v izvirniku glasi: »Die Sprache wechseln, heißt in eine andere Welt wechsen« (Kupsch-Losereit, 1995: 1).

KO ZAMENJAMO JEZIK, VSTOPIMO V DRUG SVET


9

KO ZAMENJAMO JEZIK, VSTOPIMO V DRUG SVET.


Zamisel za knjigo, ki je pred vami, se je spontano porodila pred nekaj leti pri ko-silu, pri katerem se, kot navadno, nismo mogle povsem odklopiti od dela in smo namesto o vremenu klepetale o jezikih, prevajanju, medsebjonih vplivih različnih kultur in jezikov, dogodivščinah z drugimi udeleženci2 prevodnega procesa in o zabavnejših primerih prevodov, ki jih srečujemo pri poučevanju, raziskovanju, prevajanju in branju za zabavo.

Kaj je torej prevajanje? Umberto Eco je pred dobrim desetletjem eno izmed svo-jih knjig, ki je žal nimamo v slovenskem prevodu, namenil mislim o prevajanju, naslovil pa jo je silno preprosto: Dire quasi la stessa cosa (Povedati skoraj isto). Za vse, ki se vsak dan srečujemo z besedili v različnih jezikih, je prevajanje nedvomno strast in izziv, naloga, ki nikoli ni dolgočasna, temveč vsakokrat drugačna in ne-ponovljiva. Z drugimi besedami vedno znova poskušamo povedati skoraj isto, kot pravi Eco. Prevajanje je tudi, kot je v svojem članku zapisala nemška filologinja in prevodoslovka Sigrid Kupsch-Losereit, priložnost, da prestopimo mejo znanega in se podamo v nov svet. Podiramo ograje, ki v prenesenem pomenu rade zrastejo v naših glavah, konkretno pa jih v zadnjem času postavljamo povsod tam, kjer se pojavi strah pred neznanim, drugačnim in tujim. Že sam obstoj prevajanja zamisel o kulturah, ki so povsem samostojne in izolirane druga od druge, po-stavlja pod vprašaj in govori v prid tesnejšim stikom in sožitju v družbi in svetu. Prevajanje je povezovanje, stik med najmanj dvema kulturama, je tisto področje, na katerem se meje jezikovnih skupnosti pokažejo v svoji najbolj vidni, pa tudi najbolj prehodni obliki: jeziki nas pri komunikaciji lahko ovirajo, če ne najdemo načina sporazumevanja, ki je vsem udeležencem komunikacije skupen. Prav več-jezični govorci na splošno, še posebej pa prevajalci in tolmači take ovire uspešno premagujejo in vzpostavljajo vezi med kulturami in ljudmi.

Prevajanje je vaja strpnosti. Ko zamenjamo jezik, namreč vstopimo v drug svet, ki ga manj poznamo in slabše razumemo kot svet, iz katerega prihajamo. Vendar pa odkrivanje drugih svetov bogati ljudi in povezuje družbe.

Avtorice svoje navdušenje nad prevajanjem delimo z mladimi, ki so se odločili za študij medjezikovnega posredovanja, prevajanja in tolmačenja, in z veseljem spre-mljamo njihov napredek, se veselimo njihove radovednosti in smo zadovoljne, ko ugotovimo, da ne sprejmejo prve rešitve, ki se ponuja, temveč brskajo po zakla-dnici besed, besednih zvez, fraz ali kulturnih realij, preden ocenijo, da je prevod primeren za bralca iz druge jezikovne skupnosti in kulture.

Ideja, da napišemo knjigo, ki govori o odnosih med jeziki, predvsem med »ma-limi« in »velikimi«, torej med jeziki, ki imajo na svetovni hierarhični lestvici jezikov zelo drugačne vloge, je povezana s štirimi dejavniki. Lastne prevajalske

2 V celotnem besedilu uporabljamo moški spol kot generično obliko. Seveda pa smo pri pisanju te knjige sodelovale tako s strokovnjakinjami kot s strokovnjaki na različnih področjih in ravneh.


