Download pdf - 2 VAJE Ekonomika za inzenirje - sabotin.p-ng.sisabotin.p-ng.si/~dp0007/ekonomika_za_inzenirje/vaje/pdf/2 VAJE... · Mikroekonomija in makroekonomija 2. Usmeritve – subjektivna teorija

Univerza v Novi Gorici

Poslovno-tehniška fakultetaProgram: Gospodarski inženiring II. stopnje

EKONOMIKAZA INŽENIRJE

VAJE 2

asist. Drago Papler, mag. gosp. inž.

Program: Gospodarski inženiring II. stopnje

Izvajalec: Drago PaplerE-naslov za seminarske naloge: [email protected] za kontakt: [email protected]

Govorilne ure: v Novi Gorici, Vipavska 13, kabinet 12, ob torkih od 15. do 16. ureDostopnost gradiva:http://sabotin.p-ng.si/~dp0007/ekonomika_za_inzenirje/vaje/

Gospodarjenje

Predmet ekonomike poslovnega sistema je gospodarjenje in v tem okviru mora ekonomika:

• predstaviti in pojasniti elemente podjetja in njegovega okolja, povezavemed temi elementi in podjetniške procese ter

• razviti sistem vseh tipičnih odločitvenih situacij in ustrezne postopke, ki omogočajo najti pri vsakem stanju podjetja optimalno odločitev.

Pravimo, da ekonomika poslovnega sistema proučuje zakonitosti gospodarjenja v okviru gospodarskih družb (podjetij).

Gospodarjenje je zavestna človekova dejavnost, ki ima namen zmanjšati omejenost dobrin s katerimi ljudje zadovoljujejo svoje potrebe.

Temeljni ekonomski problem je namreč na eni strani redkost dobrin (omejenost virov), na drugi strani pa neomejenost potreb.

Temeljni ekonomski problem

SREDSTVA (dobrine) : POTREBE

omejena neomejene

Sredstva s katerimi zadovoljujemo svoje potrebe, imenujemo dobrine. Pogoj za to je uporabna vrednost teh dobrin.

Potrebe in pomanjkanje dobrin za zadovoljevaje teh potreb so torej vzrok za gospodarjenje.

Delitev dobrin:• po razpoložljivosti:- redke – gospodarske dobrine – predmet gospodarjenja- proste – naravne dobrine – niso predmet

• po lastnosti:- materiale redke – gospodarske dobrine – predmet gospodarjenja- nematerialne dobrine.

• po namenu uporabe:- investicijske dobrine (namenjene za proizvodnjo)- dobrine končne porabe (potrošne dobrine)

Hierarhična klasifikacija potreb po Maslowu

Samouresničevanje

(kariera, talent, razvoj)

Spoštovanje

Samospoštovanje

Ljubezen, pripadnost

(družbene potrebe)

Varnost

Osnovne fiziološke potrebe

(hrana, pijača, zavetišče,..)

Zadovoljujemo z

gospodarjenjem

Razvrstitev potreb Človekove potrebe so:• primarne potrebe

s katerimi zagotavljamo obstoj (hrana, obleka, dom, stanovanje, nadaljevanje vrste);

• sekundarne potrebe, ki olajšujejo obstoj (avto, stroji, ipd., potrebe po izobraževanju, kulturi, rekreaciji, ipd.).

Ekonomika podjetja

Ekonomika podjetja je veda, ki proučuje:• proces gospodarjenja – proces reprodukcije v okviru podjetja,• ekonomske probleme, ki nastajajo zaradi redkosti dobrin za zadovoljevanje človekovih

potreb.

Pravimo, da ekonomika poslovnega sistema proučuje zakonitosti gospodarjenja v okviru gospodarskih družb (podjetij).

Gospodarjenje je zavestna človekova dejavnost, ki ima namen zmanjšati omejenost dobrin s katerimi ljudje zadovoljujejo svoje potrebe.

Temeljni ekonomski problem je namreč na eni strani redkost dobrin (omejenost virov), na drugi strani pa neomejenost potreb.

Načelo gospodarjenja – MINI MAX načelo

Z danimi sredstvi želimo doseči maximalni dobiček.

Primer: Imamo 10.000 EUR sredstev, s katerimi si bomo prizadevali proizvesti čim več slaščic

in doseči čim večji prihodek in dobiček.

Dani učinek želimo doseči z minimalnimi sredstvi.

Primer: Želimo prodati 500 slaščic in to moramo storiti s čim manjšimi sredstvi (minimiziramo

stroške).

Ekonomski problem posameznika

Za posameznika je v tržnem gospodarstvu sorazmerno najbolj redka dobrina denar.

Omejitve posameznika:• denarni (nominalni prihodek),• cena dobrin.

Posameznik se mora stalno odločati, kako bo ob danem denarnem prihodku zadovoljil čim več njegovih potreb.

Alternativno izbiro posameznika (npr. med hrano in obleko) oz. kako z omejenimi dohodki optimalno potešiti svoje potrebe prikazuje lestvica ali premica alternativnih možnosti potrošnje.

100K

92J

84I

76H

68G

510F

413E

314D

216C

118B

020A

OblekaHranaAlternativne možnosti potrošnje

Lestvica alternativnih možnosti potrošnje posameznika

A

KKJ

I

H

G

F

E

D

C

B

0 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20

10

9

8

7

6

5

4

3

2

1

0

obleka

hrana

N

M

Ne porabimo vsega

Nedosegljiva potreba

Vse za obleko

Vse za hrano

Možne kombinacije obleke in hrane z danim dohodkom

Premica alternativnih možnosti potrošnje

.

obleka

K

F

A

hrana

∆ hrane

CENE HRANE DOL,

NAKUP HRANE SE POVEČA,

PREMICA PORABE SPREMENI NAKLON

SKUPNA KOLIČINA SE POVEČA

Nakupi obleke se ne spremenijo, ker je cena obleke ista

Premica alternativnih možnosti posameznika

Vpliv sprememb cen, dohodka …Znižanje cene blaga A - hrane

Primer: ekonomski problem posameznika 1

Plača: 30 DE

1 enota obleke stane 6 DE

1 enota hrane stane 2 DE

DOHODEK / CENA OBLEKE = 30 DE / 6 DE = 5 ENOT OBLEK

DOHODEK / CENA HRANE = 30 DE / 2 DE = 15 ENOT HRANE

ČE KUPI 1 ENOTO OBLEKE MU OSTANE ŠE ZA 12 ENOT HRANE.

Izračun:

DOHODEK – 1 ENOTA OBLEKE = 30 DE – 6 DE = 24 DE DOHODKA

OSTANEK DOHODKA/CENA HRANE = 24 DE / 2 DE = 12 ENOT HRANE

PREMICA CENE ALI

PREMICA ALTERNATIVNIH MOŽNOSTI POTROŠNJE

OBLEKA 6

5

4

3

2

1

0

3 6 9 12 15 HRANA

Premica je padajoča, kar pomeni, da se mora posameznik za nakup večjega števila oblek odpovedati nakupu večje količine hrane.

