Download pdf - 2011_02_16 Nadgradnja zdravstvenega-sistema-25p

8/7/2019 2011_02_16 Nadgradnja zdravstvenega-sistema-25p

1/25

Ministrstvo za zdravje rs NADGRADNJA ZDRAVSTVENEGA SISTEMA DO LETA 2020 1

NADGRADNJAZDRAVSTVENEGA

SISTEMADO LETA 2020FEBRUAR 2011


2/25

Ministrstvo za zdravje rs NADGRADNJA ZDRAVSTVENEGA SISTEMA DO LETA 20202


3/25


Kazalo

1. Zaveza izboljanju zdravstvenega sistema

2. Strateki cilj, temeljna naela in kljuni izzivinadgradnje zdravstvenega sistema

A. Temeljna naela1. Zagotavljanje geograske dostopnosti do zdravstvenih

storitev preko decentralizacije in krepitve regionalizacijeob istoasnem zagotavljanju razvoja strokovnosti terprenaanju in povezovanju znanja med ravnmi

2. Zagotavljanje kakovostne dostopnosti preko zagotavljanjakakovostnih in varnih zdravstvenih storitev

3. Zagotavljanje nanne dostopnosti s stratekimzagotavljanjem storitev posameznim kategorijamprebivalstva preko deniranja koarice zdravstvenih storitevv skladu z naeli klinine in strokovne uinkovitostiter sprememb sistema zdravstvenega zavarovanja

B. Kljuni izzivi za uresnievanje postavljenih nael1. Preventiva in promocija zdravja2. Finanna vzdrnost zagotavljanja zdravstvenega varstva3. Uinkovito upravljanje z javnimi sredstvi

ter loitev javnega in zasebnega

4. S potrebami dravljanov usklajeno vlaganje vloveke vire in zdravstvene tehnologije5. Optimizacija pretoka podatkov, inormacij in analiz

Literatura

Akcijski nart

stran 4

stran 6

stran 7

stran 7

stran 9

stran 10

stran 12stran 12stran 14

stran 16

stran 19stran 22

stran 23

stran 24


4/25


1.Zaveza izboljanju zdravstvenega sistema

Zaveza ministra in ministrstva za zdravje premiljenim, racionalnim ter vsebinsko in asovnousklajenim spremembam zdravstvenega sistema izhaja iz razvojne nuje ter sprememb in dej-stev, ki so ga krojila v obutljivih letih slovenske tranzicije, kot so:- demograska gibanja in spreminjajoa se starostna struktura prebivalstva, spreminjajoa

se epidemiologija, ki zahteva dolgotrajno obravnavo kroninih obolenj, hiter razvoj novihzdravstvenih tehnologij, globalizacija, ki prinaa na eni strani inormacije in vejo osveenost,ter zavedanje prebivalstva o monostih zdravljenja, na drugi strani pa povezanost in vejipretok obolenj, ter nazadnje tudi klimatske spremembe, ki spreminjajo vzorce obolevnostiprebivalstva,

- hiter razvoj novih zdravstvenih tehnologij, zdravil in postopkov zdravljenja,

- neustrezna kadrovska politika oziroma njena odsotnost in iz tega izhajajoe pomanjkanjeustreznega kadra,- odsotnost ustreznih zakonodajnih dopolnitev, ki bi sistem sproti prilagajale spremembam,- uvedba dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki je ob zaetni stabilizaciji nannega

poloaja v zdravstvu povzroila odklon sistema v smeri manje solidarnosti zagotavljanjasredstev za zdravstvene storitve,

- delni prenos nanciranja zdravstvenih storitev na dopolnilno zdravstveno zavarovanjeomogoa zatiskanje oi pred dejstvom, da so sredstva omejena, in tako vsem delenikomv zdravstvu ne nalaga potrebnega bremena racionalnosti pri upravljanju z zbranimi sredstvi,

- investicije v zdravstvu v Sloveniji niso v zadostni meri sledile razvoju zdravstvenih tehnologijin medicinskega znanja, temve so veinoma temeljile na izgradnji posteljnih kapacitet vbolninicah, ki so s spremembami potreb prebivalstva sedaj neustrezne ali celo odvene.

Zo o osbn n zz oh sod sss zpos zdnos -n ogg zdsng ss ob ohnn n zbon so n oos,nos n dosopnos zdsnh so z s dn n dn Son.

Reitve, ki vam jih v nadaljevanju predstavljamo, smo poiskali v:- omogoanju visoke ravni osveenosti prebivalstva o upravljanju z lastnim zdravjem skozi

promocijo preventivnih ukrepov in zdravega naina ivljenja,- spremembah, racionalizaciji in ustreznem razvoju mree izvajalcev zdravstvenih storitev na

primarni, sekundarni in terciarni ravni,- spremembah sistema nanciranja zdravstvenih pravic, poveanju javnega delea sredstev

za zdravstvo na vsaj 80 odstotkov ter poveanju obsega sredstev za zdravstvo na desetodstotkov bruto domaega proizvoda Slovenije do leta 2020.


5/25


Predlagane spremembe, ki jih s tem dokumentom v obliki tez posredujemo v javno razpra-vo vsem zainteresiranim javnostim, bomo ob uskladitvi vaih pripomb, predlogov in razvojnihpobud, ki bodo potekale tako preko javnih sooenj in predstavitev kot preko sprejemanja vaihpisnih pobud, ob tehtnem premisleku vkljuili v konne predloge dveh pomembnih zakonov spodroja zdravstva. To sta Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki urejasistem nanciranja, in Zakon o zdravstveni dejavnosti, ki ureja delovanje in upravljanje izvajal-cev zdravstvenih storitev.

Za tako zastavljen vnaprejnji nain usklajevanja osnovnih izhodi za potencialno uveljavlja-nje pomembnih stratekih sprememb smo se odloili zato, da bodo v oblikovanje sprememb

kljunih zakonov s podroja zdravstva zajeti interesi kar najirega kroga prebivalstva Slovenije.Gre namre za uveljavljanje enakovrednega in solidarnega dostopa vsakega posameznika dokar najbolj kakovostnih zdravstvenih storitev.

Prav tako priakujemo pobude in mnenja s strani predstavnikov zdravstvene stroke in stro-ke zdravstvene nege, predstavnikov menedmenta v zdravstvu, zdravstvenih ekonomistov indrugih, saj si brez njihovega aktivnega sodelovanja, ki ga tudi sicer izkazujejo ob vsakem po-membnem vpraanju v zdravstvu, ne znamo predstavljati pozitivno motiviranega, napornega, auspenega procesa uveljavitve predlaganih sprememb.

Za vae prispevke in mnenja, ki nam bodo v pomo pri oblikovanju konnih predlogov zakon-skih sprememb v zdravstvu, se vam iskreno zahvaljujem.

S spotovanjem!Dorijan Maruiminister za zdravje


6/25


2.Strateki cilj, temeljna naela in kljuni izzivinadgradnje zdravstvenega sistema

S spremembami in nadgradnjo zdravstvenega sistema elimo zagotoviti pozitivno zdravje pre-bivalstva Slovenije. N Strateki cilj zpos pong zdsng ss, bo s oosn n n zdsn so noo zdoo pob d-no n dn.

temeljNa Naela ndgdn zdsng ss so:1. Zagotavljanje geograske dostopnosti do zdravstvenih storitev preko decentralizacije in

krepitve regionalizacije ob istoasnem zagotavljanju razvoja strokovnosti ter prenaanju inpovezovanju znanja med ravnmi.

2. Zagotavljanje kakovostne dostopnosti preko zagotavljanja kakovostnih in varnih zdravstve-nih storitev.

3. Zagotavljanje nanne dostopnosti s stratekim zagotavljanjem storitev posameznim kate-gorijam prebivalstva preko deniranja koarice zdravstvenih storitev v skladu z naeli klini-ne in strokovne uinkovitosti ter sprememb sistema zdravstvenega zavarovanja.