10

KO ZAMENJAMO JEZIK, VSTOPIMO V DRUG SVET


izkušnje in pogovori z drugimi prevajalci književnosti iz manj razširjenih in znanih jezikov in kultur so nam govorile, da se pri prevajajanju iz enega majh-nega jezika v drugega dogaja marsikaj, s čimer prevajalci iz večjih jezikov nima-jo izkušenj. Ugotavljale smo, da te posebnosti prevajalski proces lahko ovirajo, povzročajo nesporazume in spore med njegovimi udeleženci in ga v najslabšem primeru (ko se na primer prevajalec, ki prevaja izvirnik, in urednik, ki bere prevod v katerem od večjih jezikov, dokončno spreta) lahko celo popolnoma ustavijo. Zato smo začele raziskovati, kakšne so te posebnosti in zakaj nastajajo, in ugotovitve so nas pripeljale do vloge, ki jo imajo večji jeziki in kulture pri prevajanju med manjšimi, vloge, ki se je (vsi) udeleženci prevodnega procesa ne zavedajo in jim zato povzroča preglavice.

Še vedno so nas vznemirjali tudi izsledki takratnih raziskav (potrdili so jih izsledki mednarodnih raziskav bralne pismenosti), ki so kazali, da celo najbolj jezikovno nadarjeni mladi ljudje na univerzo ne prihajajo dovolj visoko pismeni, da pa se lahko to stanje z intenzivnim nadaljnim poukom materinščine izrazito izboljša; zanimalo nas je, kako to dejstvo vpliva na kakovost prevodov.

Leta 2013 se je začel evropski projekt TransStar Evropa (www.transstar-europa.com), namenjen književnemu prevajanju med nemškim jezikom in manjšimi je-ziki, tako bolj razširjenim poljskim kot tudi manj razširjenimi jeziki, kot so slo-venščina, hrvaščina, češčina in ukrajinščina. Projekt si je za cilje zastavil spodbu-janje medkulturnega posredovanja med šestimi evropskimi državami (Nemčijo, Poljsko, Češko, Hrvaško, Slovenijo pa tudi Ukrajino), vzpostavitev trdne med-narodne povezave za bodoče medkulturne posrednike ter predstavitev jezikov in kultur udeleženih držav širšemu občinstvu (Maček, Štrancar in Žigon 2015).

Skoraj hkrati smo se avtorice odločile, da spodbudimo študentke in študente, da se v svojih diplomskih in magistrskih nalogah posvetijo raziskovanju odnosov med posameznimi jeziki in kulturami. Njihove raziskave so potekale pod našim mentorstvom in z medsebojnim sodelovanjem, njihov namen pa je bil z delni-mi raziskavami odkriti vzorce, ki se ponavljajo pri prevajanju književnosti med manjšimi jeziki.

Prav študentkam, ki so sodelovale v našem projektu, Lii Lampe, Barbari Slukan, Tanji Hrastelj, Viti Ivanek, Katji Škafar, Vidi Sebastian, Ani Reisman, Zali Burič Žorž in Živi Novak, se posebej zahvaljujemo za raziskave, ki so jih skrbno opra-vile in tako prispevale k jasnejši in podrobnejši sliki razmerij med posameznimi jeziki in k temu, da smo na osnovi njihovih izsledkov lahko postavile hipoteze, na katerih v nekaterih delih temelji pričujoče delo.

Zahvaljujemo se tudi vsem študentom na različnih oddelkih Filozofske fakultete v Ljubljani, ki so sodelovali v raziskavah, prevajali besedila in odgovarjali na naša vprašanja, in njihovim učiteljem, ki so nam velikodušno odstopili nekaj časa in


11

KO ZAMENJAMO JEZIK, VSTOPIMO V DRUG SVET.


prostora pri svojih urah. Veseli nas, da smo svoje navdušenje nad prevajanjem in svojo raziskovalno vnemo prenesle tudi na študente – le mladi namreč lahko zna-nje in izkušnje posredujejo prihodnjim rodovom in gradijo mostove med kultura-mi. To je naše vodilo vsakokrat, ko vstopamo v predavalnico; morda se študentje tega ne zavedajo, a prav tako, kot se oni učijo od nas, se tudi me od njih, ponujajo nam nove zorne kote, nove interpretacije in nova vprašanja, ki nam sicer morda nikoli ne bi prišli na misel.