Povečal se je dohodek potrošnika, cene so ostale nespremenjene

Cena hrane se je povečala na 3 DE za enoto.



ALTERNATIVA ALIOPORTUNITETNI STROŠEK DOBRINE

• Je vrednost alternative, ki jo nismo izbrali.

• Je količina druge dobrine, ki se ji mora potrošnik odpovedat, če želi kupiti enoto druge dobrine (da dobi drugo korist). Če hočemo eno obleko več, se odpovemo določeni količini hrane.

• Oportunitetni strošek je strošek izgubljene priložnosti.

Primer:

Če želi potrošnik kupiti 1 enoto več hrane se mora odpovedati 1/3 enote obleke(2DE / 6 DE).

1/3 enote obleke je dejanski strošek oz. žrtev potrošnika pri nakupu dodatne enote hrane.

Ekonomski problem družbe 1

Omejitve družbe:

Relativna redkost proizvodnih dejavnikov (delo, delovna sredstva, predmeti dela)

Družba mora iskati odgovore na vprašanja:

• Kaj in koliko proizvajati?

• Kako proizvajati – s kakšno kombinacijo proizvodnih dejavnikov?

• Za koga proizvajati? Merila za delitev: delitev po delu, delitev po lastnini faktorjev, delitev po potrebah, itd.

PROIZVODNI DEJAVNIKI(DRUŽBENI SKLAD DELA)

MEHANIZEM

DOBRINA 1 DOBRINA 2 DOBRINA 3 DOBRINA 4

DRUŽBENE POTREBE

PLANSKI

TRŽNI

TRŽNO PLANSKI

Nujnost družbe, da proizvodne dejavnike usmerja v tisto strukturo proizvodnje, ki ustreza strukturi najnujnejših potreb, imenujemo Zakon sorazmerne delitve družbenega sklada dela.


KRIVULJA PROIZVODNIH MOŽNOSTI ALI

TRANSFORMACIJSKA KRIVULJA

AVTOMOBILI

HRANA

S proizvodnimi dejavniki lahko proizvedemo 5.000 ton avtomobilov in ničhrane.

S proizvodnimi dejavniki lahko proizvedemo 10.000 ton hrane in ničavtomobilov.

Naklon krivulje kaže, količino hrane, ki se je moramo odreči, če povečamo število avtomobilov za eno enoto

inovacija

Investicije v proizvodne dejavnike


05F

54E

93D

122C

141B

150A

Topovi (v 1000)Maslo (v 1000)Možnosti

Alternativne možnosti družbene proizvodnje (Samuelson)

A

F

E

D

C

B

0 1 2 3 4 5

16

14

12

10

8

6

4

2

0

topovi

maslo

U

I

PEKARNA:

POTICA ALI KRUH

Transformacijska krivulja oz. krivulja proizvodnih možnosti

0

topovi

maslo

Naravna nesreča

Tehnološki razvoj, investicije v opremo, povečanje delovne sile, …..

VZPOREDNI PREMIKI KRIVULJE

Premiki transformacijske krivulje oz. krivulja proizvodnih možnosti

0

topovi

maslo

NEVZPOREDNI PREMIK KRIVULJE


Izboljšanje tehnologije ali investicije samo v proizvodnji topov

0

topovi

maslo

NEVZPOREDNI PREMIK KRIVULJE

Večje investicije ali izboljšanje tehnologije v proizvodnji topov in manjše v tehnologiji masla


Opredelitev ekonomike podjetja 1

1. Ekonomika podjetja je del ekonomske vede, ki proučuje proces gospodarjenjaali proces reprodukcije v okviru podjetja.

2. Temeljna enota proučevanja je podjetje ne narodno gospodarstvo.

3. Proučuje ekonomsko vedenje podjetij, njihove poslovne probleme oz. pojave, do katerih prihaja v podjetju v procesu gospodarjenja.

4. Osrednji predmet proučevanja ekonomike podjetja je:• Raziskovanje poslovnih prvin podjetja in njihovega zaposlovanja in trošenja• Proučevanje odnosov med vlaganji v in učinki procesa reprodukcije v podjetju,

predvsem z vidika odnosa med vrednostjo vlaganj v poslovni proces, ki se odvija v podjetju in vrednostjo učinkov (rezultatov), ki iz tega procesa izhajajo.

5. Proučuje vse pojave v podjetju, ki vplivajo na uspešnost poslovanja podjetja. Je veda o uspešnem gospodarjenju v podjetju.

Opredelitev ekonomike podjetja 2

6. Proučuje tudi pogoje obstoja in razvoja podjetja. Zato jo zanimajo vsa vprašanja, povezana z ustanovitvijo podjetja, poslovanja podjetja in ukinitvijo podjetja, vendar ne s pravnega, temveč z ekonomskega vidika.

7. Zanimajo jo tudi:• povezave podjetja z drugimi gospodarskimi in negospodarskimi družbami in

organizacijami v družbi,• dogajanje na trgih, s katerimi se podjetje povezuje, vendar le z vidika

njihovega vpliva na uspešnost poslovanja podjetja.

EKONOMIJA je veda, ki proučuje gospodarjenje in gospodarske procese.

Sorazmerno mlada veda (dobri dve stoletji)

Hiter razvoj znanj in vedenj o gospodarjenju in gospodarskih procesih ima za rezultat razvoj vrste posebnih ekonomskih ved.

• V proučevanje uporabe prvin poslovnega procesa;

• Na njihovo trošenje (potroški poslovnih prvin);

• Na stroške poslovanja;

• Na sredstva, njihovo sestavo in vire sredstev v podjetju;

• Na prodajne količine in prodajne cene;

• Na ugotavljanje prihodkov, odhodkov in poslovnega rezultata;

• Na proučevanje bilance in bilančnega rezultata.

Usmeritev ekonomike v Sloveniji(po nemškem vzorcu)

• Ekonomika poslovnih sistemov je znanost, ki proučuje gospodarjenje, oz. gospodarske pojave v podjetju in je kot takšna tesno povezana z nekaterimi drugimi vedami, ki prav tako proučujejo različna področja v podjetju.

• tesno je povezana z računovodstvom, ki je temeljna informacijska dejavnost v podjetju, nadalje s pravom, organizacijo, informatiko …

• je povezana tudi s tehničnimi vedami, predvsem ko gre za izbiro najboljših proizvodnih možnosti. Tehnične vede praviloma razvijajo postopke za proizvodnjo različnih izdelkov in jih pri tem zanimajo bolj količinski donosi, ekonomiko pa zanimajo vrednosti teh donosov in smotrnost možnih rešitev.

OMEJENOST DOBRIN je “krivec” za nastanek vede, ki ji pravimo gospodarjenje ali ekonomiziranje.

PROIZVODNI VIRI so redki, zato se moramo odločati, kako jih uporabiti, da bomo zadovoljili čim več človekovih potreb.