Sistem zdravstva mora zmanjevati neenakosti v zdravju, hkrati pa mora postati konkurenen inrazvojno naravnan tudi zaradi izzivov, ki jih predenj postavlja skorajnji prost pretok pacientovznotraj Evropske unije.

kljuNi iZZivi za dosegane n sedene osnonm naeom nadgradne zdrastenega sstema so:

1. Preventiva in promocija zdravja2. Finanna vzdrnost zagotavljanja zdravstvenega varstva3. Uinkovito upravljanje z javnimi sredstvi ter loitev javnega in zasebnega4. S potrebami dravljanov usklajeno vlaganje v loveke vire in zdravstvene tehnologije5. Optimizacija pretoka podatkov in inormacij ter analiz


7/25


A.Temeljna naela

1. Zagotavljanje geograske dostopnosti do zdravstvenih storitev prekodecentralizacije in krepitve regionalizacije ob istoasnem zagotavljanju razvoja

strokovnosti ter prenaanju in povezovanju znanja med ravnmi

Reorma izhaja iz tako imenovane nacionalne piramide:- iroko dostopne primarne ravni, ki je vratar za vstop v zdravstveni sistem,- sekundarne ravni, kamor je bolnik napoten na specialistino obravnavo,- ter terciarne ravni, ki je odgovorna za strokovni napredek in razvoj slovenskega zdravstva.

kb ohn s po nh zd bog pozon znn n zonos

op pobno zd z gonn n. t ho s poz doo-nh dnos bo zno znn, ognzo do noo pobo opon dg . Mreenje mora temeljiti na jasno deniranih minimalnih kriterijih, izraenih kottevilo prebivalcev, za obstoj javnih zavodov, ki zagotavljajo dostopnost dravljanov do zdra-vstvenih storitev. Mreenje posameznih unkcij javnih zdravstvenih zavodov, bodisi strokovnihbodisi poslovnih, zaradi povezovanja znanja in izmenjave izkuenj izboljuje kakovost in var-nost zdravstvenih storitev, obravnava na enem mestu pa se bolj osredotoa na pacienta. Prizdruevanju in povezovanju poslovnih in upravljalnih unkcij se prav tako zmanjuje admini-strativno delo, unkcije administrativnega kadra morajo biti v najveji moni meri preusmerjeneiz sistema upravljanja v sistem obravnave pacienta. Kader je treba preusmeriti z opravljanjaadministrativnih del na upravi v procese obravnave bolnika. Zaradi zdruevanja unkcij in no-vega naina delitve dela se posledino optimizirajo obratovalni stroki in kadrovske potrebe,

kakovost storitev pa je vija.

Na primarni ravni je potrebno pozon nh zdsnh zodo z zgonopn nh n n n s primer so vzpostavitve Centralnih urgentnihcentrov ter mreenja po zgledu Osnovnega zdravstva Gorenjske. S tem imajo pacienti boljidostop do zdravstvenih storitev (laboratorijske in rentgenske storitve), obravnava pa je boljuinkovita in kakovostna. Morebitno zmanjevanje nezdravstvenega kadra pomeni tudi vejorazpololjivost zdravstvenega kadra. Ob nezadostnem dostopu prebivalstva do zdravstvenihstoritev na nekaterih obmojih je v manjih krajih potrebno stimulativno uvajanje ruralnih am-bulant. V primeru nezmonosti zagotavljanja zdravstvenega varstva v okviru javne slube bopotrebno podeljevanje koncesij.


8/25


un bn so ambulante, v katerih bo samostojno delal specializant druinske medi-cine pod vodstvom mentorja, opredeljeval bolnike in imel lastni delovni prostor. Ambulantebodo prostorsko loene od ambulante mentorja. Specializant bo bolnike samostojno vodil pod

nadzorom mentorja, kar pomeni, da bo ustvarjal svoj seznam bolnikov, v loenih prostorih, ssvojo sestro. Z zakljukom specializacije bo postala taka una ambulanta nov tim na podrojudruinske medicine, s pripadajoim programom in nannimi sredstvi, ki ji bodo zagotavljalanemoteno delovanje, enako kot vsaki drugi e obstojei ambulanti na podroju druinske me-dicine. Vsebina dela v taki ambulanti bo podobna delu reerennih ambulant, ko gre za vodenjekroninih bolnikov v skladu s protokoli, ustvarjanje registrov in proaktiven pristop k preventivi.rnn bn so ambulante, v katerih delajo zdravniki, ki so e sedaj v mrei javnegazdravstvenega sistema in so strokovno na visoki ravni: gre za nadgrajen nain dela z e oprede-ljeno populacijo bolnikov. Njihov nain dela temelji na celoviti obravnavi bolnikov, delu v skla-du s protokoli vodenja kroninih bolnikov, celoviti preventivi, doseganju kazalnikov kakovosti,strokovno optimalni rabi laboratorijskih storitev, opravljanju im ve storitev in posegov na

primarni ravni ter izvajanju doloenih aktivnosti s strani diplomirane medicinske sestre v skladuz njenimi pristojnostmi in odgovornostmi. Reerenne ambulante uvajamo tako v javnih zavo-dih kot tudi pri koncesionarjih. Cilj teh ambulant je poveanje kakovosti, varnosti in strokovneuinkovitosti obravnave bolnikov preko prenosa dela na primarno raven.

N sndn n zd posznh dnos (primer je zdruitev opravljanja dejav-nosti v Bolninici Topolica, Sploni bolninici Slovenj Gradec in Sploni bolninici Celje) izbolj-uje kakovost storitev zaradi veje specializiranosti posameznih ustanov. Zaradi koncentriranjadejavnosti na enem mestu se izboljujejo znanje, kakovost in varnost storitev.

Prav tako elimo izboljati obno pn n pn n s pozon s snd-no no n pbn spsnh so pbs (primer je povezava speci-

alistov iz Splone bolninice Slovenj Gradec z zaposlenimi v Zdravstvenem domu Velenje). Topovezovanje omogoa sodelovanje specialista pri obravnavi bolnika na primarni ravni, kar zapacienta pomeni hitreji dostop do storitev, izvajalcu pa omogoa pozitivne sinergije pri nar-tovanju kadrovske politike, racionalizaciji kadra in nakupu opreme.

Pri tem je treba vsak primer povezovanja obravnavati posebej ter upotevati njegove poseb-nosti, lokacijo, kadrovsko zasedbo, prostorske zmogljivosti in organizacijo dela. Povezovanjemora biti namre pozitivno za vse zavode, ki so vkljueni.

V okviru terciarne dejavnosti je treba zagotoviti pgdno z fnnn sn-dn n n dnos. Treba je odpraviti dosedanje meanje sekundarne in terciarne

ravni. Nobena storitev ne more biti terciarna samo zato, ker je zelo redka ali zelo draga. Novestoritve naj se nancirajo s terciarnimi sredstvi le v obdobju njihovega razvijanja in uvajanja into do takrat, ko preidejo v rutinsko izvajanje in v nanciranje preko obstojeih modelov nan-ciranja, kjer se tem storitvam zagotovi ustrezna cena. Za izvajanje terciarne dejavnosti je poleg


9/25


osebja, ki ga javni zdravstveni zavodi potrebujejo za opravljanje svoje osnovne dejavnosti, po-trebno tudi osebje z dodatnim znanjem in veinami.

2. Zagotavljanje kakovostne dostopnosti preko zagotavljanja kakovostnih in

varnih zdravstvenih storitev

V Sloveniji si prizadevamo upotevati mednarodno in evropsko sprejeta naela kakovosti terire cilje, ki imajo veji vpliv na celotno drubo. To so uspenost, varnost, pravoasnost, uin-kovitost, enakopravnost in osredotoenost na pacienta. Poglavitni cilji na podroju kakovostiin varnosti v zdravstvu so:1. razvoj sistematinega vodenja kakovosti in varnosti2. razvoj kulture kakovosti in varnosti

3. vzpostavitev sistema izobraevanja in usposabljanja s podroja kakovosti in varnosti4. razvoj sistemov za izboljanje uinkovitosti klininega dela.

