1

Revija o študentskem športu

št. 12/oktober 2012

oktober12št. 10 / oktober 2010

oktober10

2

Evropska univerzitetna prvenstva 2013Badminton 6. – 11. 5. 2013 Uppsala, ŠvedskaRugby 7 s 14. – 16. 6. 2013 Sofija, BolgarijaNamizni tenis 19. – 23. 6. 2013 Zonguldak,

TurčijaOdbojka 23. – 30. 6. 2013 Nicosia, Ciper

Rokomet 23. – 30. 6. 2013 Katowice, Poljska

Nogomet 23. – 30. 6. 2013 Almeria, ŠpanijaOdbojka na mivki 24. – 29. 6. 2013 Oporto,

Portugalska

Karate 19. – 21. 7. 2013 Budimpešta, Madžarska

Košarka 21. – 28. 7. 2013 Split, HrvaškaFutsal 21. – 28. 7. 2013 Malaga, ŠpanijaVeslanje 22. – 25. 8. 2013 Poznan, Poljska

Judo 22. – 25. 8. 2013 Coimbra, Portugalska

Tenis 2. – 9. 9. 2013 Bar, Črna gora

Golf 17. – 21. 9. 2013 Saint Saens, Francija

Taekwondo 25. – 27. 11. 2013 Kazan, Rusija

www.eusa.eu

Univerzitetna športna zveza PrimorskeJesenska čista desetka 17. 10. 2012UFL - futsal liga November 2012UKL - košarkarska liga November 2012UOL - odbojkarska liga November 2012UBL - bowling liga November 2012UTL - teniška liga November 2012Šah November 2012Namizni tenis Januar 2013Badminton Januar 2013Bela čista desetka Januar/februar 2013Namizni nogomet April 2013Cvetoča čista desetka Marec/april 2013Odbojka na mivki Maj 2013Karting Maj 2013Mokra čista desetka Maj 2013

www.uszp.si

športni koledarËek

Programi članic Slovenske univerzitetne športne zvezeŠportna zveza Univerze v LjubljaniUKL - Košarkarska liga 5. 11. 2012UFL - Liga v dvoranskem nogometu - futsalu 7. 11. 2012

UOL - Odbojkarska liga 8. 11. 2012UTL - Teniška liga 20. in 22. 11. 2012UBL - Badminton liga 19. 11. 2012Namizni tenis 21. 11. 2012Šah 12. 12. 2012Plavanje 7. 3. 2013Savate 17. 3. 2013Biljard 27. 3. 2013Jadranje 30. 3. 2013Orientacijski tek 24. 4. 2013Odbojka na mivki 14. 5. 2013Atletski miting 29. 5. 2013

www.unisport.si

Univerzitetna športna zveza MariborZZ Festival športa Oktober 2012Maraton aerobike 10. 10. 2012Nočni tek na Kalvarijo 10. 10. 2012Turnir v badmintonu 16. 10. 2012Turnir v košarki in odbojki 24. 10. 2012Turnir v malem nogometu 23. in 25.10.2012Študentska liga v malem nogometu November 2012

Študentska liga v košarki November 2012Ski žur Kope 1. 1. 2013ZZ mestni tek 21. 5. 2013Zzrolano mesto 23. 6. 2013

www.zdravazabava.com

Univerzijade 2013Letna Kazan, Rusija 6. - 17. 7. 2013Zimska Trentino, Italija 11. - 21. 12. 2013

www.fisu.net

3

kazalo

Uvodnik 4

Vroča tema:

Slovenski študenti na Olimpijskih igrah 2012 5

Intervju z Živo Dvoršak: »Ciljam že na Rio!« 6

Vrhunski športniki na Univerzi v Ljubljani 10

Zgodilo se je:

Svetovna univerzitetna prvenstva 12

1. Evropske univerzitetne igre 15

Biti prostovoljec je zakon! 16

Državna univerzitetna prvenstva 17

Predstavljamo:

Družina SUSA 21

Brez Zdrave zabave v Mariboru ni športa! 22

Študentski tekmovalni šport v Ljubljani 24

Študentje in šport na Primorskem 26

Študenti, šport in Obala 28

Visoko šolstvo in šport z roko v roki: utopija ali resničnost? 30

15

22

24

28

5

4

uvodnik

Na naslovnici:Utrinek iz atletskega mitinga Univerze v LjubljaniFoto: Matej Pušnik

ZZ zdrava zabava, revija o študentskem - univerzitetnem športu

ISSN: 1581 – 5722

Izdajatelj:SLOVENSKA UNIVERZITETNA ŠPORTNA ZVEZA (SUSA)

Uredniški odbor:Staša ŠtajnpihlerMarko JuretičMaja Hren

Tisk: Kubelj d.o.o.

Naklada: 4500 kosov

Mnenja avtorjev podpisanih člankov ne odražajo stališča uredništva in izdajatelja.

Izdajo revije je podprla:Fundacija za šport

Spoštovane športnice študentke in športniki študentje, cenjene kolegice in kolegi, drage bralke in bralci!

Veseli me, da vas tudi letos lahko povabim k branju edine revije o študentskem tekmovalnem in rekreativnem športu pri nas, revije Zdrava zabava.

Tudi v preteklem študijskem letu smo se s sodelavci in prijatelji študentskega športa trudili pri organizaciji tek-movanj na lokalnem in nacionalnem nivoju, predvsem pa

podpirali naše športnike pri udeležbi na velikih mednarodnih tekmovanjih. Ne-zavidljivi situaciji navkljub, v kateri se je znašel celoten univerzitetni šport, smo izpeljali dva festivala študentskega športa, široko paleto državnih univerzitetnih prvenstev, poleg tega pa športnikom omogočili udeležbo na 1. Evropskih univer-zitetnih igrah v španski Cordobi ter petih Svetovnih univerzitetnih prvenstvih.

Zavedam se, da je stara celina, katere del je Slovenija, v težavah. Strinjam se s tistimi, ki pravijo, da ne gre le za trenutno krizo, ki bo nekoč minila. Bolj ver-jetno gre za korenite spremembe, ki bodo na novo postavile družbena, finančna in politična razmerja. Zavedam se, da se moramo nanje ustrezno pripraviti in z njimi živeti. Nikakor pa se ne morem strinjati, da je zaradi prerazporeditve javnih sredstev potrebno tako neenakomerno udariti po določenih občutljivih družbenih tkivih. Izobraževanje, kultura in šport so od nekdaj tvorili trdne temelje nacional-ne identitete naroda in države. So garant za ohranitev in napredek nacionalnega bitja. Tega bi se morali bistveno bolj zavedati v današnjih globalnih razmerjih.

Kot posebej aktualno temo v tej številki izpostavljamo zelo uspešno udeležbo slovenskih športnikov na 30. olimpijskih igrah v Londonu – verjeli ali ne: v naši reprezentanci jih je bilo skoraj polovica aktivnih študentov. To dejstvo dokazuje, da je ob trdem delu združevanje vrhunskega športa s študijem mogoče, seveda ob predpostavki, da ima študent visoko stopnjo motiviranosti zaključiti študij, uni-verze pa športniku na študijski poti ustrezno pomagajo. Slovenska univerzitetna športna zveza bo skupaj s svojimi članicami, univerzitetnimi športnimi zvezami v študijskih središčih Ljubljana, Maribor in Primorska, tudi v prihodnje odigrala vlogo povezovalnega člena med enimi in drugimi.

Ob začetku novega šolskega leta vsem, zlasti študentkam in študentom, želim veliko športnih in študijskih uspehov. Naj se čim dlje sliši vaš glas!

Prof. dr. Otmar Kugovnik,Predsednik Slovenske univerzitetne športne zveze

Slovenska univerzitetna športna zveza – Slovenian University Sports Association (SUSA)Kongresni trg 12, Sl-1000 LjubljanaTel: 01/5207826, fax: 01/520 7827info@susa.orgwww.susa.orgwww.facebook.com/slovenska.univerzitetna.sportna.zveza.susa

IZVRŠNI ODBORPredsednik: prof. dr. Otmar KugovnikPodpredsedniki: mag. Božidar Pučnik, dr. Rado Pišot, Matjaž PečovnikČlani: prof. dr. Radovan Stanislav Pejovnik, prof. dr. Dragan Marušič, prof. dr. Milan Žvan, Marko Kolenc, Klemen Tasič, Marjan Pučnik, Sebastjan Kokl, Patrik Peroša

1

Revija o študentskem športu

št. 12/oktober 2012

oktober12št. 10 / oktober 2010

oktober10

5

Ali ste vedeli, da je bilo med slovenskimi športniki, ki so letos zastopali barve Slovenije na 30. olimpijskih igrah v Londonu, kar tretjina študentov? Nekateri med njimi študijske obveznosti premagujejo na slovenskih univerzah, nekateri pa šport združujejo s študijem v tujini. Kdo so bili torej kandidati za olimpijske dosež-ke, ki jim je, kljub vrhunski športni karieri, izobrazba pomembna in kakšna je trnova pot študenta - vrhun-skega športnika?

Splošno znano dejstvo je, da kariera vrhunskega špor-tnika pomeni ogromno odrekanja, na drugi strani pa so ravno ti posamezniki najbolj disciplinirani in marljivi študentje. V letošnji 65 – članski odpravi teama Slo-venija je bilo tako okoli 30 športnikov, ki imajo aktiven status študenta.

Na Univerzi v Ljubljani študira 14 športnic in športni-kov članov letošnje slovenske olimpijske reprezentan-ce: kanuista Luka Božič in Eva Terčelj, prvi študent Akademije za likovno umetnost, druga pa Fakultete za arhitekturo, jadralka Teja Černe, študentka Pedagoške fakultete, strelka Živa Dvoršak, študentka Fakultete za matematiko in fiziko, gimnastičarka Saša Golob, štu-dentka Medicinske fakultete, sicer pa tudi udeleženka lanske 26. Poletne univerzijade v kitajskem Shenzhe-nu, kjer so tekmovalke v ekipni tekmi dosegle skupno peto mesto. Tenisač Blaž Kavčič in plavalka Anja Kli-nar sta uspešna študenta Filozofske fakultete, jadralka Tina Mrak, judoistka Raša Sraka Vuković in svetovni prvak v kajaku Peter Kauzer pa študentje Fakultete za šport. Plavalki Tjaša Oder in Tjaša Vozel študirata na Veterinarski oziroma Fakulteti za upravo, atlet Rožle Prezelj je študent Pravne fakultete, kolesarka Tanja Žakelj pa je študentka Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani.

Tudi Univerza v Mariboru je imela v Londonu svoje predstavnike, in sicer je atletinja Sonja Roman štu-dentka Pedagoške fakultete, taekwondoist Ivan Ko-nrad Trajkovič je študent Fakultete za naravoslovje in matematiko, plavalec Robert Žbogar in tekmovalka v badmintonu Maja Tvrdy pa sta študenta Fakultete za organizacijske vede.

Na Univerzo na Primorskem, in sicer na Fakulteto za management, pa je vpisan tudi naš uspešen jadralec Vasilij Žbogar, ki pa sicer v tem študijskem letu pav-zira.