Povezanost ekonomike poslovnih sistemov z drugimi področji

Gospodarski proces

PREOBLIKOVALNI PROCES

PREOBLIKOVALNI PROCES

Ymaksim.

Xminim.

MAKROEKONOMIKA narodnogospodarske odnosev družbi,

MEZOEKONOMIKA gospodarske odnose v podjetju,

MIKROEKONOMIKA gospodarjenje na delovnem mestu.

MAKROEKONOMIKA narodnogospodarske odnosev družbi,

MEZOEKONOMIKA gospodarske odnose v podjetju,

MIKROEKONOMIKA gospodarjenje na delovnem mestu.

RAZDELITEVRAZDELITEVPROIZVODNJAPROIZVODNJA MENJAVAMENJAVA

POTROŠNJAPOTROŠNJA

Vir: prof. dr. Franc BizjakEkonomika podjetja za inženirjeStr. 27-28

PROCES GOPODARJENJA PO FAZAH

DELITEV EKONOMIKE KOT VEDE

GOSPODARJENJE KOT SISTEM

1. MIKROEKONOMIJA proučuje in razlaga gospodarjenje posameznih enotali celic v okviru celotnega gospodarstva :

– obnašanje posameznih ekonomskih osebkov:

• potrošnike,

• gospodinjstva,

• investitorje,

• podjetja.

– Kako posameznih osebki sprejemajo odločitve o alternativnih nakupihzaradi redkih sredstev,

– Kako nanje vplivajo spremembe v njihovih dohodkih in cenah dobrin.

– Kako se oblikujejo cene in količine na posameznih trgih in kako so trgi med seboj povezani in odvisni.

Mikroekonomija in makroekonomija 1

1. MAKROEKONOMIJA proučuje širše probleme gospodarstva in njegove zakonitosti kot celoto:

– Gibanje zaposlenosti v gospodarstvu,

– Gibanje ravni cen v gospodarstvu,

– Spreminjanje družbenega proizvoda in agregatne potrošnje….

– V širšem pomenu makroekonomija proučuje tok dohodka v gospodarstvu.

– Ukvarja se z agregatnimi podatki, ki odražajo celote in poprečja na ravni narodnega gospodarstva.

Mikroekonomija in makroekonomija 2

Usmeritve– subjektivna teorija vrednosti– ravnotežna cena– tržni mehanizem

– cene produkcijskih faktorjevteorija cene

teorija razdelitve

Mikroanaliza 1

Teorija menjave– predpostavka: za učinkovito izkoriščanje produkcijskih možnosti je

potrebno izkoristiti prednosti tržnega mehanizma:• razrešuje ekonomske probleme proizvodnje, razdelitve, menjave in

potrošnje• ponudba se prilagaja efektivnemu povpraševanju• interakcija med ponudbo in povpraševanjem določi, kaj in v kakšnem

obsegu se bo proizvajalo

Teorija menjave

– tržni mehanizem

Mikroanaliza 2

Teorija menjave:– nepopolnost konkurence

• nobeden od ponudnikov s svojo ponudbo ne more vplivati na ceno

• v praksi ne obstaja �� nujne so interakcije

– povpraševanje in ponudba• trg rešuje tri vprašanja: kaj, kako in za koga proizvajati• povpraševanje:

– dani dohodek– koncept padajoče mejne koristnosti �– učinek substitucije in realnega dohodka

• ponudba– stroški– koncept

C

C

B

B

A

A

P

MU

P

MU

P

MU==

MRPMC ==

Mikroanaliza 3

Teorija produkcije in razdelitve– teorija produkcije

• trije glavni produkcijski faktorji: delo, zemlja in kapital• ti dobijo v procesu razdelitve normalen delež v obliki mezde, rente

in dobička• dve vprašanji:

1. kako najbolj učinkovito kombinirati produkcijske faktorje v produkciji, da bi bil dosežen maksimalni družbeni produkt

2. kako določiti delež vsakemu lastniku produkcijskega faktorja v “družbenem” produktu in s tem pravično podlago oziroma temelj za razdelitev tega produkta vsem trem družbenim razredom

• trije koncepti:1. produkcijska funkcija2. zakon padajočega donosa in mejni produkt3. kombinacija faktorjev in doseganje maksimalnega profita

Mikroanaliza 4

Teorija produkcije in razdelitve

– teorija razdelitve

• temeljno načelo �� načelo mejne produktivnosti:

– v razdelitvi prejme vsak produkcijski faktor tak deležprodukta, ki je enak mejnemu produktu tega faktorja

– predpostavka: homogenost in zamenljivost produkcijskih faktorjev

Mikroanaliza 5

TRG PROIZVODNIH

FAKTORJEV

DRŽAVA

PODJETJA GOSPODINJSTVA

FINANČNE

INSTITUCIJE

TRG PROIZVODOV

dohodekPlačila proizvodnih faktorjev

davki plačila

davkiplačila

Nakup delnic/obveznic

prihranki

krediti

Potrošni izdatkiPrihodki od prodaje

Makroekonomija

BOMBAŽNE TKANINE

BOMBAŽNA PREJA

BOMBAŽ

BOMBAŽNA OBLAČILA

PRENESENA VREDNOST

NOVA VREDNOST

PRESEŽNA VREDNOSTPORABA

DELO

DPUP

OP

PREDMETIDELA

DELOVNA SREDSTVA

TP

DP. . . . .delovni procesTP . . . . . tehnološki procesUP . . . . . upravljalni procesOP . . . . . oblikovalni proces

STTORITVE

Razširjena reprodukcija


Slika: Potek produkcijskega procesa (po Bajtu)

Slika: Medsebojno delovanje prvin poslovnega procesa

PROIZVAJALNE SILE DRUŽBEPROIZVAJALNE SILE DRUŽBE

NARAVNO OKOLJE PROIZVAJALNA SREDSTVALJUDJE

PREDMETI DELA

DELOVNA SREDSTVA

RAVEN ORGANIZACIJE IN UPRAVLJANJA

STORITVE

Vir: prof. dr. Franc BizjakEkonomika podjetja za inženirjeStr. 31

Proizvajalne sile družbe

Slika: Dejavniki proizvajalnih sil družbe

DEJAVNIKI so razširjeni na naravno okolje, ki lahko pomembno vpliva na optimalno izrabo osnovnih prvin proizvodnega procesa, pa tudi na raven organizacije in upravljanja, s čimer je mišljena splošna organizacijska raven družbe.

S tem je močno povezano tudi smotrno izkoriščanje prvin proizvodnega procesa, npr.: dober avto na slabših cestah ne pokaže vseh sposobnosti, sodobna tehnologija ne deluje v neorganizirani družbi ipd.

