Download docx - 2. Kolokvij PATA (1)

Transcript
Page 1: 2. Kolokvij PATA (1)

1. DEZMOSOMI in povečano izločanje keratina so značilni za: a) Ploščatocelični karcinom b) … (samo 1 pravilen)

2. Bazalnocelični karcinom: a) Izjemoma zaseva b) Razvije se v koži c) Razvije se v sluznicah d) Je benigen e) Je maligen

3. Glioblastom: a) Nekroze in psevdopalisadenje b) Huda polimorfija jeder in celic c) Zaseva v regionalne bezgavke d) Dihotomo razvejane žile

4. Meningiom: a) Raste ekspanzivno b) Raste infiltrativno c) Razvije se iz dure d) Razvije se iz meningotelijskih celic e) Najpogosteje v pontocerebralnem kotu

5. Nezreli teratom: a) Je benigen b) Pojavi se v gonadah in mediani liniji telesa c) Pogosto zaseva d) Tkiva so malignega videza e) Je iz nezrelih tkiv

6. GIST – kateri dve trditvi ne veljata?: a) Prognoza ni odvisna od velikosti

7. Kateri dve trditvi ne veljata za maligni limfom? a) Najpogosteje iz T-celic b) Najpogosteje iz B-celic c) Iz hemapoetskih celic d) Lahko ekstranodalno e) Najpogosteje nodalno

8. Osteosarkom: a) Otroci in mladi odrasli

b) Tvori osteoid c) Pri polovici ob kolenu d) Starejši e) Značilni so lipoblasti

9. Intraepitelijski karcinom: a) Sinonim je in situ b) Iz žleznega epitelija c) Je invaziven d) Lahko zaseva e) Iz ploščatoceličnega epitelija

10. Adenom debelega črevesa – kateri trditvi sta napačni?: a) Omejen na tunico mucoso b) Vedno je prisotna displazija c) Lahko je širokobazičen d) Je invaziven e) Je v submukozi

1. Amiloid lahko dokazemo z vsem RAZEN z: [b]a) Kongo rdecem b) Sudan III c) fluorescentnim barvilom tioflavin T d) s pomocjo polarizacijskega mikroksopa e) s pomocjo monoklonskih teles

2. Amiloid je: [a]a) fibrilarna, kongofilna beljakovina b) vedno se nalaga generaliziranoc) ne nastane nikoli na familiarni osnovi kot genetska motnjad) sestavlja ga škrob e) se nikoli ne odlaga v srcu

3. Primarna amiloidoza: [a, c]a) povezana je z multiplim mielomom b) pod elektronskim mikroskopom jo lahko locimo od sekundarne c) amiloid se odlaga v srcu možno bi blo (je sistemska amiloid.)d) je posledica revmatoidnega artiritisa sekund. amiloid. je povezana s kronič. vnetjie) ne prizadane ledvic že sam multipli mielom povzroči odpoved ledvic; amiloiodoza sama tudi (nefrot. sindr.)organi, ki so pri sist. amiloidozi najbolj prizadeti, so ledvice, srce, vranica, jetra, jezik (predvsem pri

Page 2: 2. Kolokvij PATA (1)

AL), periferni živci, prebavila, koža, bezgavke, nadledvičnica, ščitnica. – skratka skoraj vse

4. oznaci, kaj je 1.tip preobcutljivosti: [a, b, c] a) urtikarija (koprivnica)b) senen nahod c) astma d) kontaktni dermatitis 4. tipe) glomerulonefritis 2. oz. 3. tip

5. Pasivna hiperemija: [d, e]a) je pogost pojav v jetrih in vranici b) nastane zaradi simpaticne nevrogene stimulacije c) je vedno sistemski bolezenski proces lahko tudi lokalnod) se pojavi v pljucih pri dekompenzaciji levega prekata e) je povezan z lokalnim edemom

6. Z nastankom tromboze so povezani: [a, b, c, e]a) aktivacija koagulacijskega mehanizma b) enodotelna okvara c) oblikovanje trombocitnih agregatov d) trombocitopenija e) zastoj krvi7. najpogost.izvor sist.tromboembolij [c]a) globoke vene nog ponavadi se ustavi v pljučihb) vena safena magna podkožna/povrhnja vena na nogic) aurikule d) vene prostaticnega pleteža e) sp.vena kava

8. Glomerulonefritis: [d]a) je vnetje omejeno na ledvicne zileb) nastane zaradi bakterijske infekcije iz secnih poti

c) ni nikoli povezan z imunskimi mehanizmi večina 2. oz. 3 tip preobč.d) najpogosteje nastane zaradi patoloskega odlaganja imunskega kompleksa e) ne povzroci nikoli nefrotskega sindroma skoraj sigurno ga povzroči

9. Akutni postinfekcijski glomerulonefritis: [b, e]a) nastane zaradi neposrednega učinka bakterij na glomerule b) nastane najpogosteje kot posledica streptokokne infekcije c) hemoliticni streptokok direktno napade glomerul d) je neozdravljiva bolezen otroci akutno (2-3mes. prebolijo); odrasli bolj kronično

e) histomorfolosko ga oznacuje glomerulno endokapilarni proliferacijski eksudatTa tip glomerulo nefritisa nastane1-4 tedne po okužbi pride do odlaganja imunskih kompleksov v ledvicah (predvsem ob bazal. membr.) to sproži aktivacijo komplementa ta pa vnetje

10. Oznaci bolezen, katere nastanek je povezan s kasno celicno preobcutljivostjo: [b, c]a) Goodpasterjev sindrom 2. tipb) Akutna zavrnitev presadka 2. (humoralna zavrn.) in 4. tip (cel. zavrn.)c) Kontaktni dermitis 4. tipd) Gnojna angina e) Glomerulonefritis 2. in/ali 3. tipJst bi rekla tut b), zato ker pride do zavrnitve nekaj mesecev po presaditvi (čeprav je akutna)

11. Ekstrakapilarni proliferacijski glomerolnefritis : [a, b, c, d]a) oznacuje ga polmesecasti kapsulni proliferat b) nastane kot posledica hude glomerulne poskodbe huda nekroza in nato eksud. fibrinac) je lahko imunokompleksne narave npr. Goodpasturjev sindromd) bolezen se ponavadi naglo konca z ledvicno odpovedjo lahko v nekaj dneh/tednihe) nikoli ne nastane zaradi delovanja avtoprotiteles proti antigenom v glomerulni bazalni membrani

12.Kateri so podtipi klasičnega Hodgkinovega limfoma: [a, b, c]a) mešanocelični b) limfocitna deplecija c) nodularna skleroza d) in se en nepravilen odgovor 4. podtipi: nodularna skleroza, Hodgk. Limfom s številnimi limfociti, mešano celični tip, limfocitna deplecija

13.Kaj velja za lipom: [a, b]a) po večini gre za inkapsuliran ne-podkožni so bolj redki in niso inkapsuliranib) je najpogostejsi lipom pri odraslih c) ...