Med tekmovalci teama Slovenija so bili uspešni tudi športniki, ki svojo študijsko pot utrjujejo v tujini, v med-narodnem tekmovalnem prostoru pa lahko barve Slo-venije zastopajo na največjem športnem študentskem dogodku – univerzijadi. Denimo plavalca Sara Isaković in Damir Dugonjić, študenta na ameriški univerzi Ber-keley, sta v preteklosti že zastopala Slovenijo na pole-tni univerzijadi v Beogradu 2009, atletinja Tina Šutej, študentka Univerze Arkansas, pa je viden uspeh do-segla tudi na lanski poletni univerzijadi v Shenzhenu, in sicer srebrno odličje v skoku ob palici.

Od zgoraj naštetih sicer na letošnjih olimpijskih igrah nihče ni posegel po odličjih, vendarle pa je njihova konkurenčna prednost predvsem mladost, ki jim omo-goča, da se bodo največjega svetovnega športnega dogodka lahko udeležili tudi v prihodnje. Slovenska univerzitetna športna zveza se bo s svojimi članicami še naprej trudila vzpostavljati ugodne pogoje za študij vrhunskih športnikov.

M.R.

Foto

: A

leš

Fevž

er

vroËa tema

Slovenski študenti na Olimpijskih igrah 2012

6

Intervju z Živo Dvoršak: »Ciljam že na Rio!«

vroËa tema

Pogovarjali smo se z Živo Dvoršak, študentko Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, Državno univerzitetno prvakinjo v strelstvu, vrhunsko športnico in navsezadnje letošnjo udeleženko Olimpijskih iger v Londonu, kjer je dosegla odlično 11. mesto. Preberite si, kako simpatični 21- letnici uspe združevati treninge s študijem, kako nanjo gledajo profesorji in kako je mlada študentka doživljala največjo športno prireditev na svetu.

V študijskem letu 2011/2012 si obiskovala 2. letnik do-diplomskega študija Fakultete za matematiko in fiziko na Univerzi v Ljubljani. Splošno znano je, da je to eden tež-jih študijev. Kako ga doživljaš ti?Ja, veliko je potrebno delati sproti. Opazila sem, da če ne delaš sproti, potem težko slediš in moraš na koncu res delati veliko in biti hvaležen vsem, ki so ti pripra-vljeni pomagati. Meni se pozna, ker veliko manjkam. Opazila sem, da če manjkam na predavanjih in vajah, težje pridem noter, saj sem tak tip človeka, da moram najprej slišati in potem še sama pogledati. Če pa mo-ram sama od začetka, se težko spravim, pa tudi uspe mi ne vedno.

Glede na to, da si bila celo poletje »zaposlena«, kako ti gredo izpiti? Boš letos zaključila 2. letnik?Drugega letnika ne bom zaključila, saj sem šla v olim-pijsko leto z namenom, da se posvetim športu in da zares dobim normo. Tako sem letošnje študijsko leto načrtno delala le polovico predmetov, polovico pa sem si jih pustila za prihodnje leto.

Je bila Fakulteta za matematiko in fiziko tvoja prva izbira?Ja, matematika. Nisem si želela študirati splošne ma-tematike, pa sem potem našla smer finančna mate-matika, čeprav se mi zdi, da če bi zbirala sedaj, bi zagotovo izbrala kaj drugega.

Res? Zakaj?V bistvu ne vem. Mogoče sem začela o tem razmišljat februarja pred Evropskim prvenstvom. Name se je zgri-nilo veliko čudnih misli, saj je bila to zame res zadnja priložnost. Konstantno sem razmišljala: kaj, če mi ne uspe, kaj bom potem? V tem primeru bi bilo potrebno za študij malo bolj zagrabiti. Takrat sem potem de-jansko šla na informativni dan. Šla sem pogledat na psihologijo, ker me to področje zanima.

Trenirala si že v osnovni šoli, skozi srednjo šolo in tudi sedaj. Kako je športno udejstvovanje vplivalo na tvoj iz-obraževalni proces? Kako si združevala treninge in šolo?V osnovni šoli to ni bil problem. Tam sem šele zače-njala in treningi niso bili tako zelo pogosti, čeprav sem že v osnovni šoli bila navajena, da imam poln urnik. Vsako popoldne sem imela vsaj eno stvar od krožkov do glasbene šole. Bilo mi je v navadi, da moram še nekam ko pridem iz šole domov. Tudi v gimnaziji nisem imela večjih problemov. Od nekdaj sem navajena, da imam trening vsak dan. To je to, tu se ne pogajam. Saj pride kakšen dan, ko ga izpustim in res ne gre, predvsem če imam naslednji dan kakšen izpit in se imam res še preveč za učiti. Tudi če imam kolokvij ali izpit, mi je normalno, da grem en dan prej na trening.

Dosegaš izredne rezultate, že sam nastop na Olimpijskih igrah je nekaj, česar mnogi športniki ne dosežejo nikoli, zraven pa si še redna študentka. Kako nate gledajo tvoji profesorji, asistenti? Ali sploh vedo, da si vrhunska špor-tnica?Profesorji načeloma vedo, da imam status vrhunskega športnika in kako je s tem, vendar tega nisem nikoli iz-koriščala, niti nisem bila navajena na to. Na gimnaziji, ko statusa še nisem imela, sem se tudi brez statusa lahko vse dogovorila. Sedaj pa, čeprav se načeloma s profesorji vse dogovorim, prej naletiš na kakšne težave ali neodobravanje, saj imajo svoj sistem, ki se ga držijo.

Potem si že naletela na neodobravanje s strani profesor-jev?Tudi to se je zgodilo. Do sedaj sem imela recimo 90% izkušenj, da sem se brez problemov lahko dogovorila in so se prilagodili. Mogoče mi ni bilo treba iti na kakšen kolokvij, včasih pa potem vseeno zahtevajo, da znaš na ustnem izpitu povedati kaj več. Načeloma pa s tem nimam težav.

Na Slovenski univerzitetni športni zvezi si prizadevamo študentom športnikom, sploh vrhunskim športnikom, ure-diti čim bolj ugodne pogoje za študij. Seveda pa je veči-noma izkušnja taka, da se, če je študent prizadeven ozi-roma ne izkorišča sistema, le redko zgodi, da profesorji niso razumljivi. Ja, seveda. Naletela sem na profesorja, ki mi je dejal, da ne dela izjem, ker potem še marsikdo drug pride in to izkorišča. Rekel je, da bi bilo najbrž v mojem prime-ru drugače, ampak žal ne gre.

Foto

: A

leš

Fevž

er

7

Kaj pa sošolci? Si kdaj dobila občutek, da te obravnavajo drugače ?Ne, takšnega občutka nisem dobila. S tistimi, ki se družim, pa tudi drugi, me podpirajo in vedo, kako je. Včasih se tudi potegnejo zame, da bi se kakšen datum prestavil. Seveda pa se najdejo tudi takšni, ki hočejo po svoje in ne upoštevajo drugega, ampak konec kon-cev sem se sama odločila, da sem v tem.

Torej se ti zdi, da je na vaši fakulteti za vrhunske špor-tnike dobro poskrbljeno? Kaj bi bilo potrebno spremeniti, nadgraditi? Ja, načeloma mislim, da je poskrbljeno. Meni problem predstavlja le bolonjski sistem, kjer lahko samo enkrat ponavljaš letnik. Vem, da v zimskem semestru načelo-ma naredim vse predmete, potem pa pride letni seme-ster, ki mi dela veliko problemov, ker me skoraj nikoli ni. Poleti sem toliko odsotna, da ne morem na vaje in predavanja. Iz tega stališča bi mogoče spremenila sis-tem, da bi lahko vse opravljala pozimi, da bi bil sistem prilagojen za športnike, ali pa bi lahko en letnik opra-vljali v dveh letih. Tudi med zimskim semestrom imam konstantno treninge in nisem niti en vikend doma. En-krat lahko ponavljaš, ampak kaj pa potem drugič?

Kje se vidiš po zaključku študija?Zaenkrat se vidim v športu. Meni je strelstvo trenutno način življenja in mu posvečam večino časa. Trenutno se ne vidim v smeri, ki jo študiram, niti ne vem, kaj bi lahko s tem počela. Mogoče se malo spogledujem s tujino. Recimo Amerika, kjer ti omogočajo študij in trening hkrati, in tekmuješ, streljaš za Univerzo. Izha-jajo iz tega, da si ti tam za njih, da jim prinašaš dobre športne rezultate in ti hkrati omogočajo študij.

Kako poteka tipičen strelski trening? Kakšno vlogo ima pri treningu tvoj trener David Zalar?Na strelskem treningu samo streljaš. Prideš tja, se pri-praviš in začneš streljat. Veliko treningov strelec opravi sam. Sva pa s trenerjem dogovorjena, da imava nače-loma dvakrat na teden uro in takrat pogledava, če so kakšni problemi, čisto tehnično. Pri njemu mi je res všeč, ko samo pogleda in vidi kaj je narobe. Pri strelcih je najpomembnejša vloga trenerja, da te moralno pod-

pira. Pomembna pa je tudi kondicijska pripravljenost, čeprav dostikrat slišiš komentarje kot: »Pa kaj sploh rabiš kondicijo, če samo stojiš tam?« Če ne drugega, si psihološko boljši. Stati v enem in istem položaju po več ur je naporno. Pri vseh športih rabiš kondicijo. Tudi puška ima povprečno kar pet kilogramov in jo dvi-guješ vsako minuto enkrat.

Na Evropskem prvenstvu na Finskem si po kvalifikacijah vodila, na koncu pa zasedla 7. mesto in si s tem pristre-ljala nastop na Olimpijskih igrah. Kako gledaš na tisto tekmo, kakšni so bili občutki po nastopu?Tekmo na Evropskem sem izpeljala psihološko, da sem dobila kvoto, vse ostalo je bilo, kakor je bilo, ampak psihološko sem res zdržala. Če takrat ne bi dobila kvo-te, se ne bi tako trudila do konca sezone. Nisem nikoli rekla, da bom nehala streljati, če mi ne uspe, sem pa vedela, da če mi ne bo uspelo, ne bom mogla potovati in tekmovati na vseh pripravah in tekmah. V tem pri-meru bi verjetno potem raje izbrala šolo in jo normalno dokončala. Bilo bi zelo naporno in enostavno, če ne bi imela tega višjega cilja, bi določene tekme izpustila.Na tisto tekmo sem najbolj ponosna.

Sedaj pa na vročo temo Olimpijskih iger. Kako bi ocenila celotno izkušnjo?Definitivno pozitivna izkušnja. Nisem si predstavlja-la, da bo tako. Imela sem neko podobno izkušnjo iz Sredozemskih iger, kjer so govorili, da je to podobno, vendar ni bilo tako. Tam ni bilo vse tako vrhunsko pri-pravljeno, urejeno…Tukaj pa je bilo vse na vrhuncu,

vroËa temaFo

to:

STA

Foto

: S

imeo

n G

önc

8

vse smo imeli, vse je bilo točno načrtovano, vse se je izšlo. Mogoče so bili od začetka malo problemi s prevozi, zaradi gneče na cestah, vendar se je to spre-menilo, ko so čez nekaj dni odprli poseben pas samo za Olimpijska vozila. Sama sem imela sicer srečo saj sem bila v pol ure vedno na strelišču, nekateri pa so se vozili tudi po dve uri.