Razirjen nabor kazalnikov kakovosti, ki jih spremljajo izvajalci specialistine dejavnosti, je bilobjavljen v Prironiku o kazalnikih kakovosti v letu 2010. Podroje je treba naprej spremljatiin razvijati na podlagi pridobljenih izkuenj. Le na taken nain bo mono pridobiti zanesljivepodatke o kakovosti posameznih zdravstvenih storitev in delovanje sistema zdravstvenega var-stva v celoti. Med kazalniki je vkljueno tudi merjenje kulture varnosti v bolninicah. tevilneaktivnosti bodo namenjene tudi poveanju varnosti pacientov, zlasti z nadaljnjim razvojemsistema poroanja o opozorilnih nevarnih dogodkih. Ss spn opozonh nnhdogodo, torej obravnavo najhujih varnostnih zapletov pri pacientih, je Ministrstvo za zdravjeRS vzpostavilo e leta 2002, vendar pa so predpisi na tem podroju pomanjkljivi. Sistematien

in uinkovit pristop k spremljanju varnostnih zapletov je v bolninicah e redek, nacionalnisistem poroanja o opozorilnih znakih nevarnih dogodkov pa potrebuje dopolnitve. Stalno,dolgorono in sistematino spodbujanje tega procesa je kljuen pogoj za spreminjanje orga-nizacijske kulture.

V letu 2011 se bomo posebej osredotoili na naloge, namenjene doseganju prvega cilja naci-onalne strategije. Med njimi je posebej pomemben zo ss d zdravstvenihustanov v Sloveniji, ki lahko pomembno prispeva k izboljanju kakovosti in varnosti v siste-mu zdravstvenega varstva. Akreditacija zdravstvenih zavodov je proces, ki ga vodi zdravstvenizavod sam, bodisi v obliki samoocenjevanja ali notranje presoje bodisi kot zunanja presoja spomojo zunanje organizacije. Zunanja presoja je postopek, v katerem zunanja organizacija

oceni in presodi, ali zdravstveni zavod izpolnjuje vnaprej pripravljene standarde kakovosti. Zu-nanja presoja kakovosti je pomagala pri uvajanju celovitega spremljanja kakovosti in varnostiv zdravstvene zavode, z namenom, da deluje kot spodbujevalec in ne kot sredstvo nadzora.Akreditacijo koz nain zunanje kakovosti in varnosti zdravstvenih obravnav v Sloveniji potrebu-


10/25


jemo tudi zaradi vkljuitve v iri evropski prostor, ki ga odpira Direktiva o ezmejnem prostempretoku pacientov. Najvejo nevarnost pri tem predstavlja posledino prelivanje nannihsredstev med nacionalnimi zdravstvenimi zavarovalnicami, ki lahko v naslednjih letih dodatno

negativno vpliva na nanno vzdrnost slovenskega zdravstvenega sistema. Akreditacija je in-strument, ki omenjeno tveganje zniuje konkurennost slovenskih zdravstvenih zavodov bonamre bistveno vija, e bodo razpolagale z mednarodno priznano akreditacijo.

Predlagamo, da se za zagotavljanje zgornjih nalog oblikuje javna agencija, ki bo kot neodvisnain avtonomna agencija naloge v zvezi z zagotavljanjem kakovosti opravljala bolj uinkovito.

3. Zagotavljanje fnanne dostopnosti s stratekim zagotavljanjem storitev

posameznim kategorijam prebivalstva preko defniranja koarice zdravstvenih

storitev v skladu z naeli klinine in strokovne uinkovitosti ter spremembsistema zdravstvenega zavarovanja

V Sloveniji imamo zelo iroko denirano koarico zdravstvenih storitev, v kateri je del vsakestoritve, le nekatere pa tudi v celoti, krit iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja.Ker veino zdravstvenih storitev, ki so kljunega pomena za dravljane, delno nanciramo izzasebnih virov dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, je bilo to zavarovanje razglaeno zazavarovanje v javnem interesu. To je pripeljalo do visoke stopnje regulacije trnega zavarova-nja, ki ga kljub opozorilom Evropske komisije ne moremo opustiti, saj gre za varovanje dosto-pnosti do kljunih zdravstvenih storitev, eprav omejuje konkurennost in svobodo pretokablaga in storitev ter ovira vstop tujih zavarovalnic na slovenski trg.

Ker za kritje iroko denirane koarice pravic nimamo zadostnih sredstev, se je v preteklih letihprimanjkljaj sredstev v javni blagajni pokrival s prenosom nanciranja zdravstvenih storitev nazasebna sredstva predvsem s pomojo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, kar je v na-sprotju z naelom zagotavljanja osnovne skrbi za zdravje iz javnih sredstev. Tako je Slovenijapostala socialna drava s sicer visoko prispevno stopnjo za zdravstvo, ki pa v celoti nancirale malo storitev. Dostopnost do storitev je namre omejena oziroma pogojena s tako visokimidoplaili, da se zanje zavaruje blizu 95 odstotkov prebivalstva. To pomeni, da gre dejansko zaprisilno zavarovanje. Kljub delnemu prenosu nanciranja storitev na ormalno prostovoljnodopolnilno zavarovanje pa iroko opredeljene koarice zdravstvenih storitev vseeno ni bilomo zagotavljati v celoti, zato so se v praksi pojavile nedopustno dolge akalne dobe za po-trebne zdravstvene storitve.

Velik del sredstev, zbranih s premijami, zavarovalnice porabijo za lastno delo, rezerve in dobi-ek (okoli 70 milijonov evrov letno). P z doponno zon so non, n gdn no dohod zon, zn sodnos ss. Zaradi naina plae-vanja storitev dopolnilno zavarovanje povzroa porabo zbranih sredstev za manj potrebne in


11/25


celo nepotrebne zdravstvene storitve za paciente. Nn d obzng zon n so pozo po pobo zdsnh so n d npn -zon spodbd. Plailo opravljenih zdravstvenih storitev iz naslova dopolnilnega zavaro-

vanja je neomejeno (do realizacije), kar ob poveevanju delea dopolnilnega zavarovanja vstoritvi omogoa izvajalcem zdravstvenih storitev, da zaradi veje prodaje izvajajo in obrau-navajo tudi tiste zdravstvene storitve, ki so s strokovno medicinskega vidika nepotrebne. Takose najbolj poveuje realizacija tistih zdravstvenih storitev, ki imajo najveji dele storitve krit izdopolnilnega zavarovanja to pa so ravno tiste, ki so najmanj kljune za zdravje prebivalstva.Racionalno obnaanje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki nia cene dolo-enih zdravstvenih storitev, pa poveuje dobike v zavarovalnicah.

Zd fnnn dno g d so z doponn zon zdspo zs o pob po onn obnn n soon noos, p-po do dogh nh dob n znn dosopnos do nh zdsnh so.

lho b o , d so n podo zd dong onp doponngzdsng zon zd so d ds!

v n noo opdno oo bodo n so, poo n zdsnpob pbs, s p snddzn so, oo b dosopn s d-no n dn, n gd n nhoo fnnno sn o dgo znnos.t so oo b z nh sds, dosop do nh o b posn, zgoo-n p oo b no zdosn obsg n oos. Nabor teh storitev mora bitinajprej stvar medicinske stroke, nato pa drubenega dogovora o tem, koliko smo pripravljeniprispevati za zdravje in v kolikni meri elimo zdravje zagotavljati na solidarnostni nain. Dra-vljani in dravljanke bodo imeli dostop do kljunih zdravstvenih storitev zagotovljen z obve-znim zdravstvenim zavarovanjem in jim za pravoasen dostop znotraj priporoenih akalnih

dob ne bo treba plaevati nobenih dodatnih sredstev. e pa bodo eleli nadstandardne storitvein material, nadstandard pri izvajalcih, e hitreji dostop do zdravstvenih storitev in drugo, bodoza to plaali iz lastnih sredstev oziroma se bodo dodatno prostovoljno zavarovali.

Sedanja ureditev povzroa teave tudi zaradi direktive Evropskega parlamenta in Sveta EU ouveljavljanju pravic pacientov na podroju ezmejnega zdravstvenega varstva. Ta namre do-loa, da se povrnejo stroki za zdravljenje v drugi dravi lanici le za zdravstvene storitve, kiso v koarici pravic iz obveznega zavarovanja, kar pomeni, da nae dopolnilno zavarovanjepacientom, ki se zdravijo v tujini, ne povrne strokov za tisti del storitve, ki je zavarovan v okvirudopolnilnega zavarovanja.