14. Kaj velja za tubulo-vilozni adenom sirokega črevesa: [a, c]a) lahko je pecljati ali sirokobazni b) mucinska sekrecija je povečana ne – je zmanjšanac) vedno je nakazana epiteljiska displazija

Page 3: 2. Kolokvij PATA (1)

15.Kaj velja za celiakijo: [a, b]a) značilna je atrofija resic b) v vrhnjem delu resic so prisotni pomnozeni limfociti cd8+, ki so značilni za celiakijo (pravilno-kljub temu da gre za atrofijo resic) => boljš bi blo, če bi pisal vrhnji epit.c) se pojavi pri uzivanju psenice, prosa in riza riž, koruza, proso nimajo glutena (rž pa ja!)

16.Za amiloidozo ledvice je značilno: [narobe]a) najpogosteje gre za odlaganje amiloida aa prim. amiloid.je najpogost. (AL)b) odlaganje amiloida je omejeno le na glomerule tudi baz. lamina tubulov

17. Gastrointestinalni stromalni tumor: [b]a) značilen je vretenasti kolesasti vzorec rasti to je za dermatofibromb) ponavadi vznikne v zelodcu 50-60%c) ponavadi vznikne v debelem črevesju/kolonu 5% vretenast (70%; epiteloidni 20% in mešani 20%),

18.Kronična peptična razjeda zelodca: [nič ni prav]a) dno razjede je sestavljeno iz dveh plasti več plastib) lahko sega v subserozo masčevja mislim, da je to malo narobe napisano-plasti ulkusa: fibrinski eksudat z levkociti, eozinof. plast nekroze, granulacijsko tkivo, brazgotina (gosto vezivo)-ulkus – preko muskularis mukoze; lahko je perforanten (cela stena)

19. Polmesečasti glomerulonefritis v sklopu G. sindroma: - 20. Postinfekcijski glomerulonefritis: [a]a) imunofluorescenčna preiskava pokaze zrničaste imunske depozite v steni kapilar b) imunofluorescenčna preiskava pokaze trakaste imunske depozite v steni kapilar c) razvije se 4-8 tednov po okuzbi 1-4 tedne

21. Multipli mielom: [tuki bi verjetno dala oba odg.; a, b]a) nekaj v kontekstu: Značilni so kronični zlomi kosti ali kaj ze... lahko pomislš prej na osteoporozo; sam je osteolitičen tumor (zdroblejna vretenca…)b) značilna je zvisana raven IgG v serumu v

99% je zvišana raven Ig (navadno G) in/ali lahke verige v urinu (60-80% mieloična ledvica)

22. Maligni melanom: [e]a) vretenaste celiceb) nastane vecinoma iz nevusov le v 15-25% primerovc) nastane iz keratocitov itak …. nastane iz melanocitov seveda(v baz. sloju epiderm.)d) na koži ima pravilno obliko in je enakomerno pigmentiran ravno nasprotnoe) nastane lahko v koži in meningah leptomeninge

23. Meningiom: NI ZA TA KOLOKVIJ!!!a) Verocayeva telesca b) psamomska telesa c) cebulasto orientirane celice

24.GOODPASTUREJEV SINDROM [b, d, e]a) III. tip preobčutljivosti ne je 2. tip b) anti-GBM se najde v serumu c) dokažemo zrničaste depozite linearni depoziti (ob bazal. membr.)d) avtoimunska bolezen pljuč in ledvic 3-alfa veriga kolag. IV je v baz. membr. ledvic in pljuče) v polmesecih najdemo parietalne celice Bowm. kapsule, makrofage, nevtrofilce in fibrin

25.AMILOIDOZA [c, d, e]a) prizadeti organi vedno makroskopsko spremenjeni mislm da ne – predvsem v zač. stadiju b) vedno je pridobljena ne, tudi familiarne (dedne) c) tioflavin T se veže na amiloid rumeno zelena fluorescencad) TTR se nalaga v srcu pri senilni amiloidozi e) vzrok nalaganja beljakovine AL je monoklonska proliferacija limf. B ali plazmatk primarna amiloidoza

26.KRONIČNA PEPTIČNA RAZJEDA [a, b, c, d, e]a) dno razjede je iz štirih plastib) sega prek muskularis mukoze c) najpogosteje v želodcu in dvanajstniku antrum, mala krivina, zač. del duodenumad) vzrok lahko H. Pylorie) celi se z regeneracijo in reparacijo regeneracija epitela ob robu ulkusa, reparacija na dnu

Page 4: 2. Kolokvij PATA (1)

27.ATEROSKLEROZA [a, c]a) ateroembolija je lahko zaplet aterosklerozeb) holesterolni kristali so vidni v penastih makrofagih penasti makrofagi – TAG in holesterol, a ne kot kristalic) prizadeta je intima zaradi poškodbe endotelijad) media nikoli ni prizadeta če pride mašč. jedro skozi elastiko interno, potem poškoduje lahko tudi medioe) prsna aorta prizadeta večkrat kot trebušna ne, trebušna aorta je večkrat prizadeta (ateroskleroza, anevrizme) kot prsna (spomni se na AAA – anevrizma abdominalne aorte)

28.LIPOM [a, b, d, e]a) najpogosteje v podkožju je inkapsuliranb) celice so enake zrelim maščobnim celicamc) značilna miksoidna stroma in razvejane žile to je miskoidni liposarkom d) lahko nastane v mišici ni inkapsulirane) ponavadi je solitaren (str. 117) pri kliničnem pregledu je angiolipom v primerjavi z običajnim lipomom čvrst, boleč in pogosto multifokalen.