Kakšno pa je bilo vzdušje v Olimpijski vasi, kjer vas je bilo več tisoč?Naša reprezentanca je bila nastanjena skupaj v enem bloku, ki smo si ga delili tudi z drugimi državami. To so bili bloki postavljeni v krogu, kot da bi bil v Trnovem, vmes med bloki, pa je bil park oziroma dvorišče. Res je bilo na nivoju, vsak dan so ti prišli postlat posteljo, zamenjat brisače. Tam res skrbijo zate, da lahko ti de-laš tisto, zaradi česar si prišel tja in lahko nemoteno treniraš.

Ste se kaj družili s športniki iz ostalih držav?Družila sem se z našimi strelci, ki jih poznam že od prej. Drugače pa niti ni bilo časa. Vsega skupaj sem bila v Londonu 16 dni. Prvi teden sem se sama malo umaknila, ker sem se res fokusirala na svoj nastop in se mi zdi, da je bilo nasploh takšno ozračje, da so se vsi osredotočali na svoj nastop. Proti koncu pa se je že začelo malo sproščati in vse je postalo bolj umirjeno, več je bilo druženja. Všeč mi je bilo, da smo se v okviru Teama Slovenija razumeli, se družili…

Si šla mogoče na kakšen nastop naših športnikov?Šla sem na gimnastiko gledati Sašo (op. Saša Golob) in na kajak Evo (op. Eva Terčelj) in Luka in Saša (op. Luka Božič in Sašo Taljat). Prav tako sem si v Wimble-donu ogledala finale tenisa, pa na atletiki sem si ogle-dala nastop Kozmusa (op. Primož Kozmus). Od začet-ka sem mislila, da bom imela veliko prostega časa in

da si bom ogledala London, se odpravila po trgovinah, potem pa sva se na koncu s trenerjem odločila da, če sem del Olimpijskih iger in imam možnost pogledati vse te nastope, zakaj ne bi tega izkoristila, in res mi ni žal. Če bi lahko, bi šla še na kakšno tekmo.

V Londonu si z zračno puško dosegla odlično 11. mesto. Kako si se počutila po nastopu? Si zadovoljna z rezulta-tom?Sama sem mogoče hotela malo več, pričakovala, ver-jela v to, da lahko naredim več. Vedela sem, da sem sposobna narediti 396, tisti minimum, ki sem ga de-jansko izpolnila, čeprav mi je bilo na koncu žal ravno tistega enega kroga zaradi finala. Res je bila velika želja, da pridem v finale, pa tudi realna možnost je bila. Je pa res, da tisti dan ne veš, kaj se bo dogajalo. Lahko bi 100% slabše ustrelila. Že zaradi tega sem zadovoljna, da sem naredila tisto, kar sem si zadala, da nisem odpovedala. To mi je bilo všeč in zato mo-ram biti zadovoljna z 11. mestom. Mogoče sem sedaj začela gledati za nazaj, kaj bi lahko naredila drugače. Te tekme sem se šele čez dva dni dobro zavedala in jo začela premlevati. Psihološko se mi zdi, da je nisem čisto 100% izpeljala, ampak ne vem, ali samo zato, ker sedaj vidim, kje sem ga polomila, ali sem pač v tistem trenutku odreagirala 100% najboljše. In tega ne bom nikoli vedela. Sem zelo samokritična in čeprav sem zadovoljna z rezultatom, si vedno mislim, da bi lahko bilo še bolje. To me tudi žene naprej in iz tega jemljem nekaj pozitivnega.

Drugo tekmo, nastop z malokalibrsko puško 3 x 20, kjer si na koncu zasedla 36. mesto, pa si imela kasneje, naslednji teden. Kaj pa tam? Kakšna pričakovanja si imela?Tam visokih pričakovanj nisem imela. To sezono sem res posvetila zračni puški, tako da sem z malim kali-brom manj trenirala. Ko sem prišla v London, sploh nisem več trenirala malega kalibra, samo še zračno, tako da sem nekje tri ali štiri dni pred tekmo spet ime-la prvi trening v 16 dneh. Je pa bila pozitivna ta pa-vza, ki sem jo naredila. Na splošno sem se celo sezono lovila in na teh tekmah v malem kalibru pridobila nek strah. Bila je nekako čudna sezona, še posebej zato, ker je bila lanska sezona v malem kalibru uspešna in sem vidno napredovala na nek rezultat, ki pa ga letos enostavno nisem dosegla. Tako da smo se odločili, da se bomo bolj posvečali zračni, ampak mi je vseeno žal, ker potem nisem znala najti v sebi tega tekmovalnega duha za tisto tekmo. Naredila sem jo najlepše oziroma najboljše glede na celo sezono in sem bila s samim streljanjem zelo zadovoljna.

Torej ti je v letošnji sezoni bolj ležala zračna puška. Ka-tera kategorija pa ti je drugače ljubša?Mali kaliber mi je bolj zanimiv, čeprav sem se letos več mučila z njim in imela več težav, ampak vem, da je treba počasi. Včasih bi rada kar vse takoj, ampak na koncu sem še vseeno vse naredila in vse je uspelo ob svojem času. Je pa zraven mene na nastopu v malem kalibru streljala Ivana Maksimović iz Srbije, s katero sva zelo dobri prijateljici; ona je bila potem v Londonu

vroËa temaFo

to:

Ale

š Fe

vžer

9

na koncu srebrna. Takrat enostavno nisem več razmi-šljala o tekmi, ker sem bila tako vesela za njo in res mi je to pomenilo skoraj toliko, kot da bi sama dobila medaljo.

In OI so mimo in kaj sedaj? Že ciljaš kar naprej na na-slednje?Ja!

Imaš kakšne plane še vmes?Tekme so vedno, vsako leto se najde več pomembnih. Kakor sem rekla, dejansko nimam nobenega res vi-dnega rezultata, s katerim bi se lahko pohvalila. Vsaj v smislu medalj ne, tako da bom sedaj začela dela-ti na tem, da začnem že končno pobirat medalje. Na evropskem mi je lani malo zmanjkalo, pa bi ga letos popravljala, pa Sredozemske igre, leta 2014 Svetovno prvenstvo, pa…

Pa naslednje leto Univerzijada v Kazanu?Sem že letos razmišljala o tem, ko je potekalo Svetov-no univerzitetno prvenstvo, ampak mi je res žal pri uni-

verzitetnih tekmovanjih in pri Univerzijadi, da padejo čisto na konec sezone, na avgust ali september, ko imam edino možnost, da naredim pavzo in zaključim letnik. Leta 2010 sem bila na Poljskem na Svetovnem univerzitetnem prvenstvu in sem doživela najslabše rezultate do sedaj. Tam sem imela neprimerljivo slabe rezultate, ker sem bila enostavno utrujena in izčrpa-na od cele sezone. Takrat mi je vse tako »dol padlo«, da sem hotela nehati streljat, potem pa sem, nekje decembra, kar čez noč začela streljati zelo dobro. Za-menjala sem opremo, naredila prvi trening, ki ni bil dober, saj se mora oprema prilagoditi, potem pa sem naslednji dan ustrelila 398 in rezultatsko nisem padla celo leto. Tisto leto sem začela sodelovati tudi z dr. Tuškom (op. dr. Matej Tušak) in takrat sem začela bolj preračunljivo načrtovati svoje pavze in sem raje kdaj izpustila kakšno tekmo. Tako da sem letos Svetovno univerzitetno raje izpustila, predvsem zaradi izpitov in pavze, čeprav sem si želela iti, ampak sem si potem nekako rekla, saj bo pa Univerzijada naslednje leto. Naslednje leto se bom vsekakor trudila, da se bom te tekme lahko udeležila.

Foto

: A

leš

Fevž

er

10

Kakšen delež študentov je vrhunskih športnikov? Ali se da uspešno usklajevati študij in vrhunski šport? Ali študentom športnikom matične fakultete oziroma uni-verze pomagajo pri uspešnem usklajevanju dveh tako zahtevnih prvin? Vse to so vprašanja, na katera nima-mo konsistentnih odgovorov niti tisti, ki delamo na po-dročju študentskega športa.

Šport po bolonjskoUsklajevanje visokošolskih učnih vsebin in sistema po-učevanja v Sloveniji z usmeritvami Bolonjske reforme je pretreslo tudi temelje univerzitetnega športa. Da bo šport lahko preživel bolonjsko tranzicijo in se obdržal v akademskih klopeh, se bo moral preoblikovati, prila-goditi. Ali lahko prav vrhunski šport odigra pomembno vlogo pri iskanju možnih modelov za uspešno uskla-ditev študentskega športa z novimi izzivi visokega šolstva? Ne glede na to, kakšen je lahko odgovor na omenjeno vprašanje in kakšni so lahko argumenti za in proti tem odgovorom, je prišel čas, da raziščemo, na kakšen način so študentje vpeti v vrhunski šport oziroma na kakšen način so vrhunski športniki vpeti v visokošolski študij.

Dokument Strateške usmeritve univerzitetnega špor-ta na Univerzi v Ljubljani iz leta 2007 (Kolar, 2007) odgovarja na izzive univerzitetnega športa v luči »bo-lonjskih« sprememb. Strategija posveča posebno pozornost študentom vrhunskim športnikom. Želja snovalcev strategije je prek t.i. »Kluba športnih elit« vrhunske športnike študente UL povezati, jim ponuditi pomoč pri usklajevanju športa in študija. Prav tako je cilj Kluba vplivati na percepcijo vzornikov med štu-denti in prek nje pozitivno vplivati na športne navade študentov UL. Sistemsko spremljanje študentov vrhunskih športnikovStrategijo bo v tem delu mogoče začeti uresničevati le z uveljavitvijo sistemskega spremljanja študenta vr-hunskega športnika od trenutka vstopa na Univerzo v Ljubljani (UL) do zaključka njegovega študija. Za zače-tek smo se odločili pridobiti podatek o deležu študen-tov UL med vrhunskimi športniki v Sloveniji. Podatke za oceno deleža študentov UL med vrhunskimi špor-tniki smo pridobili s strani OKS-ZŠZ oziroma iz javno dostopne baze podatkov o kategoriziranih športnikih. S primerjavo tako zbranih podatkov in podatkov o vpisa-nih študentih na UL smo pridobili zanesljive podatke o deležu študentov vrhunskih športnikov na UL v celo-tnem številu vrhunskih športnikov v Sloveniji, o struk-turi le teh po letnikih študija, o njihovi razpršenosti po članicah UL ter o strukturi po športnih panogah/disciplinah, iz katerih izhajajo.

Pri analizi podatkov smo se omejili le na skupino vr-hunskih športnikov oz. športnikov, razvrščenih v per-spektivni, mednarodni in svetovni razred. Oktobrska kategorizacija (2011) nam kaže, da je v Sloveniji trenutno kategoriziranih 1.021 športnic in športnikov (Vir: OKS-ZŠZ). 117 (ali 11,5 %) izmed njih je štu-dentov Univerze v Ljubljani.