NOVA VREDNOSTNOVA VREDNOST

NEGOSPODARSKE ORGANIZACIJE - DRUŽBA

GOSPODARSKE ORGANIZACIJE

AKUMULACIJADRUŽBENA

PORABAAKUMULACIJA,

SKLADIOSEBNA PORABA

4000 C1 + 1000 V1 + 1000 m1 = 6000 DBP1odd. I

2000 C2 + 500 V2 + 500 m2 = 3000 DBP2odd. II9000 DBP


Oblikovanje nove vrednosti

Slika: Delitev nove vrednosti

Slika: Odnosi med oddelkoma pri enostavni družbeni reprodukciji

Odd. I – panoge, kiproizvajajo proizvajalna sredstva Odd. II – panoge, kiproizvajajo življenjske potrebščine (potrošnedobrine)

C – konstanten kapital,V – variabilen kapital,m – presežna vrednost.

4000 C1 + 1000 V1 + 1000 m1 = 6000 DBP1odd. I

2000 C2 + 500 V2 + 500 m2 = 3000 DBP2odd. II9000 DBP

1000m11000m1

750 m2 750 m2

odd. I

500 m500 m500 mo1500 mo1

100 mv1100 mv1400 mo1400 mo1

razširjena reprodukcija

zadovoljevanje potrošnih potreb

variabilnega kapitalakonstantnega kapitala

odd. II

150 m150 m600 mo1600 mo1

50 mv250 mv2100 mo2100 mo2

razširjena reprodukcija

razširjena reprodukcija variabilnega kapitala

razširjena reprodukcija konstantnegakapitala

4000C1+1000V1+1000m1=6000DBP14000C1+1000V1+1000m1=6000DBP1

1500C2+750V2+750m2=3000DBP21500C2+750V2+750m2=3000DBP2

zadovoljevanje potrošnih potreb

Sl V obeh oddelkih namenjamo določen del presežne vrednosti za razširjeno reprodukcijo, torej za povečanje obsega poslovanja.

Slika: Razširjena reprodukcija obeh oddelkov in enem ciklu proizvodnje in potrošnje

REPRODUKCIJA



•blaga•surovin•delovne sile•kapitala

TRŽIŠČETRŽIŠČE

•Gospod. zbornica•Zavod za cene•Zavod za

statistiko•zavarovalnice ipd.

ZDRUŽENJAZAVODI

ZDRUŽENJAZAVODI

•občinske organizacije•Agencija za plačilni promet •Agencija za revidiranje ipd.

UPRAVNE USTANOVE

UPRAVNE USTANOVE

•komercialne•gospodarske•hranilnice ipd.

PODJETJEPODJETJE

BANKEBANKE


Podjetje in trg

Slika: Podjetje in okolje podjetja

Podjetje je odprt, dinamičen, sociotehnični in ekonomski sistem, ki lahko zato obstaja le v stalni interakciji s svojim okoljem.

Okolje podjetja zato imenujemo kot množico dejavnosti, ki delujejo v medsebojni povezavi in posamično na okolje.

Podjetja so pri določanju svojih prodajnih cen v bistvu samostojna, pa vendarle tudi omejena.

Če ne na kakšen drug način so omejena:

• s stroški – kajti podjetje mora s svojo prodajno ceno pokriti stroške, ki jih ima s proizvodnjo, prodajo ipd.;

• s povpraševanjem – nižje povpraševanje pomeni največkrat tudi nižanje cen;

• s ponudbo in konkurenco – večanje ponudbe pomeni lahko pritisk na nižanje cen.

TOREJ POSLOVNI SISTEMI SO PRI OBLIKOVANJU CEN RELATIVNO SAMOSTOJNA, NA TRGU PA SE MORAJO PRILAGAJATI TUDI ZAKONU PONUDBE IN POVPRAŠEVANJA

Določanje cen v poslovnem sistemu

Trg, ponudba, povpraševanje

TRG je skupina prodajalcev in kupcev določenega proizvoda ali storitve (npr. trg naftnih derivatov, trg pohištva …)

Pojma ponudba in povpraševanje se nanašata na ravnanje teh udeležencev na trgu:

**** Kupci opredeljujejo povpraševanje.

**** Prodajalci opredeljujejo ponudbo.

Ponudba in povpraševanje opredeljujeta delovanje tržnega gospodarstva.

Ponudba (ang.: Supply, S)

Povpraševanje (ang.: demand, D)

Sta kljuSta ključčna pojmana pojma

ekonomikeekonomike..

Ponudba (S)

Ponujena količinaje tista količina dobrine, ki so jo prodajalci pripravljeni in zmožniprodati.

Zakon ponudbepravi, da je razmerje med ponujeno ceno in količino premo sorazmerno.

Krivulja ponudbeje naraščajoča krivulja, ki prikazuje odnos med ceno in ponujeno količino proizvoda/storitve.

Krivulja ponudbe

€3.00

2.50

2.00

1.50

1.00

0.50

21 3 4 5 6 7 8 9 10 1211

PCena sira

Q

Količina sira0

Cena Količina €0.00 0 0.50 0 1.00 1 1.50 2 2.00 3 2.50 4 3.00 5

S - Ponudba

Kaj vpliva na ponudbo?

pi cena proizvodapi* cena stranskega/dopolnjujočega

proizvoda (komplementarni proizv.)pj cena nadomestnega proizvoda

(substituta)pxi

proizvodni stroški (cene inputov)T tehnologija (napredek)V nenapovedljivi vplivi (izredne razmere,…) E pričakovanja o gibanju cenN število proizvajalcevKP ukrepi države (intervencije)

QiS = f (pi, pi*, pj, pxi

, T, V, E, N, KP)

PREMIKI PO KRIVULJI

PREMIKI KRIVULJE

(levo,desno)

Sprememba cene ter spremembe v obsegu ponudbe

1 5

P

Cena sira

Q

Količina sira0

S - Ponudba

1.00A

C€3.0

Spremembe krivulj ponudbeglede na vse ostale dejavnike ( premik krivulje - desno, levo)

P

Cena sira

Q

Količina sira

0

S1

S2S3

Zvišanje ponudbe

Z

Zmanjšanjeponudbe

0

P1

Q2Q1Q3

** BOLJŠA TEHNOLOGIJA

** POVEČANJE ZALOG

** ZNIŽANJE STROŠKOV

** ZVIŠANJE PROIZV .STROŠKOV

** ZVIŠANJE DAVKOV

** POVEČANJE CENE DOPOLNJUJOČEGA PROIZVODA

Povpraševanje (D)

Povpraševana količinaje količina blaga (proizvodov ali storitev), katero so kupci pripravljeni in sposobnikupiti.

Zakon povpraševanjapove, da je razmerje med povpraševano ceno in količino obratno sorazmerno.

Krivulja povpraševanjaje padajoča krivulja, ki prikazuje odnos med ceno in povpraševano količino proizvoda/storitve.