29.GIST [a, d]a) je ostro razmejen ni pa inkapsuliranb) lahko v podkožjuc) v 20% se pojavi v analnem predelu če že v 5% ali manj (5% vseh GIST v kolonu) d) napoved je odvisna od velikosti in št. mitoz e) če je mitoz manj kot 5 (na neko enoto), potem je benigen samo manj nevaren<2cm in <5mitoz/50polj 40×povečave – zelo nizkorizičen2-5cm in <5mitoz/50polj…. – nizkorizičen5-10cm ali 10mitoz/50polj… – intermediarni>10cm ali >10mitoz/50polj… – visokorizičen

30.OSTEOSARKOM [b, c, e]a) drugi najpogostejši sarkom kosti za hondrosarkomom je najpogostejši primarni maligni tumor kosti b) najpogosteje pred 20. leto 75% pred 20. letomc) od drugih sarkomom ga ločimo po tvorbi kostnih letvicd) najpogosteje v hrbtenici in medenici, kjer je veliko rdečega k. mozga ne, to bi veljalo za plazmocitom/multipli mielom; osteosarkom nastaja v metafizah dolgih kosti (60% okrog kolena)

e) lahko kot zaplet Pagetove bolezni kosti tudi zaradi predhodnega obsevanja/kostnih infarktov/kroničlnega osteomielitisa (predvsem pri starejših)

31.MALIGNI MELANOM [b, d, e]a) za napoved je najpomembnejši polimorfizem celic b) lahko nastane v nekaterih sluznicah usta, požiralnik, spolovila, analno področje c) nastane iz bazalnih keratinocitovd) značilna je pagetoidna porazdelitev celice) obstaja tudi amelanotični tip tako spremenjeni melanosomi, da niso več zmožni proizvajati melanina

32.KLASIČNI HODGKINOV LIMFOM (TIPI) [a, b, c]a) tip nodularne sklerozeb) mešanocelični tipc) limfocitna deplecijad) folikularnie) difuzni

33.TUBULO-VILOZNI ADENOM ŠIROKEGA ČREVESA []a) maligen epitelijski tumor ne še ;-)b) zvečana sekrecija mucinac) vedno prisotna epitelijska displazijad) vedno polipoiden lahko širokobazen/pecljat polip, lahko pa v ravni sluznice (ploski) ali vgreznjene) pogost pri otrocih

34. Znaličnosti leomiosarkoma. (str. 124)Globoki

- retroperitonealni ko odkriti že tako veliki, da jih ne moremo kirurško odstraniti; 3 letno preživetje je 25%

- v globokih mehkih tkivih okončin

Superficialni- kutani npr. dermalni leiomiosarkom;

min 90% v dermisu (ostalo lahko v podkožju); m.arrector pili; praviloma ne zaseva

- subkutani klin. potek bolj kot globoki; pogosta lokalna ponovitev; v 50% zasevajo; smrtnost 30-50%

dermalni leiomiosarkom- vretenaste cel. prepletajoči snopi

Page 5: 2. Kolokvij PATA (1)

- podolgovata, lahko vakuolizirana, včasih indentirana, navadno hiperkromna in zmerno polimorfna jedra – zaobljeni konci

- pogoste mitoze- objedrne vakuole

35. Kaj je značilno za osteosarkom? (str. 126)najpogostejši primarni tumor kosti; 75% pred 20. letom; starejši ljudje (Pagetova bolezen, obsevanje, kostni infarkti, kronični osteomielitis); metafize dolgih kosti; 60% koleno, 15% medenica, 10% rama, ostalo redkeje; 50-60% primerov vaskularna invazija

Ma: pogosto hemorag.+nekrotičen+predeli cistične degenerac.; lahko uniči kortikalno kost, širjkenje v okolna mehka tkiva(Kochnov trikotnik; iz medularnega kanala izpodriva mozeg; redko skozi epifizno ploščo v sklep + vzdolž tendoligamentoznih strukt. naprej)

Mi: pestro – od ostalih ločimo po kostnih letvicah (če je dovolj dobro diferenciran osteoidne in kostne letvice; pleomorfna jedra, pogost. patol. mitoze); slabše dif. (vretenaste cel.malo/ni kostnine); alkalna fosfataza

36. Kaj je značilno za leomiom? (str. 121)povsod kjer je gl. mišičje

Ma: čvrst, navadno okroglast, sivkast; ni inkapsuliran, je dobro omejen/ločen; maternica (subserocni/intramuralni/submukoznni bočenje v votlino); nekaj mm do 30cm in več; vsaj 1 v rodni dobi

Mi: snopi vlaken se prepletajo (manj in so širši kot pri leiomiosarkomu); podolgovate vretenaste celice regimentacija; podolgovata, paličasta na koncih zaobljena jedra cigarasta jedra; stroma – krvne žile+vezivo svetlorožnato (HE) ali [rdeče vezivo in rumene miš.cel. (van Gieson)]

37. Kaj je značilno za amiloidozo ledvic? (str. 86)Min: nabiranje amiloida (kngofilno) mezanjglij, stene glom. kapilar, stena žil, bazal. membr. tubulov; glomeruli popolnoma zaprta svetlina kapilar (oranžno rdečkaste kapice)

Ma: običajno povečana, čvrsta, bledo siva, slaninastega videza

38. Kdaj se pojavi difuzna alveolarna okvara (str. 102)DAO – histol. slika ARDS šok, sepsa, poškodba, opekline, pljučnice (difuzne), aspiracija želodčne vsebine, zdravljenje z visokimi konc. kisika39. Kaj je značilno za hialinozo? (str. 89)hialin – acelularna, homogena, brezoblična eozinofilna snov (HE); el.mikrosk. – homogena snov brez strukture; v citoplazmi (Russelova telesca - plazmatke), jedra/citopl. (virusne okužbe), Malloryjev hialin – hepatociti(alkoh.hepatitis), madceličnina (hialinizacije brazgotine; v žilnih stenah in/ali mezangliju glomerulov; koloid (ščitnica); stene alveolov)

Hipertenzija, diabetes, starost – hialina atrerioloskleroza (skozi endotel v steno žile – prehajanje plazem. beljakovin)

Diabetes – hialinoza glomerulov, tubulov, žil lahko difuzna glomeruloskleroza (in iz te nodularna skleroza); arterioloskleroza aff. In eff. Arteriol (!)

40. Vzroki za arterosklerozo. (str. 104)posledica kroničnega vnetja intime, ki ga sproži okvara endotela hipertenzija, hiperlipidemija, hemodinamski dejavniki, kajenje

41. Značilnosti dermatofibroma – iz kje, kako vznikne? (str. 120, 121)proliferacija fibrocitov in histiocitov v koži; odrasli; najpog. Na sp. Udih pri ženskah; 20% bolnikov – predhodna poškodba

Ma: nekaj mm- nekaj cm; neboleč vijoličasto rjavkast vozlič; prerez – sivobelkast/rdečkast/rumenkast (lipidi)/rjavočrnikast(hemosiderin)

Mi: prepretajoči se snopi vretenastih celic; neostro ločeno od okolice; ponekod kolesast/storiformen vzorec rasti; kolag. vlakna na periferiji značilno obdana s skupki vret. cel. (globularen videz); puhličasti makrofagi, večjedrne velikanke, mononukl. cel., drobne kapilare; 'grenz zone'; hiperplazija epidermisa + hiperpigmentacija

42. Kaj je značilno za CMV? (str. 80)ena najpogost. virusnih oportunističnih okužb ( imunska pomanjkljivost – AIDS, imun. supres. zaradi transpl.); pljuča, prebavna cev, mrežnixca očesa; razmnoževanje v endotel. cel. drobnih krvnih