Razred kategorizacije

Vrhunski športnikištudenti UL

Vsi vrhunskišportniki

Delež v %

Mednarodni 62 398 15,6Svetovni 14 123 11,4Perspektivni 41 500 8,2Skupaj 117 1.021 11,5

Tabela 1: Delež študentov UL v populaciji vrhunskih Športnikov po kategorizaciji 10/2011 (Vir: lastna izdelava)

Zbrane podatke smo analizirali tudi glede na pripa-dnost članici UL oz. glede na matičnost statusa štu-denta vrhunskega športnika. Primerjava relativnih vrednosti kaže, da največji delež vrhunskih športni-kov študentov študira na Fakulteti za šport (35,3 %). Sledijo ji Fakulteta za matematiko in fiziko (4,6 %), Fakulteta za strojništvo (3,5 %) in Fakulteta za arhi-tekturo (3,5 %).

vroËa tema

Vrhunski športniki na Univerzi v Ljubljani

PREGLED ŠTEVILA VRHUNSKIH ŠPORTNIKOV UL GLEDE NA RAZRED KATEGORIZACIJE

62

1441

398

123

500

15,6 11,4 8,2

0

50

100

150

200

250

300

350

400

450

500

MEDNARODNI SVETOVNI PERSPEKTIVNI

ŠT

.ŠP

OR

TN

IKO

V

ŠPORTNIKI UL VSI ŠPORTNIKI DELEŽ V %

Graf 1: primerjava števila vrhunskih športnikov s statusom štu-denta na UL s celotnim številom vrhunskih športnikov v posame-znem razredu kategorizacije (Vir: lastna izdelava)

11

vroËa tema

Zbrane podatke smo analizirali še glede na letnik štu-dija vrhunskih športnikov. Porazdelitev po letnikih študija smo primerjali s porazdelitvijo po letnikih za celotno populacijo študentov na UL. Cilj primerjave je bil ugotoviti, ali obstaja kakršnokoli odstopanje od po-razdelitve na celotni populaciji. Iz podatkov je zaznati značilno odstopanje pri deležu vpisanih študentov v 1. letniku dodiplomske stopnje in v skupini absolventov prve dodiplomske stopnje. V skupini vrhunskih špor-tnikov je v 1. letniku 39 % več študentov, kot je to v celotni populaciji. Z določeno oceno tveganja lahko predpostavimo, da je ta razlika posledica bistveno bolj pogostega ponavljanja 1. letnika v populaciji vrhunskih športnikov. Prvo srečanje s študijskimi obveznostmi najverjetneje povzroči bistveno več problemov študen-tom vrhunskim športnikom kot pa ostalim študentom. Pri študentih s statusom absolventa je situacija na-sprotna: v celotni populaciji je 119 % več študentov s statusom absolventa, kot v populaciji študentov vrhun-skih športnikov. Upam si trditi, da je temu tako zato, ker se vrhunski športniki odločijo za hitrejši zaključek študija, kot pa ostali študentje, ki v podaljševanju štu-dija vidijo način reševanja zaposlitvenega problema mladih v Sloveniji – status študenta omogoča opravlja-nje začasnih in občasnih del prek študentskih servisov.

Zbrane podatke smo analizirali tudi glede na šport oz. športno panogo, v okviru katere so bili športniki kate-gorizirani. Med študenti UL, ki so vrhunskimi športniki je največ rokometašev (15,4 %), kajakašev in kanui-stov (13,7 %) ter planincev oz. alpinistov (9,4 %).

Nato smo opravili analizo relativne zastopanosti štu-dentov UL v celotni populaciji vrhunskih športnikov za posamezni šport. Zbrane podatke o pripadnosti špor-tni panogi smo primerjali s podatki o številu vseh vr-hunskih športnikov v izbrani panogi. Na ta način smo

ugotavljali, kateri športi so bolj »študentski«, izkazalo se je, da so to rokomet, kajak kanu in planinstvo. Za najmanj »študentske« športe so se izkazali: rokobor-ba, plavanje invalidov, namizni tenis invalidov, savate in duatlon. Pri teh športih je vrhunskih športnikov na splošno zelo malo.

Zbrane podatke smo analizirali tudi glede na način študija (redni študij, izredni študij). Iz te analize izha-ja, da je 106 ali 91 % vseh vrhunskih športnikov, ki se izobražujejo po študijskih programih, ki se izvajajo kot redni študij. Le 11 ali 9 % pa se jih izobražuje po študijskih programih, ki se izvajajo kot izredni študij.Primerjava s porazdelitvijo na celotni populaciji štu-dentov UL kaže značilno dostopanje: 86 % vseh štu-dentov študira redno in 14 % izredno.

ZaključekZaključimo lahko, da je delež vrhunskih športnikov študentov v Sloveniji visok. V letu 2011 (kategorizaci-ja oktober 2011) je bilo v Sloveniji 1.021 kategorizira-nih vrhunskih športnikov (perspektivni, mednarodni in svetovni razred), od tega 117 ali 11,5 % študentov UL. Dovolili smo si analizo podatkov za študente UL po-splošiti na celotno populacijo študentov visokošolskih študijskih programov v Republiki Sloveniji (univerze, samostojni visokošolski zavodi). Celotno število vseh študentov na visokošolskem študiju v RS v študijskem letu 2010/11 je znašalo 91.539 (Vir: SURS) medtem ko je bilo na UL vpisanih 48.656 študentov (Vir: UL). Če posplošimo deleže zastopanosti študentov UL v po-pulaciji vrhunskih športnikov v RS na celotno popula-cijo študentov v RS dobimo zavidljivi delež 21,64 %! Upravičeno lahko verjamemo, da je dobra petina vseh vrhunskih športnikov v Sloveniji študentov! Tako po-membno populacijo bi bilo potrebno spremljati in mo-rali bi si prizadevati za vzpostavitev mehanizmov, ki bi lajšali usklajevanje študija in vrhunskega športa za vrhunske športnike vseh visokošolskih institucij.

Zvijezdan Mikić

Literatura in viri:1. Pogoji, pravila in kriteriji za registriranje in kategoriziranje

športnikov v Republiki Sloveniji. (2009). Ljubljana. Stro-kovni svet za šport Republike Slovenije.

2. Kolar, Edi. (2007). Strateške usmeritve pri razvoju Centra za univerzitetni šport na Univerzi v Ljubljani. Ljubljana: Univerza v Ljubljani.

3. Seznam kategoriziranih športnikov. (2011). Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez.

4. Podatki o številu vpisanih študentov na dodiplomski štu-dij. (7.6.2011). Univerza v Ljubljani.

5. Podatki o številu vpisanih študentov na podiplomski štu-dij. (7.6.2011). Univerza v Ljubljani. Vpis študentov v terciarno izobraževanje v študijskem letu 2010/11. (16.5.2011). Statistični urad Republike Slovenije.

Graf 2: Primerjava porazdelitve redni-izredni na celotni populaciji in na populaciji vrhunskih športnikov (Vir: lastna izdelava)

Primerjava porazdelitve redni-izredni na celotni populaciji in na populaciji vrhunskih športnikov

8691

149

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

porazdelitev - vsi študenti porazdelitev - vrhunski športniki

v %

redni študij izredni študij

12

Svetovno univerzitetno prvenstvo v golfuLiberec, Češka: 3. - 6. 7. 2012

V mestu Liberec na Češkem  je od 3. do 6. julija pote-kalo 14. Svetovno univerzitetno prvenstvo v golfu. Na tekmovanju, ki se ga je letos udeležilo rekordno število igralcev, smo nastop na prvenstvu omogočili tudi slo-venski odpravi.  Barve Slovenije je na prvenstvu pod taktirko trenerja Aleša Gregoriča zastopala štiričlanska odprava  v postavi Gašper Brodnik (UL), Jure Fundak (FKPV), Jaka Vidmar (VSŠGT) in Urban Osvald (UL).         Na tekmovanju so v vseh kategorijah dominirali špan-ski igralci in igralke, saj so zmagali v vseh kategori-

jah. Ekipno so naši dosegli 17. mesto z skupnim šte-vilom 900 udarcev ter za zmagovalci zaostali za 92 udarcev. Naslednje Svetovno univerzitetno prvenstvo v golfu bo potekalo v Švici.

Več o tekmovanju: www.wucgolf2012.com

Svetovno univerzitetno prvenstvo v lokostrelstvu Cordoba, Španija: 4. - 7. 7. 2012

Med 4. in 7. julijem je v španski Cordobi potekalo Sve-tovno univerzitetno prvenstvo v lokostrelstvu, ki so se ga pod vodstvom trenerja Matije Žlendra udeležili tudi trije slovenski predstavniki. V Španiji so nas zastopali Najka Tomat (UL), Ana Umer (UP) in Josip Maljevac (ŠC Postojna). Medtem ko sta Ana in Najka na prven-stvu tekmovali v kategoriji ukrivljeni lok, je Josip tek-moval v kategoriji sestavljeni lok. V 1/16 izločilnih dvobojev sta obe slovenski predstav-nici Najka Tomat in Ana Umer premagali nasprotnici iz Poljske. Tomatova je brez izgubljenega seta prema-gala Rzaso z 6:0, Umerjeva pa Lipiarsko z 6:4. V 1/8 sta ju čakali predstavnici kitajskega Tajpeja in Koreje. Kljub dobremu streljanju sta morali priznati premoč nasprotnic ter s 4:6 in 3:7 v setih končati tekmovanje. Zasedli sta končno 9.mesto.

V sestavljenem loku pa se je v 1/16 eliminacij Josip Maljevac pomeril z Američanom Skudnerjem. Žal je

zgodilo se je

SVETOVNA UNIVERZITETNA PRVENSTVA V letu 2012 je bilo pod licenco Mednarodne univerzitetne športne zveze (FISU) organiziranih 37 Svetovnih univerzitetnih prvenstev. SUSA in njene članice so ob pomoči Fundacije za šport ter posameznih zvez, sponzorjev in donatorjev omogočile udeležbo slovenskim študentom in študent-kam na kar petih prvenstvih.

Foto

: A

leš

Gre

gori

č

Foto

: sl

oven

ska

dele

gaci

ja

Foto

: sl

oven

ska

dele

gaci

ja

13

zgodilo se je

zaradi slabšega izhodišča iz kvalifikacij izgubil s favo-riziranim Američanom in zasedel končno 17. mesto.   Več o prvenstvu najdete na: www.fisuarchery2012.com.

Svetovno univerzitetno prvenstvo v košarki 3 na 3Kragujevac, Srbija: 10. - 17. 7. 2012

Letos je potekalo čisto prvo Svetovno univerzitetno prvenstvo v košarki 3 na 3, ki se je odvilo v mestu Kragujevac v Srbiji. SUSA je udeležbo omogočila ekipi v postavi Rok Križanec (UL), Luka Snoj (UL), Primož Bogdanovič (UL) in Matic Iskra (UL). Slovenska re-prezentanca je v Kragujevcu na Svetovnem univerzi-tetnem prvenstvu  v študentskem 'streetballu' zadnji

dan predtekmovanja iztržila zmago in poraz, tako da je turnir zaključila uvrščena med devetim in štirinajstim mestom.