Krivulja povpraševanja

€3.00

2.50

2.00

1.50

1.00

0.50

21 3 4 5 6 7 8 9 10 1211

P

Cena sladoleda

Q

Količina sladoleda

0

Cena Količina €0.00 12 0.50 10 1.00 8 1.50 6 2.00 4 2.50 2 3.00 0

d

Kaj vpliva na povpraševanje?

pi cena proizvoda

pi* cena dopolnjujočega proizvoda

pj cena nadomestnega proizvoda

Y dohodek porabnikov

Yd porazdelitev dohodka med porabniki

Trg velikost trga

Ok okusi in nagnenja porabnikov

E pričakovanja o gibanju cen

QiD = f (pi, pi*, pj, Y, Yd, Trg, Ok, E)

PREMIKI KRIVULJE(levo,desno)

PREMIK PO KRIVULJI

Spremembe cene in spremembe v obsegu povpraševanja

0

D1

PCena

sendviča

Q

Število kupljenih sendvičev/teden

Podražitev sendviča v menzi se odrazi v premiku VZDOLŽ

krivulje povpraševanja.

A

C

20

2.00

€4.0

12

Spremembe krivulj povpraševanja ob spremembi ostalih dejavnikov trga

0

D1

P

Cena sendvičev

Q

količina sendvičev

D3

D2

Povečanje povpraševanja

Zmanjšanje povpraševanja

- POVEČANJE DOHODKA- ZNIŽANJE CEN KOMPLEMENTARNEGA

BLAGA- POVEČANJE CENE SUBSTITUTA- POVEČANJE ŠTEVILA POVPRAŠEVALCEV

Povpraševanje PonudbaP

cena

E = MV = V = TVPE

QE Qkoličina

Q . . . količinaP. . .cenaE. . . ravnotežjeMV . .menjalna vrednostV. . .vrednostTV . .tržna vrednost

Pcena

P1

P2

Q1 Q2

Ponudba

1Povpraševanje

2

Qkoličina

Pcena

P2

P1

Q2 Q1

Ponudba

2

Povpraševanje

1

Qkoličina

Povpraševanje naraste.Povpraševanje pade.

Vir: prof. dr. Franc BizjakEkonomika podjetja za inženirjeStr. 38, 39

Zakoni ponudbe in povpraševanja 1

Slika: Zakon vrednosti pojasnjuje oblikovanje cene blaga, odvisno od ponudbe in povpraševanja na trgu.

Slika: Delovanje zakona vrednosti; ravnotežna stanja, ko je cena enaka tržni in menjalni vrednosti. .

Pcena

Qkoličina

Ponudba

Povpraševanje

P1

P2

Q1 Q2

Pcena

Qkoličina

Ponudba

Povpraševanje

P1P4

4P5

P3P2

Q3Q5Q2 Q4 Q1

Slika: Ciklično nihanje okrog ravnovesne cene.



Slika: Približevanje prodajne cene ravnovesni ceni

Pcena

Qkoličina

Ponudba

Povpraševanje

P3

P1

P2

Q1

1

Q2 Q3

Količina Y

1dY

2dY

3

dX Količina XdXVir: prof. dr. Franc BizjakEkonomika podjetja za inženirjeStr. 41, 42


Slika zg.: Oddaljevanje od ravnovesne cene.Slika sp.: Pojmovanje elastičnosti.

S - Ponudba

D - Povpraševanje

P

Cena sladoleda

Q

Količina sladoleda

Tržno ravnovesje

21 3 4 5 6 7 8 9 10 12110

€3.00

2.50

2.00

1.50

1.00

0.50

RavnovesjeRAVNOVESNA CENA

RAVNOVESNA KOLIČINA

P

Q21 3 4 5 6 7 8 9 10 12110

€3.00

2.50

2.00

1.50

1.00

0.50

S - Ponudba

D - Povpraševanje

Presežna ponudba

Presežno povpraševanje

Q

P

€2.00

0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13

€1.50

S - Ponudba

D - Povpraševanje

Presežna ponudba in povpraševanje

• Če je cena dobrine nad ravnovesno ceno, obseg ponudbe presega obseg povpraševanja.

• Proizvajalci so spodbujeni k znižanju cene (povečanje prodaje!) v smeri ravnovesne cene.

• Če je cena dobrine pod ravnovesno ceno, obseg povpraševanja presega obseg ponudbe.

• Proizvajalci lahko višajo ceno v smeri ravnovesne cene.

• Če je cena dobrine nad ravnovesno ceno, obseg ponudbe presega obseg povpraševanja.

• Proizvajalci so spodbujeni k znižanju cene (povečanje prodaje!) v smeri ravnovesne cene.

• Če je cena dobrine pod ravnovesno ceno, obseg povpraševanja presega obseg ponudbe.

• Proizvajalci lahko višajo ceno v smeri ravnovesne cene.

Presežna ponudba in povpraševanje

Kako sprememba v povpraševanju spremeni ravnovesno situacijo

PCena sladoleda

2.00

0 7 Q Količina sladoleda

S - Ponudba

Začetno ravnovesje

D1

1. Vroče vreme vpliva napovečanje povpraševanja...

D2

2. ...kar se odrazi v višjiceni...

€2.50

103. ...in večji prodanikoličini.

Novo ravnovesje

S2

Kako znižanje ponudbe vpliva na ravnovesno stanje

PCena sladoleda

2.00

0 1 2 3 4 7 8 9 11 12 QKoličina sladoleda

13

D - Povpraševanje

Začetno ravnovesje

S1

10

1. Okvara v LM znižaobseg ponudbe sladoleda...

Novoravnovesje

2. ...kar se odrazi v višji ceni...

€2.50

3. ...in manjšemobsegu prodaje.

Elastičnost je: • merilo, ki kaže, v kolikšni meri se prodajalci in kupci odzivajo na

spremembe v tržnih razmerah,• omogoča natančnejšo analizo ponudbe in povpraševanja.

Cenovna prožnost (elastičnost) povpraševanja kaže % spremembo količine povpraševanja glede na % spremembo cen. Ločimo:

• prožno (elastično) povpraševanje,• togo (neelastično) povpraševanje,• enotno prožno povpraševanje.

Dejavniki: nujnost potreb, vloga nadomestkov (substitutov), čas in delež potrošnihizdatkov za določeno dobrino.

Elastičnost 1

Na sliki je prikazana elastičnost dveh kategorij X in Y.

V točki (1) sprememba Y ni odvisna od spremembe X. Gre za neelastično povezavo.V točki (2) sprememba X pogojuje določeno spremembo Y. Gre za elastično povezavo med dvema kategorijama. V točki (3) sprememba X ne povzroči spremembe Y. Gre za popolno elastičnost.

Koeficient elastičnosti torej lahko zavzame naslednje pozitivne ali negativne vrednosti :E > 1, ali v ekstremnem položaju neskončno vrednost, saj minimalne spremembe

X povzroči neskončno spremembo Y,E = 1, ko je sprememba ene kategorije odvisna od enake spremembe druge

kategorije,E < 1, ko sprememba X povzroči manjšo spremembo Y.

V ekonomski analizi velja dogovor, da sta ponudba ali povpraševanje za določeno blago elastična, če je koeficient elastičnosti večji od 1. Torej:

E > 1; ponudba, povpraševanje sta elastična.