Page 6: 2. Kolokvij PATA (1)

žil, mezenhimskih cel., parenhimskih cel. ledvic, pljuč…; povečane cel, povečana citoplazma (bazofilni zrničasti virusni vključki); jedrno – tipična virusna inkluzija (sovje oko)Ma: GIT (ulceracije lahko usodno krvavijo); pljuča lahko ARDS

Mi: plj.alveoli+stene alveolov+dihal.poti posamezne velikanke (cca 2× V(alv.makrofag)); alveoli – odluščene epitel. cel., makrofagi/siderofagi, , RBC, fibrin

43. Kronična in akutna zavrnitev presadka, vse, katere celice, kdaj, kako? (str. 77)Hiperakutno (humoralno) protitelesa v plazmi že pred transplantacijo/neskladnost ABO; takoj ob vzpostavitvi pretoka krvi skozi tkivo (cianoza, nabreklo, nekroza v nekaj dneh); osn. tarča so endotelne celice (nabrekanje, nekroza) insudacija v steno žil, fibrinoidna nekroza, obturacija žil s trombi (nekrotizirajoči trombocitni zavrnitveni vaskulitis) infarkt organa

Akutno (humoralno) (oblika žilne zavrnitve) prvi meseci po presaditvi; histo. podobno nekrotizirajočemu trombocitnemu zavrnitvenemu vaskulitisu, a manj buren potek; subendotelni edem+pomnožitev miofibroblastov in vez.cel. v intimi+penasti makrofagi(že prehod v kronično fazo)

Akutno (celično) samost./povezano s humoralno; prvi meseci; biopsija čimprej! damo imunosupres. zdravila če ne trajne okvare presadka; lahko prehod iz akutne v kronično (neustrezni odmerki imunosupr. zdravil); senzibil. citotoxičnih limf. T + Th; akutni zavrnitveni tubulo-intersticijski nefritis (edematozni intersticij; aktiv. limf. T+makrof.; hud tubulitis); sočasno lahko tudi v glomerulih (okvara endolt.cel.) – celični zavrnitveni glomerulitis; tudi infiltracija v intimo (akutni cel. endarteritis) – redkeje v globlje plasti (akutni cel. zavrnitveni transmuralni arteritis)

Kronično (humoralno) nekaj mesecev po presaditvi; napreduje več let; najpomembnejši vzrok odpovedi ledv. presadka; žilna zavrnitev (kronični fibroproliferacijski stenozirajoč zavrnitveni endarteritis); hkrati lahko povečanje mezanjgl. matriksa in zadebelitev stene kapilar (kronična transplantacijska glomerulopatija);

napredujejo tudi globalna glomeruloskleroza, tubilna atrofija, intersticijska fibroza

44. Značilnosti preobčutljivosti – vseh vrst (str. 70)45. Pleomorfni adenom obušesne slinavke – kje, kako, zakaj se pojavlja, značilnosti – (str. 144)46. Limfomatozni papilarni cistadenom obušesne slinavke – vse (str. 144)47. Kaj je značilno za fibroadenom dojke (str. 142)48. Značilnost nehodkinovih in hodkinovih limfomov (str. 131)Pafi edemov Ak. Glomerulonefritis je posledica katerih sistemskih bolezni.

49. Znacilnosti imunodiskrazicne amiloidoze so: [a, c, d ]a) razvije se v povezavi s proliferacijo limfocitov B b) razvije se v povezavi z razlicnimi kronicnimi boleznimi to je sekund./reakt. amiloidozac) amiloid je grajen iz beljakovine AL d) amiloid v tkivih dokazemo z barvilom Kongo rdece e) amiloid je grajen iz beljakovine AA sekund. amiloidoza

50. Pasivna hiperemija (kongestija): [d, e] a) je pogost patoloski proces v jetrih in vranici b) nastane zaradi simpaticne nevrogene stimulacije c) je vedno sistemski bolezenski proces d) se pojavi v pljucih pri dekompenzaciji levega prekata e) je pogosto povezana z lokalnim edemom.to vpr. je že bilo – mislim da a) ib b) nimata nobene veze

51. Znacilnosti karcinoma in situ so: [a, b, d, e]a) da ne prerasca bazalne membrane b) da metastazira redkeje kot invazivni karcinom če je in situ še ne metastazirac) da vznikne samo v ploscatem epiteliju tudi žlezni in prehodni epit.d) celicna polimorfija in atipije v vsej debelini epitelija e) patoloske mitoze. karcinoma in situ ima vse citološke značilnosti karcinoma (jedrne in celične atipije in polimorfije, povečana mitotska aktivnost, patološke mitoze, porušena epitelijska zgradba)

52. Ploscatocelicni karcinom je pogost v: [b, c, e]

Page 7: 2. Kolokvij PATA (1)

a) scitnici b) kozi c) pljucih d) zelodcu e) poziralnikuploščato celični karcinom - povsod kjer je normalno ploščati večskl. epitel in tam kjer pride do ploščatocelične metaplazije (or. z žleznim/prehodnim epitelijem)

53. Pri gradaciji tumorja upostevamo: [b?, c, d]a) velikost tumorja to gre v stadij (TNM klasifikacija)b) regresivne spremembe v tumorju celice so manj diferenciirane (jst bi rekla, da ja)c) stevilo mitoz v tumorskem tkivu d) celicno in jedrno polimorfijo e) zasevanje v podrocne bezgavke stadij (TNM)GRADUS/stopnja anaplazije (polimorfija cel.+jeder, povečanje jeder (spremenjeno razmerje citoplazma vs. jedro), zgostitve+nepravilna razporeditev kromatina v jedru, veliki+jasno razločni nukleoli, tumorske velikanke, povečana mitotska aktivnost, patološke mitoze, izguba polarnosti in organizacije cel. v strukture)STADIJT(1-4) velčikost, lokalna rzširjenost, vraščanje v okolna tkiva…N(1-3) število bezgavk z zasevki in lokalizacija teh bezgavk (lokalne, oddaljene)M(0-1) prisotnost oddaljenih metastaz

54. Pri dolocanju stadija tumorja upostevamo: [a, b, d]a) velikost tumorja b) zasevanje v podrocne bezgavke c) angioinvazijo hmm……lahko, da spada tut ta pod stadij…???d) invazivno rast v okolna tkiva e) stevilo mitoz v tumorskem tkivu gradus/stopnja

55. Maligni melanom lahko zraste kot primarni tumor v: [a, c, d]a) kozi in nekaterih sluznicah b) pljucih c) retini d) leptomeningah e) jetrih. Melanin v očesu… je na šarenici, mislim da tudi na ciliarniku, in naj bi bil v pigmentnem skladu mrežnice….samo meni se zdi, da nam je nekdo na

predavanjih/vajah rekel, kot da iz tega pigmentnega sklčada, ne moreš dobit melanoma oz. nekaj v tem smislu….v knjigi pa piše da ja….se komu kaj sanja kaj je s tem???