Fantom je za predstavo v Kragujevcu vseeno potreb-no seči v roko, je pa vsekakor prisotna bolečina ob dejstvu, da so vrata svetovne elite ostala zaprta, kljub temu, da je imela Slovenija z dvema zmagama in štiri-mi porazi koš razliko kar plus dvanajst! V četrtfinale so se iz njihove skupine uvrstile Srbija, Romunija, Bosna in Hercegovina ter Italija.

Več o letošnjem prvenstvu je na voljo na: www.wucbasketball3on3.com. 

Svetovno univerzitetno prvenstvo v match raceuNice, Francija: 3. - 8. 9. 2012

Francija je letos med 3. in 8. septembrom gostila 6. Svetovno univerzitetno prvenstvo v match raceu, ki se ga je udeležila tudi slovenska delegacija. Slovenijo je v Nici pod vodstvom trenerja Riana Pilepiča zastopala ekipa Sailsation Match Race Team v sestavi Gorazd Rajar (krmar, UL), Gal Potrč Pajk (trimer prednjih ja-der, UL), Blaž Jeršan (bowman, UL) in Tit Plevnik (tri-mer glavnega jadra, UL).

Začetek predtekmovanja se je za ekipo Sailsation Mat-ch Race Team začel s tremi porazi, kot pravijo sami, so z nekaj napakami sami krivi, da izkupiček ni bil boljši. Že naslednji dan pa so fantje popravili vtis in z dvema zmagama ter porazom še obdržali možnosti za četrtfinale.

Zadnji dan predtekmovanja so tako vedeli, da se lahko v četrtfinale uvrstijo le z zmagama v preostalih dveh dvobojih in to jim je tudi uspelo. Najprej so se pomerili z Američani, kjer so s slabim startom zaostajali za pet ladijskih dolžin, vendar so se fantje zbrali in na koncu tekmo zmagali. Sledila je tekma proti najvišje uvrščeni ekipi iz Danske, ki jo je slovenska ekipa brez težav pre-

Foto

: A

leš

Gre

gori

č

Foto

: M

arko

Hra

star

Foto

: M

arko

Hra

star

14

magala. V svoji skupini so tako zasedli četrto mesto, kar je pomenilo, da jih v četrtfinalu čaka Avstralija, prvo uvrščena ekipa iz druge skupine.   Neporaženi Avstralci so z dvema zmagama našim fan-tom preprečili boj za medalje, tako da so se v skupini z Britanci, Nemci in Singapurci pomerili za 5. mesto. Na žalost pa so tekmovanje zaključili tako, kot so ga začeli, s tremi porazi, kar jih na koncu uvršča na 8. mesto.   Fantje so iz Nice sporočili: »Vse, kar lahko rečemo je, da se bomo čez dve leti vrnili na 7. Svetovno univerzi-tetno prvenstvo v match raceu! Do takrat bomo treni-rali, trenirali in trenirali in upamo, da bo takrat rezul-tat v skladu z našimi pričakovanji. Posebej bi se radi zahvalili Klubu vodnih športov Velenje, Igorju Kranjcu in Katel d.o.o., našemu trenerju Rianu, Jadralni zvezi Slovenije, Slovenski univerzitetni športni zvezi, Eureka d.o.o. in seveda vsem, ki ste za nas navijali.«   Ostale uvrstitve najdete na uradni spletni strani tek-movanja: www.wucmatchracing2012.com.Foto: Sailsation Match Race Team

Svetovno univerzitetno prvenstvo v strelstvuKazan, Rusija: 4. - 9. 9. 2012

Med 4. in 9. septembrom 2012 je v ruskem mestu Ka-zan, ki bo prihodnje leto tudi prizorišče letne univer-zijade, potekalo 4. Svetovno univerzitetno prvenstvo v streljanju, ki se ga je udeležil tudi slovenski pred-stavnik. Študent Višje strokovne šole za prehrano in živilstvo Kevin Venta je Slovenijo zastopal v disciplini zračna pištola.

Na tekmovanju, kjer je sodelovalo več kot 300 strel-cev, je Kevin tekmovanje zaključil na odličnem 12. mestu z doseženimi 570 krogi. Za uvrstitev v finale so mu žal zmanjkali trije krogi.

Kevin je po končanem tekmovanju sporočil, da je z do-seženim rezultatom zadovoljen, predvsem zaradi tega, ker ga je vsak dan bolela glava, mučil pa ga je tudi visok pritisk. Posledice dolgega potovanja z letalom, malo spanja in kratka aklimatizacija, mu je pobralo preveč energije, da bi dodal še nekaj tistih potrebnih krogov za uvrstitev v finale.

Podrobnosti na: www.kazan2013.ru/en/test_competi-tion_shooting.html.Foto: arhiv Kevin Venta

zgodilo se je

15

Evropske univerzitetne igre so novost v prostoru evrop-skega študentskega športa. Evropska univerzitetna športna zveza (EUSA) je pripravila nadgradnjo dose-danjih Evropskih univerzitetnih prvenstev v obliki Iger, ki bodo vsako drugo leto združevale deset športov, v katerih so sicer organizirana Evropska univerzitetna prvenstva. V letu 2012 so Evropske univerzitetne igre potekale v Cordobi v Španiji med 13. in 23. julijem. Prvih Iger sta se s pomočjo Športne zveze Univerze v Ljubljani udeležili tudi teniška in namiznoteniška eki-pa. Medtem, ko so naši tenisači zasedli končno 11. mesto, pa je namiznoteniška delegacija Univerze v Ljubljani zasedla ekipno 3. mesto in se domov vrnila z bronasto medaljo.

Namizni tenis Po lanskoletnem odličnem uspehu na Evropskem uni-verzitetnem prvenstvu na Madeiri, se je ekipa Univerze v Ljubljani odpravila na pot v špansko Cordobo z željo ponoviti rezultat, ki so ga dosegli na Portugalskem. Slovensko ekipo, ki so jo zastopali Jaka Golavšek (UL), Tomaž Roudi (UL) in Patrik Rosc (UL), je na tekmova-nju vodil selektor, dr. Miran Kondrič, za organizacijski del pa poskrbel vodja delegacije dr. Milan Žvan. Čeprav slovenska ekipa v igri posameznikov in dvojic ni uspela priti do stopničk, pa se je odlično odrezala v ekipnem delu tekmovanja in osvojila končno 3. mesto. Mimo pohval ni mogel niti vodja delegacije, dr. Žvan: »Vse čestitke fantom! Pravi užitek je bilo gledati fante, kako so skozi cel turnir kazali izjemno borbenost in pripadnost ekipi. Ne samo igralec za mizo, praktično cela klop se je borila za zmago. Z uvrstitvijo v polfi-

nale so več kot upravičili odhod na igre in upam, da bomo lahko podobne novice dobili tudi naslednje leto iz turškega Zogundlaka, kjer bo potekalo 6. Evropsko univerzitetno prvenstvo v namiznem tenisu.«Foto: dr. Miran Kondrič

TenisPod vodstvom trenerja Gregorja Ficka sta na omenje-nem tekmovanju Slovenijo v tenisu zastopala študenta Univerze v Ljubljani Matic Bevčar in Miha Rosič. Ma-tic in Miha sta se kljub visokim temperaturam dobro odrezala in zasedla končno 11. mesto. Trener Gregor Ficko je poudaril, da je bil nivo tekmo-vanja zelo visok, saj je nastopilo kar nekaj ATP igralcev v moški konkurenci, prav tako WTA igralke v ženski.

Naslednje Evropske univerzitetne igre bodo potekale leta 2014 v Rotterdamu na Nizozemskem med 1. in 15. julijem.

Več na uradni spletni strani tekmovanja:www.eusagames2012.com.

zgodilo se je

1. EVROPSKE UNIVERZITETNE IGRE, CORDOBA 2012

16

Biti prostovoljec je zakon!

zgodilo se je

Svoje občutke o 1. Evropskih univerzitetnih igrah nam je zaupala tudi Nika Tavčar, ki je na igrah v Cordobi deset dni sodelovala kot prostovoljka. Po njenih besedah sodeč bi se študentka Fakultete za matematiko in fiziko, kljub neznosni vročini, v Španijo vrnila takoj. Spodaj si prebe-rite, kakšne vtise je zbrala Nika.

Biti prostovoljec je zakon! To je vse, kar lahko rečem, po 14 dneh, preživetih v Cordobi, kjer sem se kot pro-stovoljka oziroma voluntaria udeležila 1. Evropskih univerzitetnih iger. O samem dogodku pred odhodom nisem vedela veliko; ravno tako sem Cordobo povezo-vala predvsem z Lorcovo Vitezovo pesmijo (Cordoba. Daljna in sama…), vendar, če se ti ponudi priložnost za prostovoljno delo v Španiji, nekje na jugu Iberske-ga polotoka, ne pomišljaš, akoravno v vseh turističnih vodičih z velikimi črkami piše DO NOT VISIT IN JULY. Morda se le lažje odločiš, kaj boš vzel s seboj, in vse malce toplejše stvari pustiš enostavno doma.Tako si pred prihodom v Cordobo niti približno nisem predstavljala razsežnosti dogodka; seveda sem priča-kovala malce več ljudi, ki jih zanima šport, pa vendar sem šele v prvih dneh na lastne oči videla, da gre za enega največjih športnih dogodkov v Evropi v tem letu. Kar naenkrat sem se znašla v okolju, kjer so vsi poznali Slovenijo, ker: »Imate pač Smodiša, pa Lakoviča in Lorbka…« in tako človek ugotovi, da so naši najve-čji promotorji resnično zgolj in samo odlični slovenski športniki, ki niso znani le v panogi, v kateri tekmujejo, ampak njihov vpliv seže precej dlje. V skupini medna-rodnih prostovoljcev (bilo nas je okoli 30) smo se našli precej različni ljudje, a so se že po prvem dnevu med nami spletle prave prijateljske vezi. Četudi na delov-nem mestu nismo sodelovali, smo vse proste trenutke preživeli skupaj; postala je že nekaka tradicija, da se vsak večer okoli 23. ure dobimo nekje v kampusu in se nato odločimo, kaj početi skupaj. Ne pretiravam, če rečem, da sem našla ljudi, s katerimi sem še vedno v stiku, in ki jih lahko imenujem prijatelji. Naše delo je bilo predvsem omogočiti, da športni do-godki potekajo nemoteno; včasih zgolj usmerjati ljudi na sedeže, spet drugič organizirati prevoze do različ-

nih športnih prizorišč in nazaj; sama sem večino časa preživela v športni dvorani Vista Allegre, ki je bila spr-va »rezervirana« zgolj za košarkaše, kasneje pa so se v njej odigrale vse finalne tekme. Moje delo je bila predvsem pomoč ob igrišču; priprava dvorane za velika tekmovanja… Pogosto se je za daleč največji problem izkazala (španska) angleščina, ki je nekako … ni. Torej smo bili mednarodni prostovoljci največkrat tudi ura-dni prevajalci. V prostem času (po navadi smo imeli pol dneva prostega) smo si bodisi ogledali tekme, ki so se dogajale takrat, ali pa smo jo mahnili v center, ki je bil oddaljen slabih 15 minut.