Zahvaljujemo se kolegom in kolegicam, ki so z nami delili svoje izkušnje in pogle-de na prevajanje (in nudili moralno oporo in spodubdo v zadnjih tednih pred iz-idom knjige), prijaznim knjižničarkam, ki so s knjižnih polic prinašale literaturo in nam pomagale pri zagatah iskanja po sistemu Cobiss, in vsem, ki so se odzvali na intervjuje in z nami delili svoja razmišljanja o prevajanju.

Monografije ne bi bilo brez finančne podpore Agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in tehničnih nasvetov sodelavcev Znanstvene založbe Filo-zofske fakultete; tudi njim najlepša hvala.

Namen knjige, ki jo držite v rokah, je torej pokazati, kako medkulturni in medje-zikovni stiki potekajo med kulturami in jeziki, ki so manj razširjeni. To področje je v primerjavi s področjem bolj centralnih kultur manj raziskano, a zato ni nič manj zanimivo. Na stike med jeziki in kulturami, kot bomo videli v nadaljevanju, namreč vpliva presenetljivo veliko različnih dejavnikov, nejezikovnih, a tudi poli-tičnih, ideoloških, izobraževalnih in celo gospodarskih. Vse to govori v prid naši izhodiščni misli: Prevajanje odpira vrata v drug svet in presega meje, kajti, kot je zapisal Wittgenstein, so meje našega jezika pravzaprav tudi meje našega sveta.

Marija Zlatnar Moe, Tanja Žigon, Tamara Mikolič Južnič V Ljubljani, decembra 2015


CENTER IN PERIFERIJA: RAZMERJA MOCI V SVETU PREVAJANJA12

UVOD

ˇ

0 Uvod


13

UVOD


Monografija Center in periferija: razmerja moči v svetu prevajanja z vidika pre-vajanja in drugih vrst medjezikovnega posredovanja obravnava razmerja, ki se vzpostavljajo med jeziki. Ta razmerja še zdaleč niso razmerja med enakopravni-mi partnerji, že intuitivno namreč govorimo o jezikih, jezikovnih skupnostih in kulturah, ki imajo večjo težo in nekako pomembnejšo vlogo, in o tistih, ki so potisnjeni na rob in načeloma ne vplivajo na dogajanje v drugih jezikovnih sku-pnostih. Intuitivno bi lahko tudi sklepali, da se razlogi za to različnost skrivajo v ekonomski moči jezikovne skupnosti, njeni številčnosti ali v političnem vplivu države, v kateri je jezikovna skupnost dominantna, vendar pa slika ni tako pre-prosta. Na mesto jezika in jezikovne skupnosti v družbi, državi, regiji ali svetu namreč vplivajo tudi dejavniki, ki morda na prvi pogled niso tako očitni, na primer kulturni kapital jezikovne skupnosti (Bourdieu 1986), ter mesto, ki ga skupnost zavzema bodisi v jezikovnem bodisi v literarnem bodisi v prevodnem svetovnem sistemu (De Swaan 2001, Casanova 2002, Heilbron 2000). Tako na podlagi različnih teorij, ki se v osnovi naslanjajo na Wallersteinovo (2004) teo-rijo svetovnega sistema, dejansko ne govorimo le o centru in periferiji, temveč o veliko bolj kompleksnih odnosih, ki se vzpostavljajo okoli tako imenovanega hipercentralnega jezika, ki zavzema posebno mesto tako v odnosu do neka-terih centralnih jezikov kot tudi do polperifernih in perifernih jezikov. Tudi jezikovne skupnosti, ki v sistemu zasedajo različne položaje, interagirajo tako z drugimi jezikovnimi skupnostmi na isti stopnički kot z jezikovnimi skupnosti na višji ali nižji ravni ter na ta način oblikujejo gosto prepleteno mrežo, ki ji pravimo svetovni prevodni sistem.