56. Med benigne epitelijske tumorje sodijo: [b, d]a) limfom sploh ni epitelijski, pa še maligen jeb) adenom sluznica, žlezni epitelijc) teratom nekaj čisto tretjega (iz kličnih celilc; vsaj celice/tkiva iz dveh kličnih po; benigen/maligenl)d) papilom eksofitični resičasti tumorji – najpogost. na koži in sluznicah, praviloma prekriva krovni epitelije) bazaliom maligen (bazalnocelični karcinom)

57. Hemoragicni infarkt je znacilen za: [b, c]a) srce anemični infarktb) pljucac) crevesje zaradi anastomoz (loki v mezenteriju)d) ledvice anemični infarkte) trebusno slinavko nimam pojma…???Hemoragični infarkt: dvojna cirkulacija (pljuča, jetra), črevo (anastomoze v mezenteriju), venska zapora organov brez venskih anastomoz (testis, ovarij), v organih s predhodno kongestijo, ponovna vzpostavitev pretoka krvi v območje infarkta (naravna/medikamentozna tromboliza/angioplastika)

58. Za karcinom debelega crevesa velja: [nimam pojma – a?, d?, e?] – NE PRIDE V POŠTEV ZA TA KOLOKVIJ!!!!!!!!a) je najpogostejsi vzrok smrti zaradi raka pri cloveku to bi res znal bit….kaj so že pravl na soci???b) patogenetsko je v zvezi s hrano, ki ima malo vlaknin c) najpogostejsi je ploscatocelicni karcinom d) vecina se jih razvije iz adenomov e) stadij bolezni je najpomembnejsi prognosticni faktor.

59. Ne-Hodgkinovi limfomi najpogosteje vzniknejo iz: [b]a) limfocitov T predvsem na Daljnem Vzhodub) limfocitov B 80-85% NHL v Evropi in ZDAc) celic NK (ubijalk) predvsem da Daljnem Vzhodud) makrofagov e) plazmatk.

Page 8: 2. Kolokvij PATA (1)

665% NHL je nodalnih (vznikne v bezgavkah)če sprašujejo pa samo za nas (EU oz. SLO) je pa odg. a)

60. Zgodnji zacetek spolnega zivljenja in menjavanje spolnih partnerjev sta rizicna dejavnika za nastanek: [a]a) karcinom maternicnega vratub) endometrijski karcinom c) leiomiom maternice d) karcinom dojke e) karcinom ovarija.

61. Difuzna alveolarna okvara: [a, d;]a) predstavlja morfoloske spremembe pri ARDS b) v zgodnjem stadiju bolezni so pogoste hialine membrane zgodnji??c) povzroca jo lahko pnevmotoraks ned) lahko se razvije difuzna intersticijska pljucna fibroza e) pljuca so prekomerno zracna. primarno zaradi okvare endotela kapilar, redkeje zaradi okvare alveolarnega epitelijapoškodba – posledica vnetnega odg. na infekcijski/neinfekcijski dejavnikARDS pri šoku, sepsi, poškodbi, opeklinah, zdravljenju z visokimi konc. kisika, aspiraciji želodčne vsebine, difuznih pljučnicah

62. Kateri od nastetih dejavnikov NE povzroca difuzne alveolarne okvare: [d]a) Septicni šok b) Aspiracija zelodcne vsebine c) Virusna okuzba npr. CMVd) Pnevmotoraks e) Radiacijski pnevmonitis je vnetje (???)

63. Pleomorfni adenom: [b, e]a) je pravi mesani tumor, ker izvira iz razlicnih klicnih pol ni resb) je najpogostejsi tumor slinavk 60% tumorjev gl. parotisc) se ne ponavlja če ga ne odstranimo v celoti (je inkapsuliran, a ni ostro omejen – gre tudi skozi kapsulo) se ponavljad) je grajen iz epitelijskih in mioepitelijskih celic ter limfaticnega tkiva to je bolj za Warthintov tumor; pleomorfni adenom nima limfatičnega tkiva (vezivo, mucin, hondroid, hrustanec, kostnina)e) najpogosteje se pojavlja v obusesni slinavki in v malih zlezah slinavkah

64. Z elektronsko mikroskopijo lahko v ledvicah gledamo: [a, b, c]A) ultrasktrukturo celice B) lokalizacijo imunskih kompleksov amiloid, hialin…C) lokalizacijo neimuskih kompleksov amiloid, hialin…D) molekularna genetska analiza E) sestavo depozita

65. Hialinoza: [c]A) oblika amiloidoze v širšem smislu spada med hialine amiloidB) razpad kolagena ???C) v žilah nastane zaradi insudacije sestavin krvne plazme predvsem pri hipertenziji (hemodinamska okvara) in sladkorni bolezni (metabolna okvara)D) nastane zaradi povecanega odlaganja elastina E) elektronsko mikroskopsko je hialin vlaknata snov homogena snov brez strukture; amiloid je vlaknat (7-13nm; naključno usmerjene fibrile)

66. Sekundarna generalizirana amiloidoza: [b]A) amiloid se odlaga v možganih, kosteh, jeziku jezik raje AL; ne odlaga se v kosteh, možganihB) kot posledica kronicnih vnetij, avtoimunskih bolezni, tumorjev C) amiloid je iz lahkih verig iz AA (serumska beljakovina, ki jo proizvedejo jetra pri kroničnih vnetjih itd.)D) se ne odlaga v ledvicah E) familiarna amiloidoza predvsem pri mutiranem TTR (ATTR)(str. 85) organi, ki so pri sist. amiloidozi najbolj prizadeti, so ledvice, srce, vranica, jetra, jezik (predvsem pri AL), periferni živci, prebavila, koža, bezgavke, nadledvičnica, ščitnica. – skratka skoraj vse

67. Za 1. tip preobcutljivostne reakcije-anafilaksija je znacilno: [b, d]A) odlaganje IK v tkivih 3. tipB) alergeni izzovejo nastanek specificnih IgE protiteles C) pomembna je aktivacija komplementa po alternativni poti 3. tip (2. tip akt. po klas. poti)D) IgE pritelesa se vežejo na mastocite E) sprošcajo se mediatorji monocitov mastocitov

68. Sprošceni mediatorji mastocitov povzrocijo tip1: []

Page 9: 2. Kolokvij PATA (1)