Delati z ljudmi, ki so prav tako kot ti predani, in ki že-lijo, da dogodek uspe; ljudi, ki delijo enake življenjske nazore in ti v trenutkih, ko si resnično utrujen, dajo toliko pozitivne energije, da si pripravljen na novih 8 delovnih ur… No ja, tako si jaz predstavljam popol-ne sodelavce. In ravno taki so bili tudi organizatorji dogodka, ki so nam bili ves čas na voljo in so se nas trudili usmerjati, čeprav se je pogosto zgodilo, da v kaosu (ker v Španiji enourna zamuda pomeni, da smo »kar točni«) to ni bilo ravno preprosto. Kljub vsemu ti že po tednu dni ta »spanishwayoflife« zleze pod kožo; neha te skrbeti, če avtobusa ni tudi po 15 minutnem čakanju in enostavno uživaš vse trenutke. Čakanje pač izkoristiš za pogovor z zanimivimi ljudmi in se morda še česa naučiš.

Danes, precej več kot mesec dni po zaključku EUSA iger, pogrešam ljudi, s katerimi sem preživela najbolj norih 14 dni; našo Info desko, ki je bila na nek način zbirališče vseh izgubljenih duš, ki so želele pomagati pa so že »oddelale« svoje za ta dan; kantino, kjer smo vsako jutro premišljevali ali bo naslednji dan zajtrk malce drugačen (pa nekako ni bil); samo dejstvo, da življenje v Španiji teče počasneje kot v Sloveniji… in da, celo nemogočo vročino!

Nika TavčarFoto: arhiv Nika Tavčar

17

zgodilo se je

DRŽAVNA UNIVERZITETNA PRVENSTVA

Državno univerzitetno prvenstvo v šahuLjubljana, 14. 12. 2011

V sredo, 14. 12. 2011, je Slovenska univerzitetna športna zveza v sodelovanju s Šahovsko zvezo Slovenije (ŠZS) organizirala prvo Državno univerzitetno prvenstvo v šahu. Na tekmovanju so sodelovali študenti in zapo-sleni z vseh slovenskih univerz in visokošolskih zavodov. V moški konkurenci so slavili Jure Borišek (UL), Samo Štajner (UL) in Jure Plaskan (UL), pri dekletih pa se je najbolje odrezala Vesna Rožič (UL), sledili pa sta ji Miša Hrenič (UL) in Barbara Špendal (UL). V kategoriji zaposlenih pa si je zmago priigral Robert Roškar (UL).

Posebna zahvala gre pokroviteljem prvenstva: Vzaje-mni, Si.mobilu, Mič stylingu in Krki, ki so prispeva-li bogate praktične nagrade. Zahvala gre tudi rednim podpornikom dejavnosti zveze: Študentski organizaciji Slovenije, Ministrstvu za šolstvo in šport in Fundaciji za šport.

Državno univerzitetno prvenstvo v taekwondojuLjubljana, 17. 12. 2011

V decembru pa je potekalo še eno univerzitetno prven-stvo, ki ga Slovenska univerzitetna športna zveza prire-dila prvič. V sodelovanju s Taekwondo zvezo Slovenije je SUSA v soboto, 17. 12. 2011, izvedla Državno uni-verzitetno prvenstvo v športnih borbah.  V kategoriji do 68 kg se je med študenti najbolje odre-zal Jure Pantar, študent ljubljanske Fakultete za šport. Najboljši v kategoriji do 74 kg pa je postal Luka Režek. Študent Pravne fakultete (UL) je izstopal v konkurenci posameznikov in je po treh zmagah osvojil naslov naj-boljšega tekmovalca turnirja. Študent Univerze v Ma-riboru, Ivan Trajkovič, je pokazal dobro pripravljenost pred januarskimi kvalifikacijami za nastop na olimpij-skih igrah in osvojil naziv Državnega univerzitetnega prvaka v kategoriji nad 87 kg. Pri dekletih pa je Lara Armšek, študentka Pravne fa-kultete na Univerzi v Ljubljani, postala prva Državna univerzitetna prvakinja v športnih borbah v kategoriji do 57 kg.

Državna univerzitetna prvenstva (DUP) so študentska športna tekmovanja na katerih se študenti in študentska športna moštva z vseh slovenskih univerz borijo za pridobitev naslova državnih univerzitetnih prvakov v tekočem študijskem letu. DUP razpisuje in organizira Slovenska univerzitetna športna zveza (SUSA) za vsako študijsko leto. Zmagovalci DUP pridobijo naziv državnega univerzitetnega prvaka v izbrani športni panogi, zvrsti ali disci-plini v tekočem študijskem letu. Večino prvenstev poskušamo izvesti v sklopu projektov festivalov študentskega športa, ki jih podpira tudi Fundacija za šport.

Foto

: P

rim

ož J

ereb

Foto

: P

erso

nalr

epor

ters

18

Zimski festival študentskega športaRogla, 23. 3. 2012

V petek, 23. 3. 2012, so se na smučišču Rogla združi-li študentje in zaključili smučarsko sezono za letošnje leto. Slovenska univerzitetna športna zveza in njena članica Univerzitetna športna zveza Maribor (UŠZM)sta že drugo leto zapored na Rogli priredili Državno univerzitetno prvenstvo v smučanju in deskanju na snegu.

Študentke in študentje so se v petek zjutraj na pro-gi Jasa pomerili v veleslalomu (smučanju). Sledili so jim še deskarji, tekme pa so zaključile v popoldanskih urah. Poleg tekem so se ves čas odvijala različna testi-ranja deskarske in smučarske opreme, nagradne igre, predstavitev ponudnikov športne prehrane, športnih organizacij in podobno.Snowparty se je odvil v okviru freestyleweeka, dogodka za smučarje in deskarje prostega sloga.

Več na www.susa.org.

Državno univerzitetno prvenstvo v orientacij-skem teku Ljubljana, 25. 4. 2012

V sredo, 25. 4. 2012, je Slovenska univerzitetna šport- na zveza skupaj s Športno zvezo Univerze v Ljubljani in v sodelovanju z Orientacijskim klubom Polaris or-ganizirala Državno univerzitetno prvenstvo v orienta-cijskem teku. Na tekmovanju, ki je potekalo v centru Ljubljane in na Ljubljanskem gradu, start in cilj pa sta bila na Prešernovem trgu, je skupno sodelovalo preko 56 študentov in zaposlenih, skupno pa skoraj 100 tek-movalcev.

Na koncu se je v kategoriji študentov najbolje odrezal Tibor Mrak (UL), sledil mu je Radim Hošek (UL), na tretjem mestu pa je končal Jure Zmrzlikar (UL). Pri študentkah je zmagala Ajda Flašker (UL), na drugo mesto je pritekla Cita Cvirn (UL), bron pa je šel v roke Laure Đordžević Betetto (UL). V kategoriji zaposlenih je slavil Dušan Petrovič (UL), pri ženskih predstavni-cah zaposlenih pa se je na najvišjo stopničko povzpela Metka Udovič (UL).

zgodilo se je

Foto

: M

atej

Puš

nik

Foto

: M

atej

Puš

nik

Foto

: S

hine

19

zgodilo se je

Državno univerzitetno prvenstvo v strelstvu Ljubljana, 13. 5. 2012

Državno univerzitetno prvenstvo v strelstvu je v organi-zaciji Slovenske univerzitetne športne zveze in Strelske zveze Slovenija (SZS) potekalo v nedeljo, 13. 5. 2012. Študentje so na tekmovanju tekmovali v dveh kategori-jah, in sicer zračna puška in zračna pištola, študentke pa so tekmovale le v kategoriji zračna puška.

Državni univerzitetni prvak v kategoriji puška je postal Mitja Černi (Šolski center Novo mesto), ki je tako že drugo leto zapored domov odnesel naslov Državnega univerzitetnega prvaka. Drugo mesto je zasedel Maj Pirh (UL), tretje pa Gregor Gotovina (UL). V kategoriji pištola je državni univerzitetni prvak postal Kevin Ven-ta (IC Piramida Maribor), drugo mesto pa je zasedel Klemen Tomaševič (UL).

Pri študentkah pa je v kategoriji puška slavila Živa Dvoršak (UL), na drugo mesto se je uvrstila Teja Raz-boršek (UM), tretja pa bila Jelica Majstorović (Fakul-teta za komercialne in poslovne vede), ki je lani stala na drugi stopnički.

Državno univerzitetno prvenstvo v ulični košarki Ljubljana, 14. 5. 2012

SUSA je skupaj s Košarkarsko zvezo Slovenije (KZS) v ponedeljek, 14.5.2012, organizirala prvo Državno univerzitetno prvenstvo v ulični košarki (3 na 3), ki je potekalo na dvorišču Ljubljanskega gradu. Na prvenstvu je sodelovalo 17 ekip, od tega 15 moških in dve ženski ekipi, ki so zapolnile popoldanske ure na grajskem dvorišču in se pomerile za naziv prvih Držav-nih univerzitetnih prvakov v ulični košarki in za nastop na Svetovnem univerzitetnem prvenstvu v košarki 3 na 3, ki je letos med 10. in 17. 7. potekal v Kragujevcu v Srbiji.

Na koncu so bili najbolj veseli člani Maredo team (De-jan Mlakar, Peter Bradač, Nebojša Čukovič in Nejc Cipot), ki so si z zmago v finalu proti ekipi Aldo team zagotovili nastop na Svetovnem univerzitetnem prven-stvu v košarki 3 na 3 v Kragujevcu in postali Državni univerzitetni prvaki v ulični košarki. V ženski konku-renci pa so se naslova razveselile košarkarice ekipe Filko 1 (Petra Perić, Ines Komat, Ina Parkelj in Nina Istenič), ki so v seriji treh tekem na dve zmagi slavile in si prislužile naziv Državnih univerzitetnih prvakinj v ulični košarki 2011/2012.

Foto

: M

atej

Puš

nik

Foto

: M

atic

Erž

en

20

Letni festival študentskega športaIzola, 30. 5. 2012

V sredo, 30.5.2012, sta Slovenska univerzitetna športna zveza (SUSA) in Univerzitetna športna zveza Pri-morske (UŠZP) organizirali Festival študentskega športa-Slovenske univerzitetne športne igre za študijsko leto 2011/2012. Letni festival je letos potekal na Primorskem, študentje iz cele Slovenije pa so se pomerili v nasle-dnjih državnih prvenstvih: odbojki, košarki, futsalu, tenisu in odbojki na mivki.

Tekmovanja, ki potekajo pod blagovno znamko Zdrava zabava, so postala sinonim za študentski šport v Sloveni-ji. Poleg tekmovalnega dela je pomemben del Festivala tudi družabni del, saj se tako študentje iz sodelujočih visokošolskih ustanov iz vse Slovenije lahko družijo in bolje spoznajo.