Ndgdn pdd d spbo pspnh osno, sopn n dfno ssozonh osb (1) v skladu s spremenjenimi pogoji na trgu dela ter pravicami, ki jih zavaro-vanci in njihovi druinski lani lahko prejmejo iz zavarovanja. elimo, da so prispevne osnoveusklajene v celotnem sistemu socialnih zavarovanj, prispevna stopnja pa skladna s pravicami, kijih zavarovanci prejemajo iz zdravstvenega sistema.


12/25


B.Kljuni izzivi za uresnievanje postavljenih nael

1. Preventiva in promocija zdravja

Priakovana ivljenjska doba in izbrani kazalniki zdravja kaejo stalno izboljanje zdravja pre-bivalcev Slovenije. Po drugi strani se pri nas tako kot v drugih dravah v Evropi sooamo sstaranjem prebivalstva in spremenjenim ivljenjskim slogom, ki ju spremlja vse veja pogostostkroninih nenalezljivih bolezni. To predstavlja velik izziv tako za zdravstveni sistem kot drubov celoti.

V Sloveniji onn nnz bozn pdso n b in so najpomembnejivzrok za prezgodnjo umrljivost in obolevnost ter zmanjano kakovost ivljenja. Projekcije ka-

ejo, da bodo e posebej naraale rakave bolezni, ki so e tako vodilni vzrok smrti v Sloveniji.Po zadnjih dostopnih podatkih se je incidenca raka v Sloveniji v desetih letih poveala za 40odstotkov med mokimi in za 30 odstotkov med enskami. e predpostavimo, da se dananjestanje ne bo bistveno spremenilo, lahko iz podatkov Registra raka RS izraunamo, da bo medrojenimi leta 2006 za rakom do 75. leta starosti zbolel skoraj vsak drugi Slovenec in skoraj vsakatretja Slovenka. Podoben porast lahko brez uinkovite preventive priakujemo tudi pri drugihkroninih boleznih in stanjih, kot so srno-ilne bolezni, sladkorna bolezen tipa 2 in duevnebolezni. Prebivalci Slovenije e sedaj v povpreju sedem let ivimo s kronino boleznijo oziro-ma katero od vrst zmanjane zmogljivosti delovanja, kar predstavlja devet odstotkov celotnegapriakovanega trajanja ivljenja. Precejen problem predstavlja tudi nezdrav ivljenjski slog inpsihosocialna problematika slovenskih otrok in mladostnikov.

Nezdrav ivljenjski slog pomeni kopienje vedenjskih dejavnikov tveganja (kajenje, nezdravoprehranjevanje, prenizka stopnja telesne dejavnosti, tvegano uivanje alkohola, duevni stres)ter vodi v razvoj biolokih dejavnikov tveganja (ezmerna prehranjenost in debelost, arterijskahipertenzija, dislipidemija, polimetabolni sindrom) in v nastanek kroninih nenalezljivih bolezni.

Podatki kaejo, da sono-onos ss poszn pobno p na njegov i-vljenjski slog, dejavnike tveganja, na uporabo zdravstvenih in drugih storitev ter v konni azina obolevnost, umrljivost in priakovano trajanje ivljenja. V Sloveniji lahko 30-letni moki zvisoko izobrazbo priakuje 7,3 leta dalje ivljenje kot moki z nizko izobrazbo in 4,3 leta krajeivljenje kot 30-letna enska z visoko izobrazbo, pa tudi 1,8 leta kraje ivljenje kot enska znizko izobrazbo. Ugotovljene razlike v zdravju so primerljive z neenakostmi v zdravju v drugih

dravah Evropske unije.


13/25


Nsn n onnh bozn ogo spno pp, saj imajo skupne dejav-nike tveganja, na katere lahko z javnozdravstvenimi ukrepi vplivamo. Zato bo ministrstvo zazdravje poo gn p zd, ppn dno gn n zgodn

odn bozn, kar vse dokazano prispeva k podaljanju priakovanih zdravih let ivljenja,k boljim unkcionalnim sposobnostim v starosti ter k viji kakovosti ivljenja in krepitvi vzdr-nosti sistemov javnih nanc.

Op boo dnos poo zd z namenom poveevanja znanja, vein in zmo-nosti ljudi in okolij, da varujejo, krepijo in ohranjajo zdravje. Promocija zdravja vkljuuje raz-line strategije za zdrav ivljenjski slog in zdrava okolja in ne zgolj posamezne promocijskeaktivnosti. Z ustvarjanjem ustreznih pogojev ter z izvajanjem programov varovanja in krepitvezdravja v vrtcih, olah, v delovnih okoljih in lokalnih skupnostih bomo pomembno vplivali nazdravje in ivljenjski slog prebivalstva.

Nadalje bomo p pnn pog pn zdsn s v kontekstubolj uinkovitega obvladovanja kroninih nenalezljivih bolezni. Pri izvajanju teh programov(preventivni programi za otroke in mladostnike, preventiva srno-ilnih in sladkorne bolezni ssvetovanjem za zdrav ivljenjski slog, presejalni programi za najbolj pogoste oblike raka) bomoz aktivnimi pristopi zagotovili enako vkljuenost vseh relevantnih skupin prebivalstva, da bi takoprepreili neenakosti v zdravju, ki so posledica manje odzivnosti zaradi socialne prikrajanostiali slabe inormiranosti.

Ministrstvo za zdravje si bo prizadevalo za doseganje vejih sinergij med politikami razlinihresorjev in za to, da s zd s d zon Son n posn ssn d po-sh so. V sodelovanju s pristojnimi institucijami bomo v im krajem asu postavilisistematino spremljane neenakosti ne samo v zdravstvenem kontekstu, temve ire v kon-

tekstu spremljanja napredka drube in drubene blaginje. Vsaj en indikator zdravja v povezavis socialno-ekonomskim statusom je treba vkljuiti v sistematino poroanje pri spremljanjuizvajanja strategije razvoja Slovenije.

Za uspeno izvajanje teh nalog bomo op dnos zn sb n podo -ng zd, bodo ministrstvu za zdravje in drugim resorjem zagotavljali strokovno podporopri umestitvi zdravja v vse politike in spremljali neenakosti v zdravju. Poleg izvajanja kljunih unkcijjavnega zdravja bodo v prihodnje v veji meri zagotavljali strokovno podporo vsem izvajalcempromocije zdravja in preventivnih programov, te programe spremljali in vrednotili. Mrea javnoz-dravstvenih zavodov bo postala pomemben partner in strokovna podpora tudi lokalnim oblastemin drugim delenikom v lokalnih okoljih, saj imajo on spnos vse vejo vlogo in pomen pri

varovanju in krepitvi zdravja prebivalstva. Med najpomembnejimi deleniki, ki lahko bistveno pri-spevajo k uinkovitosti vlaganj v promocijo zdravja ter hkrati zniujejo javne stroke, so ndnognz. Ministrstvo za zdravje bo zagotavljalo pogoje za njihovo delovanje in mreenje terkrepilo njihove kapacitete s spodbujanjem bolj tesnega sodelovanja z izvajalci javne slube.


14/25


2. Finanna vzdrnost zagotavljanja zdravstvenega varstva

Sdn ss fnnn ns d d z n d zsbnh sds z

zdso 26,9 odso. Dele zasebnih izdatkov se je po strmem porastu med letoma 2002in 2005 ustalil in se giba na ravni med 27 in 28 odstotki celotnih izdatkov, kar je visoko v primer-javi z drugimi evropskimi dravami. Po dolgem obdobju nizke rasti javnih vlaganj v zdravstvo jetako dele skupnih zasebnih izdatkov za zdravstvo v Sloveniji v letu 2009 znaal 26,9 odstotka. VSloveniji se posledino dostopnost do zdravstvenih storitev edalje bolj opira na zasebne izdatkeoziroma bolj natanno, na izdatke iz epa. Izrazito bolj kot izdatki iz prostovoljnih zavarovanj sose namre v zadnjih letih poveevali neposredni izdatki gospodinjstev oziroma izdatki iz epa.Tako je v strukturi zasebnih izdatkov za zdravstvo v letu 2009 dele neposrednih izdatkov gospo-dinjstev znaal 47,4 odstotka (42,4 odstotka v letu 2003) in je e viji od delea izdatkov iz naslovaprostovoljnih zdravstvenih zavarovanj (46,9 odstotka). Primerjava zasebnih izdatkov za zdravstvona prebivalca po evropskih dravah kae, da je Slovenija med zgornjo tretjino drav glede na

zasebne izdatke za zdravstvo.