A) povecano sekrecijo sluzi B) kemotaksa eozinofilnih granulocitov C) vazodilatacija in povecana permeabilnost žilja D) konstrikcija bronhialne muskulature E) aktivacija makrofagov z nastankom granulomov tip 4 je

69. Glomerulonefritis: [d]A) je vnetje omejeno na ledvicne žile B) nastane zaradi bakterijske infekcije iz secnih poti

C) ni nikoli povzrocen z imunskimi mehanizmi D) najpogosteje nastane zaradi patološkega odlaganja imunskih kompleksov E) ne povzroca nikoli nefrotskega sindromato vpr. je že bilo

70. Bence-Jonesove beljakovine v urinu so znacilne za: [a]A) multipli mielom B) pielonefritis C) limfom D) levkemija

71. Mehanizem 1 tipa preobcutljivosti vkljucuje: [b, d, e]A) odlaganje IK v tkivih B) nastanek specificnih usmerjen Ig E proteina ''slovenština apsolutno štima'' C) aktivacija komplementa po alternativni poti D) vezava Ig E protiteles na mastocite E) sprošcanje mediatorjev mastocitevF) karcinom ledvicnih celic

72. Maligni melanom: [glede na dane odg., bi dala a]A) najpogosteje v ustih, oceh, sluznicah vprašanje če res najpogosteje…a ne bi bila kožaB) enakomerno pigmentiran in… C) iz bazalnih celic epidermisa

73.glomerulonefritis (zaradi imunskih kompleksov)

74. Z nastankom tromboze so povezani: [a, b, c, e]a) aktivacija koagulacijskega mehanizma b) enodotelna okvara c) oblikovanje trombocitnih agregatov d) trombocitopenija e) zastoj krviže bilo to vpr.

1. Maligni melanom: a) vretenaste celice b) nastane vecinoma iz nevusov c) nastane iz keratocitov d) na koži ima pravilno obliko in je enakomerno pigmentiran e) nastane lahko v koži in meningah

2. Meningiom: a) Verocayeva telesca b) psamomska telesa c) cebulasto orientirane celice

3. Morbus Crohn: a) zajame samo sluznico b) zajame celo steno c) difuzen d) segmentiran e) prizadene še druge organe

4. Epulis: a) posledica mehanskega draženja b) povezava s tumorjem epiglotisa c) je granulomatozna tvorba na dlesni

5. Silikoantrakoza: a) azbest b) silikati c) emfizem d) znacilne spremembe povzroci antrakoticni pigment e) spada med pnevmokonioze

6. Myocarditis rheumatica: a) asteroidna telesa b) Aschoffov granulom c) epikarditis d) endokarditis e) miokarditis

7. Langhansove velikanke: a) tuberkuloza b) sarkoidoza

Page 10: 2. Kolokvij PATA (1)

c) jedra ob robu d) jedra centralno e) Aschoffov granulom

8. Jetrna ciroza (dva najznacilnejša): a) alkohol b) virusi c) avtoimuno d) hemokromatoza

9. Akutni glomerulonefritis: a) odlaganje imunskih kompleksov b) predvsem proliferacija mezangija c) eozinofilci d) prizadeti vsi glomeruli e) sinehije

10. Virusni encefalitis: a) kongestija b) nevronofagija c) perivenozni infiltrat d) senilne lehe

1. Osteosarkom a. pogostejši pri otrocih in mladih odraslih b. tumorske celice tvorijo osteoid c. pogostejši pri starejših d. najpogosteje v kolenu e. zanj značilni lipoblasti (a,b,d)

2. Bazalnocelični karcinom a. najpogostejši primarni maligni tumor kože b. otočki iz bazalnih celic, palisadanje, številne mitoze c. na koži izpostavljeni soncu d. počasi raste in redko zaseva e. semizdi, da ga ga uvrščamo v skupino mezenhimskih tumorjev... (a,b,c,d)

3. Karcinom ledvičnih celic a. ostro omejen od okolice b. lahko v povezavi z Hippel-Lindau sindromom

c. pogosteje iz celic distalnega tubula d. vdor v ledvične vene e. ? (a,b,d)

4. Za Hodgkinove limfome NI značilno: a. Prisotna mutacija bcl-2 b. pojavlja se pri starejših/mlajših (spet ne vem kaj je blo :D) c. diagnostično so značilne Reed-Stein... celice

5. Dezmosomi (mislim da je pisalo medcelični mostički) in povečano izločanje keratina so značilni za: a. ploščatocelični karcinom

6. Glioblastom a. pomnožene žile in njihov endotel b. psevdopalisade c. irazite celične in jedrne polimorfije d. Veroceyeva telesca e. Nekroze s psevdopalisadnim urejenjam tumorskih celic

7. Nezreli teratomi a. pogosto zasevajo b. iz tkiv malignega videza c. nezrela tkiva d. večinoma benigni e. vzkliknejo v spolnih žlezah in ...

8. nepravilne trditve o adenomu debelega črevesja a.zasevajo v bezgavke b. infiltrijajo submukozo c.omejeni na sluznico d. e. (a,b)

9. pleomorfni adenom a. obdaja vezivna ovojnica b. da je najpogostejši tumor slinavk c. neki z Reed.sternbegovimi velikankami d. stroma obilna

Page 11: 2. Kolokvij PATA (1)

e. (a,b,d)

10. švanom a. lahko pojavlja sporadično b. neki z pontocerebralnem kotom, semizdi, če leži tm...

2. MAKRO KOLOKVIJ (9. 5. 2011)

1) Prirojene ciste jeter a) jetrni parenhim je ohranjen b) so posledica ehinokone okužbe c) praviloma povzročajo težave č) sodijo med razvojne anomalije jeter (a,č)

2) Silikoantrakoza a) spada med pnevmokonioze b) zaplet je lahko kronično pljučno srce c) vidimo omejene gnojne ciste č) pogostejša je v zgornjh delih lobulov d) značilni so fibrohialinizirani obroči (a,b,č,d)

3) Hidrocefalus a) lahko je posledica degenerativnih bolezni možganovine b) pri otroku se lobanjske kosti razmaknejo c) ventrikli so zoženi (a,b)

4) Anevrizma možganske arterije a) pogosto zaradi troboze b) vzrok je ateroskleroza c) vzrok so primarne anomalije v zgradbi žilne stene č) najpogostejša na srednji možganski arteriji (pa še eni, mislim da komunikantni) d) ruptura povzroči epiduralno krvavitev (b,c,č)

5) Glioblastom a) najpogostejši v področju zgornjega sagitalnega sinusa

b) je zelo maligen, ker hitro zaseva izven osrednjega živčevja .......še neke pravilne trditve

6) Leiomiom a) znaki so izvenciklične krvitve b) zelo maligen tumor c) pojavi se po menopavzi č) redko spontano izgine d) zaradi hormonov se lahko naglo poveča (neki v tem smislu) (a,č,d)

7) Dermoidna cista jajčnika a) jajčnikov teratom b) so zelo maligni tumorji jajčnika c) pojavi se koža in njene tvorbe č) pri mlajših ženskah (a,c,č)

8) Karcinom dojke a) je največkrat ploščatoceličen b) družinska nagnjenost zaradi mutacij genov BRCA1 in BRCA2 c) je hormonsko odvisen č) pogostejši pri ženskah, ki so prvič rodile po 30.letu d) najpogosteje v zgornjem zunanjem kvadrantu (d,c,č,d)

9) Ploščatocelični rak pljuč a) najpogosteje na periferiji b) najpogosteje na razcepiščih glavnih in lobarnih bronhov c) največkrat pred njegovim odkritjem najdemo zasevke v možganih, nadledvičnici, jetrih in kosteh č) raste počasi v primerjavi z ostalimi oblikami (b,c,č?)