Podobno velja, da sta ponudba ali povpraševanje po določenem blagu neelastična, če je koeficientelastičnosti manjši od 1. Torej:

E < 1; ponudba in povpraševanje nista elastična.

Elastičnost 2

Odvisno glede na vrednosti, ki jih dosežejo koeficienti, ločimo neelastično in elastično povpraševanjein ponudbo. Koeficienti ponudbe zavzamejo negativne vrednosti, koeficienti povpraševanjapa pozitivne vrednosti.

Slika: Možni koeficienti elastičnosti ponudbe (levo) in povpraševanja (desno)

Pcena

Qkoličina

Pcena

Qkoličina

E >- 1

E = -1

E < -1

E > 1

E = 1

E < 1


Elastičnost 3

PONUDBA - S POVPRAŠEVANJE - D

Slika: Elastičnost ponudbe

>-<

Elastičnost ponudbe izražamo s koeficientom elastičnosti, ki ga izračunavamo na naslednji način:

dPxX

dXPx

Px

dPxX

dX

Ep•

•==

Pri tem je:Ep = koeficient elasičnosti ponudbe,X = izhodiščni obseg proizvodnje oz. ponudbe,dX = prirast ponudbe,Px = cena pri ponudbi X,dPx = sprememba cene blaga.

Kazalec križne elastičnosti kaže stopnjo nadomestljivosti dveh dobrin (plin nadomesti elektriko, krompir nadomesti kruh, ipd.):

Kazalec dohodkovne elastičnosti povpraševanja:

Pcena

Px

dPx

Ponudba

XdX Q

količina


Elastičnost 4

Ek = odstotna sprememba povpraševanja količine dobrine A)odstotna sprememba cene dobrine B)

1

Ek = odstotna sprememba povpraševanja (dobrine A)odstotna sprememba osebnega dohodka (dobrine B)

Cenovna elastičnost (v %) ponudbe pove za koliko se poveča količina ponudbe, če se poveča cena.

Meri, v kolikšnem obsegu se trg odzove na spremembo cene dobrine s spremembo obsega ponudbe.

Elastičnost ponudbe

Koeficienti so pozitivni, saj se giblje ponudba v isti smeri kot prodajne cene.

Cenovna elastičnost ponudbe

Ek = odstotna sprememba ponujene količine odstotna sprememba cene

Q

Cena

4

€5

S

1002. ...ne spremeni ponujene količine.

1. Pove-čanjecene...

Popolno neelastična ponudba - elastičnost = 0

Q

Cena

4

€51. 25%povečanjecene...

110100

S

2. ...vodi v 10% povečanje ponudbe.

Neelastična ponudba elastičnost manjša od 1

Q

Cena

4

€51. 25%povečanjecene...

200100

S

2. ...vodi do 100% povečanja ponudbe.

Elastična ponudba - elastičnost je večja 1

Q

P

S3

Elastična ponudba E>1

Neelastična ponudba

E<1

S2Popolnoma neelastična ponudba

E=0

S1

Različne krivulje ponudbe glede na cenovno elastičnost

••PovpraPovprašševanje je izraz potreb, toda nanj evanje je izraz potreb, toda nanj šše kako vplivajo cene. e kako vplivajo cene.

••ČČe so prodajne cene blaga za e so prodajne cene blaga za šširoko porabo niiroko porabo nižžje, se na trgu pojavi kot kupec tudi tisti, je, se na trgu pojavi kot kupec tudi tisti, ki ima manjki ima manjššo plao plaččo in ob vio in ob viššji ceni svojih potreb ne more zadovoljiti.ji ceni svojih potreb ne more zadovoljiti.

••Spreminjanje in odvisnost povpraSpreminjanje in odvisnost povprašševanja od cene izraevanja od cene izražžamo s amo s koeficientom elastikoeficientom elastiččnosti nosti povprapovprašševanja:evanja:

Elastičnost povpraševanja

Cenovna elastičnost povpraševanja

Ek = odstotna sprememba ponujene količine povpraševanja odstotna sprememba cene

Q

P

4

€51. 25%dvig cene...

D

100902. ...vodi v 10% manjši obseg povpraševanja.

Cenovna neelastično povpraševanje, E < 1

Q

P €

4

51. 25%dvig cene...

D

10050

2. ...vodi v 50% zmanjšanje obsega povpraševanja.

Cenovno elastično povpraševanje e > 1Cenovno elastično povpraševanje e > 1

.

Q

P

D3

D2 D1Cenovno neelastično povpraševanje

E<1

Elastično povpraševanje

E>1

Popolnoma neelastično povpraševanje

E=0

Gibanje krivulje povpraševanja glede na cenovno elastičnost

Koeficienti cenovne elastičnosti povpraševanja so običajno negativni, saj se povpraševanje giblje praviloma v nasprotni smeri kot prodajne cene.

koeficient povpraševanje

nad 0,0 komaj prožnood 0,0 do -0,5 slabo prožnopod -0,5 do -1,0 neprožnopod -1,0 do -2,0 prožnopod -2,0 zelo prožno

Povpraševanje po blagu, kjer je koeficient večji od 0, se poveča, če se poveča cena in zmanjša, če se zmanjša cena. To je zelo Redko (mogoče kake prestižne blagovne znamke).

Koeficienti cenovne elastičnosti povpraševanja 1

• Povpraševanje po blagu kjer je K=0 se ne spremeni, kadar se spremenijo njegove prodajne cene. Povpraševanje po blagu, ki ima elastičnost med 0 in -05, pada precej počasneje kot rastejo njegove prodajne cene, oz. raste precej počasneje, kot padajo njegove prodajne cene (nekatera živila).

• Prožno je povpraševanje s koef. med -1,0 in -2,0. To pomeni, da se povpraševanje zmanjšuje hitreje, kot rastejo njegove prodajne cene, oziroma se povečuje hitreje, kot padajo njegove prodajne cene (stanovanjska oprema, kulturne dobrine).

• Zelo prožno je povpraševanje pri koef. manjšem od -2,0. Tu se povpraševanje znižuje precej hitreje kot rastejo prodajne cene in se povečuje precej hitreje, kot padajo njegove prodajne cene (nepotrebne dobrine).

Koeficienti cenovne elastičnosti povpraševanja 2

Pri ceni piva 4,00 € je posameznik pripravljen kupiti 14 pločevink piva v enem mesecu. Če cena naraste na 5,00 € za pivo, pa jih posameznik kupi 12.

Izračunaj cenovno elastičnost.

∆Q (P1 + P2) - 2 9,00

E = -------- x --------------- = -------- x ------------ = - 0,6923

∆p (Q1 + Q2) 1,00 26

Če se cena piva poveča za 1%, bo povpraševanje padlo za 0,6923%.

Primer izračuna elastičnosti povpraševanja

Koeficient plačne ali dohodkovne prožnosti povpraševanja

• Na povpraševanje ne vplivajo samo prodajne cene ampak tudi realni nivo plač.