V 2010 je ministrstvo za zdravje izdalo prenovljen oziroma dopolnjen Pn o ndh do-psnh nh dobh z poszn zdsn so n o nn odn nh s-zno. Pravilnik je namenjen zagotavljanju preglednosti podatkov o akajoih ter uravnavanjudostopa do zdravstvenih storitev. Na podlagi prenovljenega pravilnika akalne sezname stalnospremljamo ter na podlagi aktualnih podatkov tako ocenjujemo, da znaajo potrebna sredstvaza zagotovitev absolutne oziroma takojnje dostopnosti do zdravstvenih storitev samo v akutniobravnavi 67 milijonov evrov. Iz podatkov je prav tako razvidno, da pri posameznih izvajalcihobstajajo akalne dobe, ki so predolge in ki presegajo najdaljo dopustno akalno dobo. Dabi dravljanom omogoili dostop do zdravstvenih storitev znotraj najdaljih dopustnih akalnihdob, bi samo za ortopedske operacije potrebovali 28 milijonov evrov, za radioloke specialistine

storitve in preglede pa 0,6 milijona evrov dodatnih sredstev v letu 2011. Za ostale specialistinestoritve in preglede nimamo potrebnih podatkov za oceno potreb, v kolikor pa bi eleli akal-ne dobe na specialistine preglede skrajati za en mesec, pa bi potrebovali 10,3 milijona evrov.Za razvoj zdravstvenega sistema in uvajanje sodobnih zdravstvenih tehnologij potrebujemo poocenah 15 milijonov evrov letno. Tako kot povsod po svetu se namre tudi v Sloveniji sreu-jemo s staranjem prebivalstva, spremenjeno epidemiologijo, spremenjenimi vzorci obolevnostikot posledico klimatskih sprememb ter vejo zahtevnostjo prebivalstva, ki je posledica globali-zacije, veje razpololjivosti inormacij in vije izobraenosti prebivalstva. Tako se vedno vejepovpraevanje po zdravstvenih storitvah sreuje z omejeno ponudbo, ki je posledica omejenihvirov sredstev za zdravstvene storitve. eprav je dele sredstev za zdravstvo v bruto domaemproizvodu (BDP) vedno odvisen tako do sredstev, ki jih namenjamo za zdravstvo, kot tudi od go-

spodarskega razvoja drave (od tevca in imenovalca v enabi), pa je vendar ravno ta dele tisti, kikae prioriteto, ki jo podroje zdravstva v dravi ima. Ker je zdravje ena glavnih vrednot slovenskedrube, ne bi smeli dovoliti, da dele, ki se podroju namenja, kadarkoli upade, ne glede na ob-dobje gospodarskega razvoja, v katerem se nahajamo. Zo o zdsng zon


15/25


o pos pon d nh sds n s 80 odsoo. So, b bn osnono oo so n so b do sd dno z nh sds, bb o po z nh sds.

V kolikor bi v javni sistem nanciranja prenesli celotna sredstva oziroma premije, ki jih sedajzberemo z dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem (420 milijonov evrov), bi glede na oce-njene potrebe dravljanov po zdravstvenih storitvah v letu 2011 zagotovili skorajda absolutnodostopnost do zdravstvenih storitev s popolno odpravo akalnih dob. S prenosom tudi tistegadela zbranih premij za dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki se v sedanjem sistemu porabi zastroke, rezerve in dobike zavarovalnic, v javna sredstva, bi pokrili tako reko vse evidentiranepotrebe dravljanov po zdravstvenih storitvah. Na ta nain bi ohranili nespremenjeno, irokodenirano koarico pravic, ki bi bila asovno in geograsko dostopna dravljanom. Dele jav-nih sredstev za zdravstvo bi se poveal (86 odstotkov), prav tako bi se zaradi prenosa zbiranjateh sredstev iz zasebnih virov v javne pomembno poveala prispevna stopnja (za 2,4 odstotnetoke) ter obremenitev nekaterih skupin dravljanov, ogroena bi bila javnonanna vzdrnost.

Nereen bi ostal problem omejevanja dodatnega povpraevanja in mehanizmov nadzora po-rabe zdravstvenih storitev.

Sedanja koarica pravic je krita tudi s 350 milijoni evrov iz dopolnilnega zdravstvenega zava-rovanja, kolikor znaajo kode oziroma sredstva, ki jih zavarovalnice dejansko namenijo zdra-vstvenemu sistemu in dravljanom. V kolikor bi v javna sredstva prenesli enaka sredstva kot jihdopolnilno zavarovanje zdravstvu namenja sedaj, bi dravljanom ostalo 70 milijonov evrov,kolikor znaa razlika med zbranimi premijami in izplaanimi kodami. Sedanja koarica pravicbi ostala nespremenjena, ohranila pa bi se slaba dostopnost do zdravstvenih storitev. Zopdgo szno dfno o ss zgoo posng n gog-so szng dosop do nh zdsnh so n n zo npobnhso z dn onz n ognz zdsng ss. Ker dra-

vljanom ne bi bilo ve treba plaevati premij za dopolnilno zdravstveno zavarovanje, bi bilopotrebna sredstva nujno zagotoviti iz javnih virov bodisi z dvigom prispevne stopnje deloje-malcev za zdravstvo, ki se mora skladno z izrauni (2) poveati za dve odstotni toki oziromabi se v primeru nijega dviga prispevne stopnje razlika lahko krila iz prorauna. V tudiji smomodelno predstavili posledice dviga prispevne stopnje na strani delojemalca za dve odstotnitoki, kar bi zaradi nije dohodninske osnove povzroilo letno zmanjanje prilivov iz naslovadohodnine za priblino 70 milijonov evrov letno. Prispevna stopnja za zdravstvo na strani delo-jemalca bi znaala 8,36 odstotka, skupna prispevna stopnja pa bi se dvignila na 15,45 odstotka.

V kolikor bi bil doseen iri drubeni dogovor za oblikovanje nove koarice pravic, kjer bi bilomogoe iz koarice izloiti nekatere socialne pravice ter zdravstvene storitve, ki za zdravje

dravljanov niso nujne (nekateri nenujni reevalni prevozi, zdravilika zdravljenja, ki niso nada-ljevanje bolnininega zdravljenja, nekatera zdravila z vmesne liste, itn.), bi bilo za kritje pravic izkoarice potrebno ustrezno manj sredstev. V tem primeru bi bilo potrebno zvianje prispevnestopnje nije, ustrezno niji bi bil tudi izpad sredstev iz naslova dohodnine v dravnem prora-


16/25


unu. Tako bi se v primeru krenja pravic v viini 60 milijonov evrov prispevna stopnja zviala za1,65 odstotne toke, izpad proraunskih sredstev pa bi bil 58 milijonov evrov.