V svojem delu se ne posvečamo le opredelitvam svetovnih sistemov in njihovih tipov in podtipov, pač pa raziskujemo vplive, ki jih imajo omenjeni položaji posameznih jezikov na konkretno dogajanje med jeziki v stiku, to je na preva-janje. Pri opazovanju izsledkov različnih raziskav, ki so vključevale raznovrstne kombinacije jezikov, besedilne vrste, književne vrste in različno usposobljene prevajalce, smo namreč začele opažati ponavljajoče se vzorce pri prevajanju v jezike, ki jim včasih pravimo tudi »mali jeziki«, torej manj razširjeni jeziki. Pre-gled znanstvene literature je potrdil naše razmišljanje o asimetričnem odnosu med centralnimi jeziki na eni in perifernimi jeziki na drugi strani ter potrdil tezo, da so med jeziki na različnih stopničkah hierarhične lestvice velike razli-ke, vendar pa znanstvena literatura ne ponuja zadovoljivih odgovorov o vplivu položaja oziroma vloge jezikov na različne vidike prevodnega procesa. Zastavilo se nam je vprašanje, kako se položaj jezika oziroma jezikovne skupnosti odraža v prevodni dejavnosti bodisi na makroravni – pri prevodni politiki, količini in neposrednosti prevodov, številu prevajalcev in drugih udeležencev prevodnega procesa ter pri razmerah, v katerih ti udeleženci delajo – bodisi na mikroravni, se pravi, pri prevodnih strategijah, ki jih je mogoče prepoznati z analizo posa-meznih besedil različnih žanrov in različnih jezikovnih parov.


14

UVOD


Na podlagi opravljenih raziskav in temeljnih spoznanj, ki jih ponuja dostopna literatura, smo oblikovale štiri hipoteze, ki jih predstavljamo v nadaljevanju in smo jih preverile ter potrdile na osnovi študij primerov. Pri nekaterih raziskavah smo postavile tudi podhipoteze, vendar pa te zgolj dopolnjujejo osnovne štiri predpostavke:

• Centralnost oziroma perifernost jezika je definirana na podlagi vloge, ki jo ima določen jezik v svetovnem prevodnem sistemu (prim. Heil-bron 1999), vendar je ta vloga po svoji naravi dinamična in se lah-ko začasno ali trajno zaradi posebnih oziroma spremenjenih okoliščin spremeni.

• Razlike med prevodno dejavnostjo v centralnih in perifernih kulturah oziroma jezikovnih skupnostih lahko identificiramo na makroravni: gre predvidoma za razlike v vzrokih za prevajanje, načinu izbire, številu in tipologiji prevajalcev itn.

• Tudi na mikroravni, torej na nivoju posameznih prevodov, prihaja do razlik pri prevodnih strategijah, po katerih najpogosteje posegajo pre-vajalci centralnih oziroma perifernih jezikov. Predpostavljamo, da je v prevodih v centralne jezike zaznati težnjo po večjih posegih v besedilo na slogovni, včasih celo na vsebinski ali strukturni ravni, kar se na primer lahko odraža v obsežnejših izpustih, reorganizaciji poglavij ipd., prevajal-ci, ki prevajajo v periferne jezike, pa uporabljajo prevodne strategije, ki se v bistvenih točkah razlikujejo od tistih, ki jih navadno uporabljajo pre-vajalci centralnih kultur in jezikov. Zdi se, da je med perifernimi jeziki prisotna večja mera občutljivosti in spoštljivosti do izvirnega besedila in kulture, kar se izkazuje v obliki večjega števila razlag, razširitev, ohranitev izvirnih kulturoloških posebnosti ipd. V prevodih v centralne jezike pa so, nasprotno, tovrstne kulturno vezane prvine pogosto bodisi prezrte bodisi nevtralizirane.

• Visoke kompetence v materinščini so nenadomestljive pri uspešnem medjezikovnem in medkulturnem posredovanju in prevajanju, saj neza-dostne kompetence v prvem jeziku kritično vplivajo tudi na vrsto kom-petenc, nujnih pri prevajanju oziroma delovanju v dvo- ali večjezičnem okolju. Brezhibno obvladovanje in stalno izpopolnjevanje v maternem jeziku je predpogoj za visoko raven pismenosti v tujih jezikih in za uspe-šno spoprijemanje z izzivi, ki jih pred prevajalca in vse druge, ki živijo in delajo v večjezičnem okolju, postavlja razmerje med centralnimi in perifernimi jeziki.