• Koeficient plačne (dohodkovne) prožnosti povpraševanja je opredeljen kot:

% spremembe količinskega povpraševanjaKpp = -----------------------------------------------------------

% spremembe realni plač

Koeficient je lahko > 0 (s povečanjem plač se povpraševanje poveča) ali < 0 (z zmanjšanjem plač se povpraševanje zmanjša).

Dohodkovna elastičnost povpraševanja

Koeficienti plačne ali dohodkovne elastičnosti povpraševanja so običajno pozitivni, saj se povpraševanje giblje praviloma v isti smeri kot plače.


pod 0,0 neprožnood 0,0 do 0,5 komaj prožnonad 0,5 do 1,0 slabo prožnonad 1,0 do 2,0 prožnonad 2,0 zelo prožno

Primer:Plače = 20 %; Povpraševanje = 10 %; E = 10/20 = 0,5 ; dohodkovno slabo prožno povpraševanje.

Koeficienti plačne ali dohodkovne prožnosti povpraševanja

Za normalne dobrine velja, da se obseg povpraševanja z naraščajočim dohodkom viša.


pod 0,0 neprožnood 0,0 do 0,5 komaj prožnonad 0,5 do 1,0 slabo prožnonad 1,0 do 2,0 prožnonad 2,0 zelo prožno

Primer:Plače = 20 %; Povpraševanje = 10 %; E = 10/20 = 0,5 ; dohodkovno slabo prožno povpraševanje.

Dohodki kupca – dobrine

Za normalne dobrine velja, da se obseg povpraševanja z naraščajočim dohodkom viša.• Nujne dobrine so dohodkovno neelastične (hrana, gorivo, obleke,

zdravstvene storitve).1> E>0,

• Luksuzne dobrine so dohodkovno elastične (šport&rekreacija, avtomobili, draga hrana, nakit.E>1.

Za inferiorne (nepomembne) dobrine (nekvalitetni proizvodi – potrošniki se preusmerijo na kvalitetnejše) velja, da se obseg povpraševanja z naraščajočim dohodkom niža.

E je negativen; E<0.

Normalne in nepomembne dobrine

• Povpraševanje po blagu, pri katerem je koeficient 0, se ob spremembi plače ne spremeni. To blago je v stanju zasičenosti.

• Povpraševanje po blagu, pri katerem je koeficient manjši od 1 se povečuje počasneje kot plače, če pa je koeficient večji od 1 pa hitreje od njih. Povpraševanje po blagu, ki ima koeficient negativen pada, če se plače višajo, ker se ljudje preusmerjajo na bolj kakovostne proizvode.

• Blago, kjer se povpraševanje giblje v nasprotni smeri kot plače je zelo neprožno(nujno potrebne stvari), kjer pa je povpraševanje po blagu zelo prožno gre za luksuzne stvari.

Povpraševanje po blagu in koeficient dohodkovne prožnosti

€3.00

2.50

2.00

1.50

1.00

0.50

21 3 4 5 6 7 8 9 10 1211

P

Cena kino vstopnice

Q

Število kino vstopnic

0

Povečano povpraševanje

Zvišanje dohodka...

D1

D2

Dohodkovna elastičnost povpraševanja

€3.00

2.50

2.00

1.50

1.00

0.50

21 3 4 5 6 7 8 9 10 1211

PCena krompirja

Q

količina krompirja

0

Zmanjšan obseg

povpraševanja

Zvišanje dohodka...

D1D2

Dohodek kupca se poveča

Inferiorna (nepomembna) dobrina (Dohodkovna elastičnost negativna)

Pri mesečnem dohodku v višini 1.000 €, posameznik porabi 6 kg mesa na mesec. Ko se mu dohodek poveča na 1.600 € mesečno, porabi mesečno 7 kg mesa.

Izračunaj dohodkovno elastičnost povpraševanja.

∆Q (p1 + p2) 1 2.600

E = ------- x ----------------- = ---------- x ----------- = 0,3333

∆p (Q1 + Q2) 600 13

Ob povečanju dohodka za 1% se v povprečju povpraševanje po mesu poveča za 0,33%. Dobrine, ki imajo E<1, so nujne dobrine in povečanje dohodka ne vpliva bistveno na povečanje povpraševanja.

Primer izračuna dohodkovne elastičnosti

Višji ko je dohodek kupcev, manj ga namenjajo za nakup hrane.

Posledice: • Zmanjšuje se delež dohodka, porabljenega za hrano.

• Dohodkovna elastičnost povpraševanja po hrani je v bogatejših državah na splošno nizka ali celo negativna.

Učinek povečanega dohodka(Englov zakon)

Kadar se padec cene dobrine odrazi v zmanjšanju obsega povpraševanja po drugi dobrini, sta si proizvoda nadomestna (substituta: maslo-margarina).

Kadar se padec cene dobrine odrazi v povečanju obsega povpraševanja druge dobrine, sta proizvoda dopolnjujoča (komplementa: CD in DVD playerji – nosilci zvoka in slike)

⇒ navzkrižna cenovna elastičnost povpraševanja

∆ Q ( P1 + P2)E = ------- x ------------------

∆ P ( Q1 + Q2)

Podobno lahko izvedemo tudi za ponudbo.

Medsebojna povezanost dobrinNadomestni in dopolnjujoči proizvodi

Križna elastičnost povpraševanja je relativna sprememba količine dobrine X zaradi relativne spremembe cene dobrine Y.

Križna elastičnost povpraševanja:

∆Q (P1 + P2)

E = ---------- x ---------------

∆P (Q1 + Q2)

Če je vrednost koeficienta križne elastičnosti povpraševanja:• pozitivna sklepamo, da gre za substitucijski dobrini,• če sta dobrini komplementarni (avtomobil, bencin), ima koeficient negativno

vrednost.

Križna elastičnost

Pri ceni šunke 1,00 € porabniki povprašujejo po 15 žemljah.

Če cena šunke naraste na 1,50 €, pa se povpraševanje po žemljah zniža na 12 žemelj.

Izračunaj križno elastičnost povpraševanja.

∆Q (P1 + P2) -3 1,00+1,50

E = ---------- x --------------- = ----- x -------------- = - 0,5555

∆P (Q1 + Q2) 0,50 15+12

Če se cena šunke poveča v povprečju za 1%, se bo

povpraševanje po žemljah zmanjšalo za 0,5555 %.

Primer izračuna križne elastičnosti

Elastičnost in skupni prihodek: neelastično povpraševanje

€3

Q0

P

80

Prihodek = €240D€1 D

Q0

Prihodek = €100

100

PZvišanje cene iz 1 na 3€...