Pri tem je treba poudariti, da poveanje prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje nastrani delojemalcev zniuje neto plae in torej n pon nposdn dodn obnz pod, s b bo p os nspnn. Uinek bi bil pozitiven tudi za deloje-malce, ker bi veini zavarovancev kljub nekoliko nijim neto plaam ostalo ve razpololjivegadohodka, saj jim ne bi bilo treba ve plaevati premije za dopolnilno zavarovanje. Z ustreznimobveanjem zavarovancev in s politino podporo sindikatov, ki naeloma podpirajo ukinitevsedanjega dopolnilnega zavarovanja, bi torej lahko zagotovili, da se stroki dela za delodajalcene bi bistveno poveali.

e elimo v Sloveniji zagotoviti konkurenen in proen sistem zdravstvenega varstva, ki bo ra-

zvojno usmerjen in istoasno nanno vzdren ter bo zmoen zadostiti potrebam dravljanovpo zdravstvenem varstvu, je zato potrebno:- Posopno pon d BDP z zdso n ds odsoo do 2020- Pon ng d sds z zdso n s 80 odsoo

3. Uinkovito upravljanje z javnimi sredstvi ter loitev javnega in zasebnega

Drava mora kot upravljalec zdravstvenega sistema poskrbeti, da bo odnos med javnimi inzasebnimi izvajalci taken, da interesi zasebnih izvajalcev ne bodo ogrozili ponudbe storitev izkoarice javnega zdravstva ter da bo loitev med javnim in zasebnim delom jasna. Drava bo

zagotovila pregleden sistem izvajanja zdravstvenih storitev, da bo z ustrezno kontrolo izpolnje-vanja pogojev in kvalitete zdravstvenih storitev tako zasebnih kot javnih izvajalcev zagotovljenaim vija mona dostopnost in kvaliteta zdravstvenih storitev prebivalcem.

lo ng n zsbng o d dg po po sn opd dono-png z d dod n d, p bos o dod nd po zpon z zono opdnh pogo z zdo sogs z dop dg z zdsn dnos. Soglasje bo podeljeno le izjemoma ob strogopostavljenih in vnaprej deniranih kriterijih. Delodajalec bo moral pri tem smotrno in kot dobergospodar oceniti, ali je podelitev soglasja primerna glede na izpolnjene pogoje iz pogodbeo zaposlitvi. Pri izdaji soglasja za delo pri izvajalcu zasebne zdravstvene dejavnosti bo treba

upotevati konkurenni poloaj izvajalca zdravstvene dejavnosti, pri katerem eli zdravstvenidelavec opravljati zdravstvene storitve v odnosu na zavod, v katerem je zaposlen. Pogoj za so-


17/25


glasje za opravljanje storitev pri drugem izvajalcu zdravstvene dejavnosti je strogo spotovanjedelovne zakonodaje ter evidentiranje eektivnega obsega dela v smislu koliine in kakovostiopravljenih zdravstvenih storitev.

Ker se je ureditev podroja delovnih obveznosti ter koliine dela zdravstvenih delavcev v jav-nih zdravstvenih zavodih v preteklosti pokazala kot problematina, je treba uvesti normativeoziroma standarde dela zdravstvenih delavcev. Normativi so kategorija, ki bi morala izvirati izpogodbenega razmerja med zdravstvenim delavcem in delodajalcem, zato je treba njihovodoloanje prenesti na raven posameznega izvajalca, to je zdravstvenega zavoda. Non o pp odso poszng ng zod (ono), pod h ndzon s, sogs nn p ho pod ns. Pp noo bo o z z opd-ng pogodbng pog d n zdsn zodo n pno (ZZZS) obnh doponnh ozo nh dnos zdsng zod.

Dejavnost javnih zdravstvenih zavodov bi e naprej dopolnjevali tudi zasebni zdravstveni delav-ci, ki bi na podlagi pridobljene koncesije lahko vstopili v javno zdravstveno mreo ter s tem pri-dobili monost javnega nanciranja. konso z opn n zdsn dnos sdod z zsbn zdsn dnos, d obso z n zdsndnos n oo zs zdsnh so obsg, o g no pob p-no gd n o n zdsn dnos. edn nn pod ons n-hog ng fnnn zgon non dosopnos, h oogozn so n oosn n n nn.

Koncesija se podeli na podlagi jasnih kriterijev, ki jih mora izvajalec upotevati (na primer veri-kacija, akreditacija, itd.). S koncesijo izvajalec pridobi zgolj pravico opravljanja dejavnosti v javnizdravstveni mrei, medtem ko dodelitev javnega nanciranja primarno ni predmet podeljene

koncesije, temve se podeli naknadno, na njeni podlagi. Izvajalec, ki je koncesijo pridobil, lahkoza javno nanciranje doloenega programa kandidira na javnem razpisu. Predlagamo, da setudi za koncesionarje uvede obvezno poroanje o poslovnih rezultatih, in sicer na letni ravniministrstvu za zdravje, v obliki, ki louje opravljanje javne zdravstvene dejavnosti od zasebne.To doloilo velja tudi za lekarniko dejavnost.

jn zdsn zod ho no zdsno dnos z zgo o p(poso, op, d), nso fnnn s sn obzng zdsng zonn oso nzon. upob h p o n zdsn dnos -ng zdsng zod (, sopn) son z d opz soon zgon dodnh o z zn n dnos. insn ng zd-

sng zod p, nnn zgo n zdsn dnos, n dopsnon pno.


18/25


Za zagotovitev jasne in pregledne razmejitve med opravljanjem javne in zasebne dejavnostiposameznega javnega zavoda (ali koncesionarja), se uvede stroge kriterije loenega rauno-vodstva in evidentiranja posamezne dejavnosti, pri emer mora loena evidenca zagotavljati

pregleden izkaz poslovanja javne slube in izkaz poslovanja trne oz. dopolnilne dejavnosti.To je mogoe preko posebnih protnih centrov za izvajanje trne dejavnosti znotraj javnegazavoda ali preko pregledno loenega raunovodstva.

Bz ono zodo n ogo po zbo p pn n poson -nh zodo. Zo s n zdsn zodo oogo onono n odgoono z-pogn s pon, zpos odgoonos ndn z poson sd ssp poson n n nono poson, po zpoo , opzo n onzo n podo dos po (onos zo dz ss p n so, pbn nh zdsnh zodo ob nh pod- s popon psonos n odgoonos). S taknim preoblikovanjem javnih zavodov

se lahko namre uinkovito reijo problemi plane uravnilovke, kadrovskega decita, organi-zacije in plaila neprekinjenega zdravstvenega varstva, soglasij za delo pri drugem delodajalcu,razmejitev zasebnega in javnega ter problematika sedanjega neobstoja normativov za delo.Zaposleni morajo biti plaani v skladu z rezultati opravljenega dela, ki zajemajo tako koliinokot tudi kakovost opravljenih storitev.

Javne zdravstvene zavode vodi uprava, ki jo sestavljajo direktor in omejeno tevilo pomo-nikov direktorja. Za veje javne zdravstvene zavode, kjer direktor zaradi proesionalnosti terobremenitev vodenja ne more opravljati unkcije v manjem obsegu od polnega delovnegaasa, se zahteva zaposlitev direktorja za polni delovni as, pri emer pa se dopusti opravljanjezdravstvenih storitev v okviru dopolnilnega dela (najve v viini dodatnih 20 odstotkov rednegadela). V manjih javnih zdravstvenih zavodih je treba omogoiti delo direktorja tudi z zaposli-

tvijo za kraji delovni as od polnega delovnika. Z zdn zodo boo s znn p n zodo.

Soon s posn poson ogn soong do, pdg soo-n po, p soon s ob n n soon do. Soongdo n poson do, pod p g ndzon s.

Sveti zavodov bodo morali prevzeti kljune naloge nadzora nad uinkovitostjo poslovanja inizvajanja programa, doloenega s nannim nartom, pogodbo s planikom in strategijo za-voda. Planik v svetu zavoda svoj interes uveljavlja preko pogodbenega razmerja med javnimzdravstvenim zavodom in ZZZS, njegova udeleba v nadzornem svetu pa je v morebitnem

konfiktu interesov. Zo pdgo, n ndzonh sh no pdsno s-no, n p no pobn n zposn.


19/25


O upravljanju s celotnim sistemom zdravstvenega varstva, ki zadeva program zdravstvenihstoritev, njegovo vrednotenje in pogoje izvajanja, odloajo na podlagi pogajanj interesno or-ganizirani zdravstveni partnerji, ki so za to tudi odgovorni. Zdravstveni partnerji (Ministrstvo

za zdravje RS, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, predstavniki izvajalcev) vsako letosprejmejo sploni dogovor. Sploni dogovor predstavlja pravno podlago za ormalno in vsebin-sko sklepanje pogodb med ZZZS in izvajalci zdravstvenih storitev.

Izkunje zadnjih desetih let kaejo, da sedanji postopek partnerskih dogovarjanj ni uinkovit.Zo bo nsso z zd o p ss zdsng s n s- zdsn po z so o ppo don, bodo zpsn , hoo dos ZZZS n z posop dogon. Nain sprejemanja tega dokumentane bo ve temeljil na popolnem soglasju zdravstvenih partnerjev, temve na poglavitni vlogiplanika, ki preko vnaprej standardiziranega postopka sprejema predloge sprememb. ZZZS botako dobil in moral prevzeti aktivnejo vlogo in odgovornost, da bo z zbranimi sredstvi zago-

tovil zadostni obseg kakovostnih storitev iz koarice.