REZULTATI:Državno univerzitetno prvenstvo v futsaluKončni vrstni red:1. Univerza v Mariboru 2. Univerza na Primorskem 3. Univerza v Ljubljani

Državno univerzitetno prvenstvo v odbojkiKončni vrstni red ženske:1. mesto: Univerza v Ljubljani 2. mesto: Univerza na Primorskem 3. mesto: Univerza v Mariboru

Končni vrstni red moški:1. mesto: Univerza v Mariboru 2. mesto: Univerza v Ljubljani

Državno univerzitetno prvenstvo v košarkiKončni vrstni red:1. mesto: Univerza v Ljubljani2. mesto: Univerza v Mariboru3. mesto: Univerza na Primorskem

Državno univerzitetno prvenstvo v odbojki na mivkiKončna uvrstitev moški:1. mesto: Tadej Boženk in Anže Bahč (UL) 2. mesto: Rok Filipančič in Iztok Novak (UL) 3. mesto: Tadej Udrih in Andraž Polovšek (UM)

Končna uvrstitev ženske:1. mesto: Katja Remic in Teja Žnider (UP) 2. mesto: Sara Vidovič in Angelina Ajnihar (UL) 3. mesto: Petra Iskra in Tjaša Zupan (UL)

Državno univerzitetno prvenstvo v tenisuKončni vrstni red ženske:1. mesto Ružica Aračič (UM)2. mesto Eva Klampfer (UL)3. mesto Petra Zierer (UP)

Končni vrstni red moški:1. mesto Nejc Steiner (UL)2. mesto Jure Čeh (UM)3. mesto Boris Čosič (UP)

Foto: Manuel Kalman

zgodilo se je

21

predstavljamo

Družina SUSA

Slovenska univerzitetna športna zveza (SUSA) je naci-onalna in mednarodno priznana krovna športna organi-zacija, ki deluje v univerzitetnem prostoru Republike Slovenije. SUSA združuje univerzitetne oz. študentske športne zveze v univerzitetnih središčih.

SUSA tako na slovenskem nivoju predstavlja enovit sistem študentskega športnega sistema v Sloveniji. SUSA je krovna študentska športna organizacija, nje-ne članice - univerzitetne športne zveze, pa delujejo v slovenskih univerzitetnih središčih (Ljubljana, Mari-bor, Koper) kot lokalne-univerzitetne športne zveze, ki se združujejo v nacionalno študentsko športno organi-zacijo - SUSA.

SUSA je članica krovne slovenske športne organizaci-je (Olimpijskega komiteja Slovenije – združenja špor-tnih zvez) in mednarodnih univerzitetnih športnih zvez (Evropske univerzitetne športne zveze, EUSA in Med-narodne univerzitetne športne zveze, FISU).

SUSA kot nosilec blagovne znamke Zdrava zabava skupaj s članicami skrbi za to, da imajo študentje in študentke v svojem prostem času na voljo čim več možnosti ukvarjanja s športom - kvalitetno in poce-ni. V programe Zdrava zabava se letno vključuje prek 25.000 študentov, sodelovanje v programih pa omogo-čamo tudi tistim, ki so že diplomirali. Programi, ki jih članice in partnerji izvajajo, obsegajo - medfakultetna prvenstva, lige in turnirje, športno izobraževalne teča-je, rekreativne vadbe, množične športno - rekreativne

prireditve, državna univerzitetna prvenstva, evropska in svetovna univerzitetna prvenstva, zimsko in letno univerzijado, založništvo ter druge programe. Ena po-glavitnih nalog SUSA je že ves čas obstoja tudi vzpo-stavljanje ugodnih pogojev za študij študentov, ki so hkrati tudi vrhunski športniki.

V sodelovanju s članicami in nacionalnimi panožnimi zvezami se pod okriljem SUSA izvajajo državna uni-verzitetna prvenstva, koordiniramo udeležbo študentov in študentk na evropskih in svetovnih univerzitetnih prvenstvih in univerzijadah. Seveda pa tudi sami orga-niziramo mednarodna prvenstva in dogodke. SUSA je

tako do sedaj s pomočjo svojih članic uspešno go-stila šest Evropskih uni-verzitetnih prvenstev in dve Svetovni univerzitetni prvenstvi.

SUSA k sodelovanju vabi študente športnike (in v nekaterih športih tudi zaposlene na univerzah in visokošolskih ustano-vah), da se nam pridruži-jo; ne glede na to ali se s športom ukvarjajo redno oz. profesionalno, ali pa samo občasno oz. rekre-ativno.

Foto: Manuel Kalman

22

Zdrava zabava, besedi, ki simbolizirata študentski šport, sta prav gotovo dobro ukoreninjeni v glavah mariborskih študentov. Zdrava zabava je tukaj zagotovo sinonim za kvaliteten in ugoden način preživljanja prostega časa s športom. Ne zgolj rekreacija, tudi prireditve, športni in strokovni tečaji, študentska tekmovanja in omogočanje cenejšega dostopa do fitnesov, bazen, savn, smučarskih središč, opreme ipd. – vse to je ZZ v Mariboru.

RekreacijaČe si tip človeka, ki si ukvarjanje s športom rad ureja po svojem urniku, potem je rekreacija v športni dvorani Vrbanska (to je pri stopnicah na Kalvarijo) stvar zate. Vsak teden, od oktobra do junija ti bo na voljo rekrea-cija badmintona, namiznega tenisa, odbojke, košarke, malega nogometa, akrobatike, poleg tega pa še cel na-bor borilnih športov in skupinske vadbe. Najbolje je, da si urnike in ostale podrobnosti pogledaš na spletni strani www.zdravazabava.com.

V mesecu oktobru je rekreacija brezplačna v okviru ZZ Festivala športa, tako je vse, kar moraš storiti samo to, da se dobre volje in v športni opremi pojaviš na igrišču. Urnike vadbe pa, kot rečeno, najdeš na spletni strani. Za badminton je potrebna predhodna rezerva-cija igrišča. Kasneje (od novembra naprej) boš za vad-bo potreboval/a ZZ izkaznico, ki jo dobiš na info točki Zdrave zabave na Gosposvetski cesti 83, to je poleg kavarne Trust.

Študentska tekmovanjaŠtudentska košarkarska liga in študentska liga malega nogometa sta edini študentski ligi v Mariboru. Obe ligi (malega nogometa in košarke) se pričneta v novembru ter trajata vse do meseca aprila, tekme pa so vsak te-den, razen med študijskimi počitnicami. Iz najboljših igralcev lig se nato sestavi ekipa, ki zastopa univerzi-tetno mesto Maribor na državnih univerzitetnih prven-stvih.

ZZ izkaznicaZa udeležbo na rekreaciji, tečajih, ligah in drugih ak-tivnostih Zdrave zabave boš potreboval/a ZZ izkaznico. Zanjo potrebuješ indeks, fotografijo in 12€, kolikor znaša letna članarina. Za ta znesek lahko celo leto obi-skuješ rekreacijo košarke, malega nogometa, namizne-ga tenisa in odbojke, za nekatere športe je potrebno manjše doplačilo. Poišči cenik na www.zdravazabava.com ali pa nas vprašaj na spodnjih kontaktih. Z vese-ljem ti bomo pomagali! Na INFO TOČKI ZZ lahko kupiš tudi cenejše karte za večino slovenskih smučišč (po-zimi), cenejše karte za fitnese in savne, si izposodite športno opremo (smuči, pancerji, palice, snowboardi, bootsi, sanke, rolerji z zaščitno opremo…), vse to za cene, primerne študentskemu plitvemu žepu.

Prireditve ZDRAVE ZABAVE Je pa UŠZM - ZDRAVA ZABAVA širši javnosti zagotovo najbolj poznana kot organizator množičnih športnih re-kreativnih prireditev, ki so namenjene vsem rekreativ-cem in ljubiteljem športa, saj so vse po vrsti brezplač-ne. Zagotovo ste že slišali za največjo parado rolanja v Sloveniji, Zzrolano mesto ter za enega največjih tekov brez štartnine, ZZ Mestni tek. V oktobru vsako leto or-ganiziramo Nočni tek po stopnicah na Kalvarijo, kjer se udeleženci »spopadejo« s 455 stopnicami, kolikor jih vodi na vrh tega mariborskega hriba. Vsi dogodki v orga-nizaciji ZDRAVE ZABAVE v Mariboru so BREZPLAČNI!Zagotovo si se našel/la vsaj v enem od zgornjih stav-kov. Obišči nas, pokliči nas ali pa nam piši na spodnje kontakte. Z veseljem te bomo usmerili do TVOJEGA športa.

Maja Hren

Univerzitetna športna zveza Maribor - Zdrava zabavaGosposvetska cesta 832000 Maribor02 234 21 41 ali 051 207 536info@zdravazabava.comwww.zdravazabava.com

Brez Zdrave zabave v Mariboru ni športa!

predstavljamoFo

to:

arhi

v Zd

rave

Zab

ave

23

predstavljamo

24

Za tekmovalni šport na Univerze v Ljubljani (UL) skr-bi Športna zveza Univerze v Ljubljani (Športna zveza UL). Tekmovalni šport na UL se uveljavlja pod blagov-no znamko UNISPORT. Športna zveza UL je članica Slovenske univerzitetne športne zveze (SUSA), preko katere ima dostop do krovnih športnih organizacij v Sloveniji in v tujini. Športna zveza UL je ustanovljena na podlagi zakona o društvih, kot zveza fakultetnih in panožnih študentskih športnih društev, ki delujejo na območju Univerze v Ljubljani. Zveza trenutno združuje 21 športnih društev.

Tekmovanja za študenteNajpomembnejše naloge zveze so povezane s programi študentskih športnih tekmovanj, in sicer organizacija programov univerzitetnih športnih tekmovanj ter dru-gih študentskih športnih tekmovanj za študente UL. Za študente Univerze v Ljubljani Športna zveza UL or-ganizira celoletna ligaška tekmovanja ter enodnevna športna prvenstva. Fakultetne ekipe in posamezniki se borijo za naziv prvakov UL v izbrani športnih panogi za tekoče študijsko leto. Ligaška tekmovanja so najbolj razpoznavni in najbolj obiskani programi ŠZUL. Gre za celoletne medfakultetne tekmovalne programe, v kate-rih nastopajo le fakultetne ekipe, in sicer največ ena ekipa s strani posamezne fakultete v posamezni pano-gi. ŠZUL vsako leto nadgrajuje svoje programe, saj želi študentom Univerze v Ljubljani ponuditi kakovostni in raznolik program tekmovanj. Letos se bo tako že štirim stalnim ligaškim tekmovanjem dodalo še eno, in sicer Univerzitetna badminton liga.

Mednarodna tekmovanjaŠportna zveza UL prav tako skrbi za priprave in udelež-bo študentk/študentov športnikov in študentskih špor-tnih moštev UL na evropskih univerzitetnih prvenstvih in drugih mednarodnih univerzitetnih športnih sreča-njih, kjer se zastopajo barve UL. Študentje in študent-ke UL so na teh prvenstvih še posebej uspešni, saj je UL po dosežkih študentov na evropskih univerzitetnih prvenstvih ena najuspešnejših evropskih univerz. UL je

po zaslugi športnikov študentov prejela laskavi naslov najuspešnejše evropske univerze v tekmovalnem špor-tu za obdobje 1999–2009.

Klubski tekmovalni šport na ULUniverza v Ljubljani ima sklenjena dogovora o sodelo-vanju z nogometnim klubom Bravo in Univerzitetnim odbojkarskim klubom Vital. V obeh klubih vabijo štu-dente, da se jim pridružijo.