10) Gnojni holangitis a) zaradi holedoholitiaze b) zaradi okužbe z ehinokokom

Page 12: 2. Kolokvij PATA (1)

c) v jetrih nastanejo absscesi (a,c)

Drugi kolokvij mikropatologije – 07.12.2009

Odgovori so nakazani, ampak ne dam roke v ogenj zanje (se na bolj vroč radiator ne).

1.GOODPASTUREJEV SINDROM -III. tip preobčutljivosti (ne) -anti-GBM se najde v serumu (ja) -dokažemo zrničaste depozite (ne) -avtoimunska bolezen pljuč in ledvic (ja) -v polmesecih najdemo parietalne celice Bowm. kapsule, makrofage, nevtrofilce in fibrin (ja)

2.AMILOIDOZA -prizadeti organi vedno makroskopsko spremenjeni (ne) -vedno je pridobljena (ne) -tioflavin T se veže na amiloid (ja) -TTR se nalaga v srcu pri senilni amiloidozi (ja) -vzrok nalaganja beljakovine AL je monoklonska proliferacija limf. B ali plazmatk (ja)

3.KRONIČNA PEPTIČNA RAZJEDA -dno razjede je iz štirih plasti (ja) -sega prek muskularis mukoze (ja) -najpogosteje v želodcu in dvanajstniku (ja) -vzrok lahko H. Pylori (ja) -celi se z regeneracijo in reparacijo (ja)

4.ATEROSKLEROZA -ateroembolija je lahko zaplet ateroskleroze (ja) -holesterolni kristali so vidni v penastih makrofagih (ne) -prizadeta je intima zaradi poškodbe endotelija (ja) -media nikoli ni prizadeta (ne) -prsna aorta prizadeta večkrat kot trebušna (ne)

5.LIPOM -najpogosteje v podkožju (ja) -celice so enake zrelim maščobnim celicam (ja)

-značilna miksoidna stroma in razvejane žile (ne) -lahko nastane v mišici (ja) -ponavadi je solitaren (?)

6.GIST -je ostro razmejen (ja) -lahko v podkožju (ne) -v 20% se pojavi v analnem predelu (ne) -napoved je odvisna od velikosti in št. mitoz (ja) -če je mitoz manj kot 5 (na neko enoto), potem je benigen (ne)

7.OSTEOSARKOM -drugi najpogostejši sarkom kosti za hondrosarkomom (ne) -najpogosteje pred 20. leto (ja) -od drugih sarkomom ga ločimo po tvorbi kostnih letvic (ja) -najpogosteje v hrbtenici in medenici, kjer je veliko rdečega k. mozga (ne) -lahko kot zaplet Pagetove bolezni kosti (ja)

8.MALIGNI MELANOM -za napoved je najpomembnejši polimorfizem celic (ne) -lahko nastane v nekaterih sluznicah (ja) -nastane iz bazalnih keratinocitov (ne) -značilna je pagetoidna porazdelitev celic (ja) -obstaja tudi amelanotični tip (ja)

9.KLASIČNI HODGKINOV LIMFOM (TIPI) -tip nodularne skleroze (ja) -mešanocelični tip (ja) -limfocitna deplecija (ja) -folikularni (ne) -difuzni (ne)

10.TUBULO-VILOZNI ADENOM ŠIROKEGA ČREVESA

Page 13: 2. Kolokvij PATA (1)

-maligen epitelijski tumor (ne) -zvečana sekrecija mucina (ne) -vedno prisotna epitelijska displazija (ja) -vedno polipoiden (ne) -pogost pri otrocih (ne)

Od kolokvija je ze minilo nekaj časa,tako da se vseh odgovorov niti več zal ne spominjam. To je le nek priblizek, navedeni so večinoma domnevno pravilni (pa tudi nepravilni) odgovori, a ne vsi. Boste pa vsaj videli, kako kolokvij izgleda in kak je nabor tem.

1.Kateri so podtipi klasičnega Hodgkinovega limfoma: - mesanocelični -limfocitna deplecija -nodularna skleroza -in se en nepravilen odgovor

2.Kaj velja za lipom: -po večini gre za inkapsuliran -je najpogostejsi lipom pri odraslih -...

3. Kaj velja za tubulo-vilozni adenom sirokega črevesa: -lahko je pecljati ali sirokobazni -mucinska sekrecija je povečana (not!) -vedno je nakazana epiteljiska displazija

4.Kaj velja za celiakijo: -značilna je atrofija resic -v vrhnjem delu resic so prisotni pomnozeni limfociti cd8+, ki so značilni za celiakijo(pravilno-kljub temu da gre za atrofijo resic) -se pojavi pri uzivanju psenice, prosa in riza

5.Za amiloidozo ledvice je značilno: -najpogosteje gre za odlaganje amiloida aa -odlaganje amiloida je omejeno le na glomerule -

6. Gastrointestinalni stromalni tumor:

-značilen je vretenasti kolesasti vzorec rasti -ponavadi vznikne v zelodcu -ponavadi vznikne v debelem črevesju/kolonu

7.Kronična peptična razjeda zelodca: -dno razjede je sestavljeno iz dveh plasti (tisto v rumenem okvirčku niso plasti ulkusa ampak DNA!) -lahko sega v subserozo masčevja -

8. Polmesečasti glomerulonefritis v sklopu G. sindroma:

9. Postinfekcijski glomerulonefritis: -imunofluorescenčna preiskava pokaze zrničaste imunske depozite v steni kapilar -imunofluorescenčna preiskava pokaze trakaste imunske depozite v steni kapilar -razvije se 4-8 tednov po okuzbi

10. Multipli mielom: -nekaj v kontekstu: Značilni so kronièni zlomi kosti ali kaj ze... -značilna je zvisana ravan igG v serumu -pacienti najpogosteje umrejo zaradi odpovedi ledvic in infekcij