Zavod mora biti aktiven naronik storitev, skrbeti mora za njihovo kakovost, varnost, dosto-pnost in uinkovitost ter imeti nadzor nad zadostnostjo obsega, varnostjo in kakovostjo naro-enih storitev, ki jih plauje.

rognz ZZZS p bo po s pnos odgoonos n obon no-, dnz posznh n n znn zpos, nso zdosnoobnn.

4. S potrebami dravljanov usklajeno vlaganje v loveke vire in zdravstvenetehnologije

Slovenija je del irega evropskega prostora. EU ji predstavlja dodatne izzive in prilonosti, ki jihbo treba upotevati in hkrati ustrezno ovrednotiti in izkoristiti z razlinih vidikov upravljanja slovekimi viri v zdravstvu. eprav zdravstveni sistemi ostajajo v pristojnosti posameznih drav,je oitno, da drave vidijo prilonost v sodelovanju na ravni EU tudi na tem podroju, predvsemv izmenjavi dobrih praks in iskanju skupnih reitev, kjer problemi presegajo nacionalne okvire,kot so migracija delovne sile in poenotenje kvalikacij za zdravstvene delavce.Za Slovenijo ni znailna velika migracija zdravstvenih delavcev, ki sicer predstavlja velik izziv intudi prilonost za veino drav EU. Odliv zdravstvenih delavcev zaenkrat ni velik, zaposlovanje

tujcev pa je omejeno, verjetno ne, kot radi razmiljamo, zaradi prezahtevnih pogojev, ampakbolj zaradi neugodnega razmerja med dohodkom in ivljenjskimi stroki.


20/25


Ministrstvo za zdravje eli uvesti ustrezne pozitivne vzpodbude, delegirati nekatere kompeten-ce na druge ravni ali drugim zdravstvenim prolom ter vzpodbuditi nove oblike sodelovanjamed proli in vzpodbuditi timsko delo.

V posameznih strokah e danes razvijamo nove prole in usposabljanja ter nove oblike sodelo-vanja med razlinimi proli. Za odpravljanje nesorazmerij v kadrovski pokritosti in zagotavljanjecelovitosti zdravstvene obravnave v prihodnje, potrebujemo dogoono non zgo-n n zobn zdsnh pofo, ki bo dopualo hitro prilagajanje potrebam ponovih kadrih in znanjih in bo tudi bolje povezovalo posamezne une ustanove. Povezovanjemed razlinimi proli mora postati del unega procesa.

Non don s, ki je bilo vasih predvsem omejeno na zagotavljanje ustreznegatevila zdravstvenih delavcev, mora upotevati razline dejavnike, kot so potrebe po novih zna-njih, spremenjene kompetence posameznih zdravstvenih prolov, zahteve nove tehnologije in

spremenjen nain dela ter mednarodni kontekst.

Na ministrstvu za zdravje bomo ustanovili oddelek, ki bo koordiniral in zagotavljal spnsoono noh zdsnh hnoog ss ng fnnn. Sprejemanjestrokovno uinkovitih tehnologij prinaa velike prihranke v sistem, oddelek pa bo skrbel zasprotno spremljanje in zagotavljanje protokolov, mednarodnih smernic za izdelavo in adap-tacijo tujih tudij vrednotenja zdravstvenih tehnologij, za pregled prihoda novih zdravstvenihtehnologij v slovenski prostor ter evalvacije starih tehnologij in njihovo sprotno izloanje iz sis-tema javnega nanciranja. Vrednotenje zdravstvenih tehnologih bo sluilo kot opora Komisijiza razvranje zdravil na liste ter Zdravstvenemu svetu RS, ki bo oblikoval predloge za uvranjezdravstvenih tehnologij v sistem javnega nanciranja.

Vlaganje v opremo in zavode v slovenskem zdravstvu se nanaa na investicije v javne zdra-vstvene zavode, ki so v osnovi stareji objekti, arhitekturno in prostorsko-tehnoloko zastareli,energetsko potratni ter prostorsko neustrezni.

Kot je razvidno tudi iz Nacionalnega razvojnega programa, Republika Slovenija veino svojihinvesticijskih potencialov, ki so namenjeni za posodobitev zdravstvene inrastrukture, usmerjav drago obnavljanje obstojeih starih objektov oziroma gradi prizidke k obstojeim zastarelimter tehnoloko in neracionalno organiziranim objektom. Kljub visokim investicijskim strokomvloki tako ne dosegajo priakovanih uinkov in dolgorono ne omogoajo uinkovitega inracionalnega izvajanja programov, ne reujejo problema pomanjkanja kadra, energetske uin-kovitosti, varstva okolja in racionalizacije arhitekturno prostorskih reitev (in vpetosti v prostor-

sko inrastrukturo).


21/25


V letu 2011 bo ministrstvo za zdravje pripravilo koncept stratekih izhodi organizacije zdra-vstvene mree na sekundarnem nivoju. konp bo osno z zdbo poo pobng psh gonnh sponh bonn pddo do sd, bodo o sn-

ddzn, po os n ph p pgon pob poszn g. Pri tembodo upotevani razlini vidiki, od prostorskih, tevila prebivalstva in tevila gravitirajoih bolni-kov, kot tudi vpetosti v okolje in okoljsko inrastrukturo. Ti objekti lahko celovito reijo prostor-ske zahteve za izvajanje zdravstvene dejavnosti na sekundarnem nivoju, obstojea prostorskainrastruktura pa lahko slui za potrebe negovalnih bolnic, domov za stareje ali zadovoljevanjudrugih potreb prebivalstva. Koncept je skladen s prioritetami na podroju zdravstvenega var-stva v smislu prilagajanja sistema zdravstvenega varstva potrebam dravljanov.

V ta namen pripravljamo projektno nalogo, v kateri bomo opredelili celovit koncept stratekihizhodi organizacije zdravstvene mree na sekundarnem nivoju v Republiki Sloveniji, in bosluila kot osnova za izvedbo regionalnih tipskih bolninic.

Za izboljanje uinkovitosti podroja investicij obstaja ve monosti. Ena monost je, da se obustrezni preureditvi lastniko-pravnih razmerij in sistema nanciranja investicijsko podroje vceloti prenese na raven posameznih zavodov. Predlagani sistem ima prednosti, ker s tem pre-naa odgovornost na izvajalce, na upravo in s tem verjetnost veje racionalnosti pri nartova-nju in izvajanju investicij.

Druga monost v tem okviru je institucionalno samostojna ureditev podroja investicij, kot naprimer ustanovitev Agencije za investicije v javno zdravstvo. Predlagani nain bi zagotovil vejostrokovnost, preglednost, uinkovitost, uravnoteenost razvoja in neposredno navezanost nananciranje iz javnih sredstev.

Vloga ministrstva za zdravje kot upravljalca zdravstvenega sistema ostaja oblikovanje in izva-janje politik, skrb za vzpostavitev in razvoj mree, obravnava in potrditev narta investicij zacelotno dravo ter kontrola porabe sredstev.


22/25


5. Optimizacija pretoka podatkov, inormacij in analiz

Eno kljunih vlog pri doseganju osnovnih stratekih ciljev in elenih sprememb zdravstvenega

sistema bo odigral proces inormatizacije, saj je potreba po izrabi inormacijske tehnologije za-radi spreminjajoega se okolja mono prisotna, hkrati pa je z inormatizacijo mono realiziratitevilna priakovanja glede poveanja kakovosti, uspenosti, ekonominosti, delovne uinko-vitosti in feksibilnosti. Uporaba inormacijske tehnologije aktivno spreminja oziroma poveujevlogo pacienta pri njegovi zdravstveni oskrbi in ga postavlja v sredie, hkrati pa zagotavljainrastrukturo za izmenjavo podatkov, ki so osnova za celostno in kontinuirano obravnavo pa-cienta, ko ta potuje skozi zdravstveni sistem. Z namenom razvoja zdravstvene inormatike nanacionalnem nivoju, ki bo omogoala kvalitetno podporo predvsem dravljanom in tudi celo-tnemu zdravstvenemu sistemu, je bil vzpostavljen projekt eZdravje, ki ga sonancira Evropskisocialni sklad.

inoz bo oogo o obnos n pono nos pno, zds-n obn s bo bo pgod pno pob. Zdravstvenim strokovnjakom boomogoen dostop do razlinih elementov elektronskega zdravstvenega zapisa pacienta, doelektronskih rentgenskih slik in drugih izvidov, strokovnih virov (medicinske e-knjinice) in iz-obraevanja (izobraevanje na daljavo). Tudi menederji in upravljalci bodo imeli dostop dostrokovnih, organizacijskih in ekonomskih inormacij, kar jim bo olajalo sprejemanje odloitev.