Monografijo začenjamo s kratkim orisom sociološko orientiranih prevodoslov-nih teorij, ki obravnavajo pojma centralnosti na eni in perifernosti jezikov na drugi strani, ter se sprašujemo, kakšna je vloga posameznih ustvarjalcev na po-dročju prevajanja pri izbiri besedil za prevod ter na kakšen način se izbrana be-sedila prevedejo. Ponuditi želimo vpogled v razmerja, ki se vzpostavljajo zaradi


15

UVOD


interakcije med jeziki, in pokazati, kako zelo se lahko razumevanje centralnosti in perifernosti spreminja glede na vsakokratne zgodovinske, kulturne ali druge okoliščine in konstelacijo jezikov. Predstavljamo torej teoretični okvir svetov-nega prevodnega sistema, kot ga utemeljuje Heilbron (1999), ter izhodišča, na katerih temelji uporabljeni model, to so ekonomsko-sociološki koncepti, ki so jih med drugimi razvili Wallerstein (2004), Bourdieu (1986) in De Swaan (2001). Osnovna teza, ki jo želimo utemeljiti v teoretičnem pregledu, je, da vloga, ki jo zavzemajo jeziki v svetovnem prevodnem sistemu, bistveno vpliva tako na verjetnost, da med določenimi jeziki (centralnimi ali perifernimi) pride do prevajanja (in v kolikšni meri), kot tudi na prevodne strategije, ki jih preva-jalci izbirajo pri prevajanju posameznih besedil (v celoti ali njihovih delov) in besedilnih vrst (npr. naslovov časopisnih člankov, naslovov filmov ali kulturno specifičnih izrazov v literarnih besedilih).

V nadaljevanju predstavljamo izsledke različnih delnih raziskav na področju medkulturnih in medjezikovnih stikov med centralnimi, perifernimi in pol-perifernimi jezikovnimi skupnostmi in kulturami ter slovensko jezikovno sku-pnostjo in kulturo, ki vsaka po svoje odgovarjajo na teoretična vprašanja iz prvega poglavja. Drugo poglavje tako obsega predstavitev založniških praks, povezanih s prevajanjem iz centralnih, polperifernih in perifernih jezikov. Pred-stavljamo statistike, zbrane na podlagi zapisov v bibliografskem sistemu Cobiss, in podatke, zbrane neposredno od udeležencev prevodnega postopka s pomočjo vprašalnikov, s katerimi smo se obrnile na urednike, založbe in ustanove, ki igrajo na področju prevajanja pomembno vlogo. Predstavljene delne raziskave so v veliki meri rezultat dela študentk Oddelka za prevajalstvo Filozofske fakul-tete v Ljubljani in so jih v zadnjih treh letih opravile pod našim mentorstvom v okviru diplomskih ter magistrskih nalog.

Tretje poglavje je posvečeno študijam posameznih primerov, ki ilustrirajo raz-like med prevajanjem iz (hiper)centralnega v periferni jezik ter iz perifernega v (hiper)centralni oziroma periferni jezik: prevajanju poljudnoznanstvenih ča-sopisnih člankov iz angleščine v nemščino in slovenščino, prevajanju naslovov filmov iz hipercentralnega jezika – angleščine – v pet različnih jezikov, med katerimi so primeri tako centralnega, polperifernega in perifernih jezikov, in prevajanju kulturno zaznamovanih prvin in realij v dveh skandinavskih roma-nih v periferni oziroma (hiper)centralni jezik. Tako na nekaterih konkretnih primerih prikazujemo vpliv položaja posameznega jezika v globalnem sistemu na konkretne prevodne odločitve.

Četrto poglavje je posvečeno prvemu jeziku, ki ga mora obvladati vsak prevajalec, to je materinščini (v našem primeru slovenščini), ter vplivu kompetentnosti v materinščini na učenje in znanje tujih jezikov ter posledično na prevajalske kom-petence in kakovost končnega izdelka, prevoda.


16

UVOD


V sklepnem poglavju v strnjeni obliki predstavljamo ugotovitve in spoznanja del-nih raziskav in ugotavljamo, v kolikšni meri ta spoznanja potrjujejo naše hipote-ze. Na ta način predstavljene izsledke tematsko zaokrožujemo v celoto, v kateri ima prevod temeljno mesto, ki pa ga vedno in v vsaki družbi nujno sodoločajo raznovrstni vplivi in dejavniki, in za katerega je vedno neizogibno potrebna tudi visoka kompetenca v materinščini.