1. Ciroza jeter je lahko posledica: a) metabolno-toksične okvare jeter b) kroničnega hepatitisa c) Wilsonove bolezni d) sklerozantnega holangitisa e) primarni karcinom jeter

2. Žolčni kamni lahko posredno povzročijo: a) vnetje žolčnika b) primarno biliarno cirozo c) karcinom žolčnika d) zastoj žolča e) portalno hipertenzijo

3. Pljučna atelektaza je posledica: a) poškodbe dihalnih poti b) zapore dihalnih poti c) premočne umetne ventilacije d) tuja snov v prsni votlini pritiska na pljuča

Page 14: 2. Kolokvij PATA (1)

e) pljučne fibroze

4. Za tuberkulozo pogosteje zbolijo: a) starejši b) otroci c) bolniki z aidsom d) bolniki z emfizemom e) bolniki z limfomom

5. Ploščatocelični rak pljuč: a) povezan s kajenjem b) pogostejši pri ženskah c) pogostejši pri nekadilcih d) lahko na periferiji pljuč e) najpogosteje na razcepiščih glavnih in lobarnih bronhov

6. Najmalignejši možganski tumor: bla, bla, bla...v glavnem, pravilni je glioblastom

7. Vnetje mehkih možganskih ovojnic lahko nastane kot posledica: a) hidrocefalusa b) širjenja vnetja iz perinazalnih sinusov c) adhezije mening d) poškodbe glave e) septikopiemije 8. Endometritis nastane po: a) splavu/porodu b) uporabi IU vložka c) okužbi z gonokoki d) širjenju vnetja iz perimetrijev e) (nekaj, kar ni bilo prav)

9. Karcinom endometrija a) najpogostejši maligni tumor pri ženskah b) dolgo je omejen na maternico c) zgodaj hematogeno zaseva d) lahko proizvaja estrogene e) predstopnja je atipična hiperplazija endometrija

10. Dermoidna cista jajčnika: a) vrsta teratoma

b) iz celic trofoblasta c) najpogosteje pri mladih ženskah d) navadno benigna e) endodermalne celice

1. Kongenitalne ciste jeter: a. so prave ciste b. postresorbcijske ciste intrauterino,….. c. razširitve ven d. od znotraj so z necim odete (a)

2. Primarna generalizirana hemokromatoza a. prevelika absorbcija Fe iz crevesa b. prevelik vnos s hrano, transfuzijami, zaradi hemolize c. jetra so makronodularno ciroticna d. pogostejša pri moških (a)

3. Meningiomi nastanejo iz: a. arahnoide b. pie c. horoidnega pleteža d. dure (a,b)

4. Ovula Nabothi a. mikrocisticno razširjene žleze v mat. vratu b. zaradi zaprtja žleznih izvodil c. v jajcniku d. je tumor jajcnika (a,b)

5. Rak mat. vratu a. HHV b. HPV c. glive (b)

6. Zapleti leptomeningitisa vsi RAZEN: a. encefalitis b. hidrocefalus c. meningitis d. ependimitis

Page 15: 2. Kolokvij PATA (1)

(a)

7. Rak pljuc, ki nastane iz brazgotine a. asimptomaticna sprememba, ki jo veckrat nakljucno odkrijemo z RTG b. na periferiji pljuc c. povzroca obstrukcijo dihalnih poti d. je plošcatocelicen (a,b) 8. Pljucni absces nastane pri a. Klebsiela pneumoniae b. bronhopneumonija c. alveolitis d. infarkt pljuc (a,b,d)

9. Hepatocelicni karcinom a. ima dobro prognozo b. v ciroticno spremenjenih jetrih zaradi okužbe s vir. hep A c. v ciroticno spremenjenih jetrih zaradi okužbe s vir. hep B d. v zdravih jetrih (c)

10. Silikoantrakoza a. crnikasti, fibrohialinizirani, difuzno razsejani vozlici b. zaradi vdihavanja premogovega/silicijevega prahu c. pri kadilcih d. možen nastanek cor pulmunale (a,b,d)

_test A_

1. Za ovula Nabothi velja: a) So cistično razširjene žleze materničnega vratu. b) Nastanejo zaradi zamašitve žleznih izvodil.

[a, b]

2. Značilnosti leiomioma: a) Je visoko maligen tumor. b) Nanj vplivajo hormoni in v nosečnosti se

lahko poveča. c) Redko spontano izgine. d) Pogost je pri ženskah v menopavzi. [b, c]

3. Značilnosti silikoantrakoze: a) Nastane zaradi vdihavanja premogovega in silicijevega prahu. b) Značilni so fibrohialinizirani vozliči. c) Možen zaplet je kronično pljučno srce. [a, b, c]

4. Značilnosti glioblastoma multiforme: a) Raste ekspanzivno in odriva okolno možganovino. b) Najpogosteje se pojavi v področju zgornjega sagitalnega sinusa. c) Na prerezu vidimo nekroze in krvavitve d) Raste infiltrativno in ni ostro razmejen. [c, d]

5. Za ciste pri hepar cysticum congenitum velja: a) So razširjene vene. b) Nastanejo kot posledica vnetja pred rojstvom. [c]

_test B_

1. Zapleti pri lobarni pljučnici so: a) Empiem. b) Difuzna fibroza. c) Kronična pljučnica. d) Septikopiemija. [a, c, d]

2. Značilnosti horiokarcinoma: a) Lahko vznikne iz teratoma. b) V modu ima ugodnejšo prognozo kot pa v maternici. c) Zaseva predvsem limfatično. d) Obsežne nekroze in krvavitve. [a, d]

Page 16: 2. Kolokvij PATA (1)

3. Značilnosti primarnega karcinoma v jetrih: a) Etiološka dejavnika sta infekcija z virusom hepatitisa A in jetrna ciroza. b) Pogosto se pojavi na cirotičnih jetrih. c) Vznikne iz nevroepitelnih celic. [b]

4. Značilnosti meningeoma: a) Je maligen tumor, ki vznikne iz nevroepitelnih celic. b) Raste predvsem invazivno v možganovino. c) Najpogosteje se pojavi v področju zgornjega sagitalnega sinusa. d) Prehaja iz ene možganske poloble na nasprotno stran. [c]

5. Značilnosti anevrizme arterije na možganski bazi: a) Ruptura anevrizme povzroči epiduralno krvavitev. b) Vzrok je pridobljena anomalija v zgradbi žilne stene. c) Vzrok je prirojena anomalija v zgradbi žilne stene. d) Najpogosteje nastane na sprednji komunikantni arteriji in na srednjih možganskih arterijah. [c, d]