…vodi k povečanju

skupnega prihodka

od 100 na 240€

Elastičnost in skupni prihodek: elastično povpraševanje

D

Q0

P

€4

50

D

Q0

P

Prihodek = $100

€5

20

Prihodek = $200

Zvišanje cene od 4 na 5€...…vodi v znižanje v prihodkih

iz 200 na 100€

ŠteviloŠtevilo kupcev

prodajalcevMnogikupci

Malokupcev

En kupec

Mnogoprodajalcev

Dvostranska čista

konkurenca

Oligopolpovpraševanja

Monoplpovpraševanj

a

Maloprodajalcev

Oligopolponudbe

Dvostranski oligopol

Omejeni monopol

povpraševanja

Enprodajalec

Monopol ponudbe

Omejeni monopol ponudbe

Dvostranski monopol

Stanja na trgu


Menjava in trg: popolna in nepopolna konkurenca

Popolna konkurenca, ko veliko število majhnih podjetij proizvaja identičen proizvod, a je premajhno, da bi lahko vplivalo na tržno ceno. Ima popolno prožno krivuljo povpraševanja.

Nepopolna konkurenca (skrajni primer je monopol):• Monopolistična konkurenca, ko večje število podjetij proizvaja diferencirane

proizvode, katerih pomembne značilnosti se razlikujejo (niso identični) (lokacija, blagovna znamka).

• Oligopol, vmesna oblika nepopolne konkurence, ko v panogi prevladuje le nekaj rivalskih podjetij. Posamezno podjetje lahko vpliva na tržno ceno. Znižanje cene sproži cenovno vojno, ki zniža cebne konkurentov (letalski prevoz).

• Dogovorni oligopol, ko dve ali več podjetij skupno določajo cene in količine proizvodnje, si razdelijo trg ali sprejmejo skupaj druge poslovne odločitve (je podoben monopolu).

• Monopol, ko eno samo podjetje ima popoln nadzor panoge. Ne obstajajo druge panoge, ki bi proizvajale substitut. Dolgoročno napadi konkurentov (patent za zdravila, lokalna dobava elektrike in vode, manj telefon).

Poznamo več vrst vzorcev tržne strukture.

Glede na stopnjo konkurenčnosti teorija loči

DVA TEMELJNA MODELA TRŽNE STRUKTURE

POVSEM

KONKURENČEN TRG

(POPOLNA KONKURENCA)

OMEJENO

KONKURENČEN TRG

(OMEJENA KONKURENCA)

MONOPOL DUOPOL OLIGOPOL

NARAVNI

(rudnik)UMETNI KONKURENČEN

DOGOVORNI

( KARTEL )

Z VIDIKA ŠTEVILA PRODAJALCEV

Z VIDIKA KUPCEV

Kako trg vpliva na oblikovanje cenOdvisno od strukture trga (tržne strukture)

Možnosti omejevanja konkurence s strani ponudbe in povpraševanja

PONUDBA POVPRAŠEVANJE

MONOPOL MONOPSON(en prodajalec) (en kupec)

DUOPOL DUOPSON(dva prodajalca) (dva kupca)

OLIGOPOL OLIGOPSON(malo prodajalcev) (malo kupcev)

UNIVERZA V NOVI GORICIPoslovno-tehniška fakulteta

Program: Gospodarski inženiring II. stopnje

NAVODILA ZA PRIPRAVO SEMINARSKE NALOGE IZ PREDMETA:

EKONOMIKA ZA INŽENIRJE

Akademsko leto 2009/10

Navodila za seminarske naloge

UNIVERZA V NOVI GORICIPoslovno-tehniška fakulteta

Seminarska naloga iz predmeta:

EKONOMIKA ZA INŽENIRJE

SEMINARSKA NALOGA:(primer)

OCENA UČINKOV RACIONALIZACIJE

Študent

Mentor

Nova Gorica, datum

Naslovna stran seminarske naloge

OCENA UČINKOV RACIONALIZACIJE

1. Problem1.1 Opredelitev naloge

2. Opis racionalizacije- tehnične rešitve- potrebna sredstva- prihranki pri delu, materialu

3. Ocena učinkovOcena naložb- ocena prihrankov- stalni stroški pred in po racionalizaciji- spremenljivi stroški pred in po racionalizaciji

4. Rezultati- stroškovni graf- analiza učinkov in prihrankov

Okvirna vsebina 1

OBLIKOVANJE POSLOVNE STRATEGIJE


2. Analiza stanja- tehnične rešitve- ocena tehnološkega položaja

3. Predlogi rešitev- oblikovanje naravne strategije- predlogi projektov- oblikovanje ciljne poslovne mreže- spremenljivi stroški pred in po racionalizaciji


Okvirna vsebina 2

NOVE TEHNOLOGIJE


2. Analiza stanja- oblikovanje ocene tržnega položaja- potrebna sredstva- stroški in prihodki

3. Predlogi rešitev- ocena naložb- ocena stroškov- stalni stroški pred in po uvedbi nove tehnologije- spremenljivi stroški pred in po uvedbi nove tehnologije- ocena prihrankov


Okvirna vsebina 3

• Ocena učinkov inovacij, racionalizacij,• Ocena učinkov uvajanja nove tehnologije,• Ekonomska izbira tehnologij,• Analiza poslovanja podjetja z metodo kritične točke poslovanja,• Zasnova poslovne strategije s portfolio matriko,• Vrednotenje stroškov, prihodkov in rezultata pri uvajanju novega izdelka, • Projektni pristop v razvoju novega izdelka, • Primerjava različnih tehnologij, izdelkov in izbor najustreznejše z vidika ekonomske

učinkovitosti,• Zasnova proizvodne politike z metodo kalkulacije po direktnih stroških,• Ocena naložb, denarnih tokov ter kazalnikov učinkovitosti in uspešnosti • Utemeljitev ekonomske upravičljivosti naložb,• Analiza zalog in uvajanje metod optimiranja,• Poslovni načrt novega podjetja,• Druga področja uporabe teorije stroškov.

Možne teme 1

• Obvladovanje terjatev v podjetju,• Bilanca stanja v podjetju,• Oblikovanje in določanje prodajnih cen v podjetju,• Amortizacija osnovnih sredstev v podjetju,• Analiza izkazov poslovnega izida v podjetju,• Obratna sredstva v podjetju,• Investicijski program za obnovo in modernizacijo,• Izdelava kalkulacije za proizvod X,• Delitev stroškov po stroškovnih mestih v podjetju,• Analiza obračanja zalog v podjetju,• Obvladovanje zalog v podjetju,• Temeljni cilji in kazalniki gospodarjenja v podjetju...

Možne teme 2

Ime in priimek

Mentor

Nova Gorica, datum

Naslov

Podloga za seminarsko nalogo 1

Vsebina

• 1. poglavje

• 2. poglavje

• 3. poglavje

• 4. poglavje

• 5. poglavje

• Zaključek (ugotovitve, sklep, odločitev)

• Viri in literatura (navajanje, citiranje)


Vsebina

• 1. poglavje

• 2. poglavje

• 3. poglavje

• 4. poglavje

• 5. poglavje

• Zaključek (ugotovitve, sklep, odločitev)

• Viri in literatura (navajanje, citiranje)