Raziskave v monografiji sestavljajo mozaično sliko, ki bo, tako menimo, prispe-vala k boljšemu in celovitejšemu razumevanju vplivov na prevodno dejavnost na Slovenskem in morda tudi širše. Monografiji na koncu dodajamo še priloge, ki dopolnjujejo posamezne raziskave in ponujajo podrobnejši vpogled v metodolo-gijo dela in obravnavo podatkov.


17




CENTER IN PERIFERIJA: TEORETIČNA IZHODIŠČA

1 Center in periferija: teoretična izhodišča


19

CENTER IN PERIFERIJA: TEORETIČNA IZHODIŠČA


Prevodoslovje je izrazito multidisciplinarno področje: v zadnjih desetletjih hitrega razvoja te vede smo bili priča več preobratom ali vsaj spremembam smeri, pove-zanim z različnimi bolj ali manj sorodnimi vejami znanosti. Številni vplivni spisi o prevajanju so v preteklosti nastali kot plod razmišljanja pripadnikov »velikih« jezikov in kultur, vendar pa se je, kot poudarjata tudi Heilbron in Sapiro (2007: 97), prevodoslovje v modernem smislu dejansko razvilo v »majhnih«3 državah (na Nizozemskem, v Belgiji, Izraelu). V takšnih državah in kulturah je vloga prevodov večja, kar se kaže v deležu prevedenih besedil v primerjavi z izvirnimi besedili v pri-padajočem jeziku. V dobi prevodoslovja, ki bi ji morda lahko rekli zrela, ko je števi-lo znanstvenikov, raziskovalcev pa tudi univerzitetnih programov vseh stopenj, ki se posvečajo prevodoslovju, bistveno večje kot še pred desetletjem, so na voljo številne raziskave, ki se osredotočajo na »male« jezike. Tu je prevajanja pravzaprav največ, saj predstavlja nepogrešljiv del vsakdanjega življenja večine prebivalcev, hkrati pa bistveno sooblikuje umetniško, posebej književno in filmsko okolje. In prav vpra-šanje odnosov med jeziki, ki imajo v svetovnem merilu s prevajalskega (in prevodo-slovnega) vidika različne vloge in različno težo, je v središču pozornosti naše knjige.

Namen tega poglavja je predstaviti tematiko in teoretične temelje za raziskave, katerih izsledke predstavljamo v naslednjih poglavjih. V njem pojasnjujemo, kaj je svetovni prevodni sistem in kako se je razvil, kako razumemo izraza center in periferija ter za kakšno vrsto razmerij gre, ko govorimo specifično o prevajanju. Na več mestih govorimo o književnem prevajanju, ki je del svetovnega literarnega sistema, saj gre za zelo nazoren primer, na osnovi katerega so številni avtorji opa-zovali odnose v sistemu, vključujemo pa tudi druge, neumetnostne žanre.

V kratkem pregledu v nadaljevanju predstavljamo sociologe, ki so najbolj bistve-no vplivali na model prevodnega svetovnega sistema. Okviri in orodja, ki jih ti raziskovalci ponujajo prevodoslovcem in prevodoslovju, so temelj za naše raziska-ve, zato jim v prvem poglavju posvečamo nekaj pozornosti, predvsem pa defini-ramo terminologijo, ki jo uporabljamo v knjigi. Vendarle pa naj opozorimo, da so terminološka vprašanja nerazdružljivo povezana z izbiro teoretičnega zornega kota, iz katerega želimo opazovati odnose med jeziki, zato se bomo k enakim ali sorodnim vprašanjem tudi v nadaljevanju nenehno vračale.

1.1 O PREVAJANJU IN SOCIOLOŠKO OBARVANEM PREVODOSLOVJU

Prevodoslovje je mlada veda, ki se je v znanstvenem pogledu osamosvojila in samoopredelila relativno pozno, kar kažejo tudi številni preobrati, ki jih omenja

3 Izraza »veliki« in »mali« v odnosu do kulture, jezika in države bosta kontekstualizirana v nadaljevanju v okviru razprave o terminološko najbolj ustreznem poimenovanju različnih vlog, ki jih v globalnem (in lokalnem) sistemu zavzemajo posamez-ni jeziki, njihove kulture in, kjer obstajajo, nacionalne države.