Izboljan bo pretok inormacij med subjekti znotraj in zunaj zdravstvenega sistema, omogo-en bo dvig kakovosti dela, racionalizirali se bodo stroki zdravstvenih storitev ter podprta bointeroperabilnost v dravi in prek meja. Inormatizacija bo omogoala uporabnikom dostop dopravih, njim prilagojenih inormacij preko zdravstvenih portalov, izmenjavo mnenj z zdravstve-nimi strokovnjaki preko varne e-pote ter monost oskrbe na domu in metod zdravljenja na

daljavo. V ta namen ministrstvo za zdravje predlaga ustanovitev Centra za inormatiko ter te-lemedicino v zdravstvu, ki bo gojil atmosero multidisciplinarnega in inovativnega sodelovanjav zdravstvu. Glavni namen centra bo razviti in zbrati inovativne komunikacijske tehnologije terjih povezati z interdisciplinarnim sodelovanjem med zdravstvenim osebjem, tehnolokimi stro-kovnjaki, izboraevalci, raziskovalci in znanstveniki, ki bodo iskali reitve za vejo dostopnostdo zdravstvenih storitev v Sloveniji.


23/25


Literatura:

1. Majcen B., ok M., Ogorevc M.: Ocena posledic uvedbe zgornje meje za osnovo prispev-

kom za socialno varnost. Intitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana, 20102. ok M., Majcen B.: Ocena posledic prenosa dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v

obvezno zdravstveno zavarovanje. Intitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana, 2010


24/25


Prioritetnarazvojnapodroja

Prioritete

Nosilci

Rok

Kazalnikiinciljnevrednosti

Zag

otavljanjegeograske

dostopnosti

Horizontalnopovezovanjeposameznihde

javnosti

zdravstvenihzavodovnaprimarniravni

MZ,izvajalci

kontinuirano

Vzpostavitev5urgentnihcentrov

primarsekundarletno

Podpis10sporazumovopodronem

sodelovanjuletno

Ukinitev5upravletno

Boljevrednostikazalnikovka

kovosti

zaradipovezovanjaznanja

Horizontalnopovezovanjeposameznihde

javnosti

zdravstvenihzavodovnasekundarniravni

MZ,izvajalci

kontinuirano

Vertikalnopovezovanjeposameznih

dejavn

ostizdravstvenihzavodovmed

primarnoinsekundarnoravnjo

MZ,izvajalci

kontinuirano

Pripra

vastrategijrazvojaposameznihdejavnosti

zdravstva(ginekologija,pediatrijaitd.)

Posamezne

dejavnosti

2011-2013

Sprem

ljanjeuinkovmreenjainpovezova

nja

ternadaljnjepovezovanjevsmisluvejih

inmonejihregionalnihcentrov

Izvajalci

kontinuirano

Zag

otavljanjekakovostne

dostopnosti

Vzpos

tavitevsistemazastalno

sprem

ljanjekakovosti

MZ

2012

Poroaniinuporabljanikazaln

ikikakovosti

Izboljanjekazalnikovkakovosti

UvedbaHRQoLkazalnikovpo

programih

5akreditiranihzavodovdolet

a2012

100reerennihambulant2012

50unihambulantdo2011

Poveanjezdravstvenepisme

nosti

ciljnihskupinprebivalstva

Zmanjanjedejavnikovtvegan

jaza

kronineboleznivpopulaciji

Sistematinospremljanjenee

nakostivzdravju

Sprem

ljanjekazalnikovkakovostiin

njihov

aprimerjalnaanalizaterobjava

MZ,izvajalci

letno

Letno

poroanjeospremljanju

kazaln

ikovkakovosti

MZ,izvajalci

letno

Vzpos

tavitevmerjenjazzdravjem

povez

anekakovostiivljenja

MZ

2012

Anketeospremljanjuzadovoljstva

pacientovzzdravstvenimistoritvami

MZ

letno

Akreditacijazdravstvenihzavodov

MZ,izvajalci

letno

Inorm

atizacijaporoanja

MZ,izvajalci

2011

Inorm

atiziranpretokinormacij

MZ,izvajalci

2012

Krepit

evdejavnostipromocijezdravja

MZ,IVZ,ZZV

letno

Krepit

evinposodobitevpreventivnihprogramov

naprimarniravnizdravstvenegavarstva

MZ,IVZ,ZZV,

izvajalci

letno

Zmanjevanjeneenakostivzdravju

MZ,IVZ,

izvajalci

kontinuirano

ak

cijskinrt


25/25


Zag

otavljanjefnanne

dostopnosti

Vzpos

tavitevHTAkoordinacijskega

telesa

nanacionalniravni(oddelek

MZ)te

rvzpostavitevmree

MZ

2011

10ovrednotenihzdravstvenih

tehnologijletno

Sprejetesmerniceinstandard

ni

postopkizavrednotenjetehnologij

Vsaj80odstotkovjavnihsredstev

zazdravstvov2012

Doloitevkoaricepravic201

1

Doloitevprispevnihosnov2011

UkinitevDZZ2012

Novadodatnazavarovanja20

12

akalnedobenepresegajodopustnih

RezultatiposlovanjaJZZ

StrokiposlovanjagledenaFNZZZS

Standardiziranebolninicedo

2020

Uvedb

asistemskegavrednotenjaHTAinsp

rejem

Pravilnikaovrednotenjuzdravstvenihtehn

ologij

HTAtelo

2011

Spreje

msmerniczaizdelavoekonomskihanaliz

vokviruvrednotenjazdravstvenihtehnologij

HTAtelo

2012

akalnedobevskladusPravilnikom

IVZ,izvajalci

2011

Pregle

dpravicvkoarici

MZ

2011

Zdruevanjepravicvvsebinskesklope

(storitve,denarnedajatve,spremstvo,

zdravilikozdravljenjeitd.)

MZ,ZZZS,ZS

2011

Izloitevpravic,kinisozdravstvenenarave

MZ,ZZZS,ZS

2011

Dolo

itevstandardovdefniranihpravic

MZ,ZZZS,ZS

2011

Finannoovrednotenjenovekoarice

ZZZS

2011

Spodb

ujanjenovihprostovoljnih

zavaro

vanjzanadstandardnepravice

Zavarovalno

zdruenje

2011

Pove

anjedeleajavnihsredstevvsistemu

OZZ

preko

redefniranjaprispevnihosnovinkat

egorij

zavaro

vancev,poveanjaprispevnestopnje

MZ,MF

2011

Pove

anjejavnihsredstevzazdravstvo

izdravnegaprorauna

MZ,MF

2011

Pridob

ivanjezasebnihsredstevprekododa

tnih

prosto

voljnihzdravstvenihzavarovanj

Zasebne

zavarovalnice

kontinuirano

Uprav

ljanjezdravstvenihzavodovdefnic

ija

nadzo

rnihsvetov,lanstva,naloginodgov

ornosti

MZ

2011

Analiz

auinkovitostiposlovnihprocesov

inpos

lovanjaznotrajZZZS

ZZZS

2010-2011

Preno

snaloginodgovornostinaOEZZZS

MZ,ZZZS

2011

Postavitevkriterijevzauinkovito

delovanjeizpostavposameznihOE

MZ,ZZZS

2011

Sprem

embapostopkatripartitnihpogajanj

indoloitevvloginodgovornosti

posam

eznihdelenikov

partnerji

2011

Avton

omizacijajavnihzavodovterplaeva

nje

zapos

lenihvskladuzrezultatidela

MZ,izvajalci

2011