Marija Zlatnar M

oe Tanja Žigon

Tamara M

ikolič Južnič

Doc. dr. Marija ZLATNAR MOE je končala študij slovenskega jezika in književnosti ter angleškega jezika in književnosti, leta 2003 je promovirala na področju literarnih ved. Študijsko se je izpopolnjevala v Londonu in Oslu. Je avtorica številnih člankov s področja književnega prevajanja in prevajalske didaktike, poleg tega se ukvarja tudi s prevajanjem književnosti in humanistike iz angleščine in norveščine.

Doc. dr. Tanja ŽIGON je študirala germanistiko in zgodovino na Univerzi v Ljubljani, leta 2008 je promovirala na področju literarnih ved. Študijsko se je izpopolnjevala in raziskovala v sklopu različnih projektov v Zagrebu, Vidmu, na Dunaju, v Salzburgu in Münchnu. Je vodja raziskovalnega programa Medkulturne literarnovedne študije, v zadnjih treh letih pa je bila tudi slovenska koordinatorica evropskega projekta za promocijo književnega prevajanja TransStar Evropa. Prevaja družboslovna in humanistična besedila iz nemščine v slovenščino in obratno ter je avtorica številnih člankov in dveh monogra� j s področja nemško-slovenskih kulturnih in literarnih stikov.

Doc. dr. Tamara MIKOLIČ JUŽNIČ je študirala italijanski jezik in književnost ter prevajalsko smer na anglistiki, leta 2008 je promovirala na področju jezikoslovja. Svoje znanje je izpopolnjevala na različnih italijanskih univerzah (Trst, Perugia, Benetke), trenutno pa je vodja mednarodnega projekta Evropske komisije o diseminaciji dobrih praks pri poučevanju tolmačenja med državami Evropske unije in drugimi državami. Prevaja tehnična in znanstvena besedila med italijanščino, angleščino in slovenščino, raziskovalno pa se osredotoča na kontrastivna vprašanja in prevodoslovne teme.

Tematika, ki jo monogra� ja obravnava, je ne samo aktualna, temveč v slovensko prevodoslovje vnaša tudi novo terminologijo in odgovarja na vprašanje, kaj so centralni in periferni jeziki, ter umešča slovenščino v hierarhijo literarnega sistema tako na globalni kot na lokalni ravni. Avtorice pa pojma ne posplošujejo, temveč upoštevajo interdisciplinarne raziskave, zlasti v povezavi s sociologijo (npr. Even-Zohar, De Swaan, Bourdieu), in poglede uglednih prevodoslovcev (kot so Casanova, Baker, Cronin, Heilbron, Sapiro, Wolf ), ki »velike« in »male« jezike določajo glede na različne vidike raziskovanja in metode preučevanja. Monogra� ja prinaša nov pogled na razumevanje kulturnih in literarnih stikov ter pojasnjuje vpliv kulturnih »vzorcev« na prevod besedil v ciljni jezik, tako hipercentralni (npr. angleščino) kot polperiferni (npr. italijanščino in švedščino) ali periferni (npr. slovenščino).

red. prof. dr. Mojca Schlambergar-Brezar

Monogra� ja zapolnjuje vrzel na področju prevodoslovja in medkulturnosti ter v širši kontekst postavlja prevajanje besedil iz različnih, zlasti perifernih, jezikov v slovenski jezik. Avtorice se na podlagi svojih raziskav posebej zavzemajo za skrb za materinščino, ki je temeljnega pomena ne le za uspešno prevajaje in medkulturni dialog, ampak tudi za vsakršno uspešno delovanje v mednarodnem okolju.

doc. dr. Irena Samide



ˇ

CENTER IN PERIFERIJA: RAZMERJA M

OCI V SVETU PREVAJANJAˇ

15,00 €

I S B N 9 7 8 - 9 6 1 - 2 3 7 - 8 0 1 - 1

9 789612 378011

ISBN 978-961-237-801-1

Center_in_periferija_naslovka_FINAL.indd 1 16.12.2015 7:55:05