Netekmovalni športNa Univerzi v Ljubljani za obštudijske programe skr-bi Center za univerzitetni šport (CUŠ). CUŠ je za za študijsko leto 2012/2013 za študente Univerze v Ljubljani pripravili 56 kreditno ovrednotenih športnih predmetov, ki so ovrednoteni s 3 kreditnimi točkami.Programe rekreacije in vodene vadbe pod blagovno znamko Zdrava zabava pa v Ljubljani ponuja Šou šport.Več na: www.unisport.siFoto: Primož Jereb

Športna zveza Univerze v Ljubljani – UnisportKongresni trg 12, 1000 Ljubljana01 241 85 77, 01 241 86 35unisport@unisport.siwww.unisport.si

Študentski tekmovalni šport v Ljubljani

predstavljamo

25

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

Bruc2012_Plakat_A4.pdf 1 9/23/12 12:21 PM

26

Za aktivno preživljanje prostega časa na Univerzi na Primorskem (UP) skrbi Univerzitetna športna zveza Primorske (UŠZP), organizacija, ki je zadolžena za iz-vedbo interesnega dela študentskega športa pod psev-donimom ZDRAVA ZABAVA. Pisarna UŠZP se nahaja na Pristaniški ulici 3 v Kopru in je odprta čisto za vse, ki bi radi pomagali, da bi se študijski in interesni šport na tem območju še hitreje razvijal.

Študenti za študenteZa organizacijo interesnega študentskega športa na UP skrbijo člani pisarne UŠZP. Seveda pa organiza-cija prireditev, rekreacije, univerzitetne lige in drugih projektov ne bi bila mogoča brez izdatne pomoči štu-dentov UP ter ostalih zunanjih sodelavcev. Torej, če povzamemo, Univerzitetni šport organizirajo študenti za študente, pod nadzorom strokovnih sodelavcev in drugih, ki sodelujejo z organizacijo.

Rekreacija, univerzitetna liga, prireditve in tečajiNaše delo zajema predvsem organizacijo interesnega športa za študente in študentke UP. V osnovi skrbimo, da se lahko vsako leto vsi študentje tedensko rekreira-jo, tekmujejo v ligah, izobražujejo na športnih tečajih, na izletih spoznavajo naravno okolje, se udeležujejo športno zabavnih prireditev ali pridobivajo delovne iz-kušnje ob delu na različnih projektih.Velik delež našega časa posvečamo organizaciji enkra-tnih dogodkov. Največje štiri prireditve so poznane pod imenom Čista desetka. Čiste desetke so razdeljene tako, kot je razdeljeno leto – po letnih časih, vsebinsko gre pa za medfakultetne športno – družabne prireditve. Najbolj prepoznavno Čisto desetko prirejamo že 15.

leto zapored. Na ta dan je Rektorjev dan – predavanj prost dan in brucovanje, zato je prireditev med štu-denti toliko bolj prepoznavna. Naslednja je Bela čista desetka, ki poteka na belih strminah, bodisi doma ali izven meja Slovenije. Sledita jima še Cvetoča in Mokra čista desetka, ki se izvedeta spomladi in poleti.

Kaj bomo počeli v letošnjem študijskem letu?V mesecu oktobru bomo študentom omogočili brez-plačno rekreacijo, prva večja prireditev v novem študij-skem letu pa bo tako kot vedno do sedaj, Jesenska či-sta desetka 2012, ki bo letos potekala 17. oktobra. V mesecu novembru pričnemo z Univerzitetno futsal ligo (UFL), Univerzitetno košarkarsko ligo (UKL), Univerzi-tetno odbojkarsko ligo (UOL) in Univerzitetno bowling ligo (UBL). November je tudi mesec, ko se prične vo-dena vadba aerobike, joge in pilatesa.Ko se bo zunaj že precej shladilo in bo za nami izpitno obdobje, se bomo intenzivno pripravljali na drugo večjo prireditev –Belo čisto desetko, ki so bo odvila v prvih mesecih leta. Kam bomo odrinili letos, še ni povsem jasno, v naših glavah pa ne manjka zanimivih idej.Po vsaki zimi nastopi pomlad in spet se bomo lahko lotili športov, ki potekajo na prostem. Prvi na seznamu projektov bo kolesarski izlet po zaledju slovenske Istre, naslednji pa bo zopet čista desetka, tokrat Cvetoča. Tekmovanja bodo potekala na zunanjih športnih po-vršinah v desetih različnih športnih disciplinah, zma-govalci pa si bodo ponovno lahko priborili privlačne praktične nagrade.

Proti koncu meseca maja pa upamo, da se bo našel tudi dovolj lep dan za še en večji dogodek, ki se bo zgo-dil na eni izmed številnih obalnih plaž. Prireditev bo še zadnja v nizu čistih desetk – Mokra čista desetka. Do-gajanje bo skoncentrirano na vodne in plažne športe, ne bo pa manjkalo zabavnega spremljevalnega programa.

Če vam je katerakoli od naštetih aktivnosti, ki se bodo izvajale skozi šolsko leto všeč, se je nikar ne pozabite udeležiti. Do našega snidenja, pa vas ekipa UŠZP lepo pozdravlja.

Marko Juretič, koordinator vsebin univerzitetnega športaFoto: Anja Tratnjek

Univerzitetna športna zveza PrimorskePristaniška ulica 3, 6000 Koper05 662 62 45, 051 692 100info@uszp.siwww.uszp.si

Študentje in šport na Primorskem

predstavljamo

27

28

Čeprav bi marsikdo pomislil, da je Obala ideal-na lokacija za študentski šport in rekreacijo, ob soočenju s koordinacijo le-tega hitro ugotovi, da se je zmotil. Univerzitetna športna zveza Pri-morske (UŠZP) je organizacija, ki je zadolžena za izvedbo interesnega študentskega športa na Univerzi na Primorskem (UP) in naša naloga je, da ta šport s pomočjo strokovnega kadra in štu-dentov navkljub vsem težavam organiziramo in spodbujamo.

Z vseh strani nas zalagajo z informacijami, kako je šport učinkovit in popoln način preživljanja prostega časa, fontana zdravja in vir za krepitev nacionalne za-vesti. Vse to še kako drži, ampak kdo kaj ukrene glede tega? Vrhunski slovenski športniki po vsem prebranem nimajo ravno pozitivnih izkušenj na področju športne zakonodaje in sprejemanju le-te. Večina se jih prej ali slej znajde v slepi ulici; ekonomski, psihološki, fizični ali kakšni drugi. In nič kaj drugače ni na področju uni-verzitetnega športa.

Vsi bi želeli, da se šport na stopnjah osnovne in srednje šole ter v nadaljevanju na fakulteti ohranja, vendar fi-nančnega vložka, ki je nujno potreben za organiziranje česa takšnega, ni. Tudi apatičnost študentk in študen-tov do določene mere vpliva na samo poglabljanje kri-ze. Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKŠ) in Fundacija za šport (FŠO) iz leta v leto zatiskata pasove in namenjata vedno manjši znesek na posameznega študenta. Po rebalansu v letu 2012 je ta znesek za študente enak nič! Usklajevanja in poga-janja glede zakonodaje in financiranja univerzitetnega in ostalega športa sicer še vedno potekajo, a glede na dosedanje rigorozne ukrepe v naši državi pričakujemo lahko le drastične spremembe na slabše. Vse manj je

šport omenjen kot obvezna študijska dejavnost oziro-ma že leta jo sprejemamo kot obštudijsko dejavnost, ki pri mnogih nima nobene veljavnosti. Med vrsticami lahko včasih preberemo že tisti stari stereotip o ˝kavč generaciji˝, ki jo država celo podpira. Zdi se, da bodo kaj kmalu sredstva namenjali tistim, ki bodo čim več časa ostajali doma zaprti med štiri stene.

Da ne bi posploševali in udrihali po vsem, se raje osre-dotočimo na v naslovu omenjeno Obalno regijo in stanje športa na tem območju. UŠZP pokriva celotno ozemlje občine Koper, Izola in Piran ter številna druga regijska središča. Na teh lokacijah se je tudi v preteklosti iz-vajala sama rekreacija, ki jo iz dneva v dan izvajamo v najetih prostorih. Zakaj najetih? Univerzitetna športna zveza Primorske in tudi UP nista lastnici nobenega od objektov, ki bi bili infrastrukturno namenjeni izvajanju športnih panog za študentke in študente UP. Zato smo primorani k vsakodnevnim pogajanjem in ˝barantanju˝ za prostor, da o osnovnih sredstvih za preživetje sploh ne govorimo. Zgodi se tudi, da nekdo ponudi več, kot si lahko privoščimo mi ter naenkrat ostanemo praznih

rok oziroma brez vsega. Zatorej lahko z zanesljivostjo trdimo, da bo, vse do takrat, dokler ne bomo imeli lastnih kapacitet, univerzitetni šport na Obali trpel in bil zapostavljen. Če bo sploh obstal.

Navkljub težavam deluje zveza kar se da dobro. To dokazuje naša zagrizenost in skrb za študentke in študente, ka-terim omogočamo rekreacijo, tečaje, univerzitetne lige, prireditve in najra-zličnejše druge aktivnosti. Ponudba vsakodnevne brezplačne rekreacije, ki jo izvajamo v Kopru, Izoli in Portorožu obsega vsebine kot so košarka, futsal, odbojka, badminton, namizni tenis in

Študenti, šport in Obala

predstavljamo

29

predstavljamo

plavanje. Vse več povpraševanja in zainteresiranosti pa lahko zasledimo tudi pri vadbi aerobike, joge in pila-tesa. Univerzitetna liga je tekmovalni del ponudbe, ki omogoča tistim bolj tekmovalnim športnikom, da do-kažejo svojo moč in potencial. V ligi lahko sodelujejo vse fakultete UP, k sodelovanju pa so povabljene tudi druge fakultete iz regije ter zaposleni na UP.

Prireditve v svoji glavni podobi zastopa Čista desetka. Terminološko z letnimi časi so razporejene Jesenska, Bela, Cvetoča in Mokra Čista desetka. Najbolj prepo-znavno Čisto desetko že vrsto let organiziramo na Rek-torjev dan, ki je med študenti tudi najbolje obiskana in zastopana. Košarka, futsal, odbojka, namizni tenis, kegljanje in številne druge športne vsebine so takrat temeljna vsebina dogajanja, ki ponuja študentom zdra-vo, športno in družbeno sprostitev na začetku naporne-ga in natrpanega študijskega procesa.

Obala je vsekakor več kot odličen kraj za rojstvo novih vrhunskih športnikov, ki jih že sedaj lahko zasledimo povsod po svetu. Vasilij Žbogar, Špela Ponomarenko Janić in številni drugi so pravi ambasadorji Slovenije in Slovencev po svetu. In tudi ti športniki so nekoč morali trenirati in vlagati ogromno truda v svoj bodoči uspeh, ki ga lahko sedaj spremljamo na najvišjih tekmovanjih. Omogočiti takšnim ljudem športno, tistim manj zagri-zenim pa rekreacijsko vadbo, pa vsekakor pripomore k temu, da je doseg njihovih želenih ciljev lažji.

Zatorej lahko za konec povemo, da je šport na Obali prav gotovo nepogrešljiv spremljevalec in bo Univer-zitetna športna zveza Primorske tudi v bodoče in z vso vnemo in zanesenostjo, kljub pomanjkanju držav-nih, občinskih, univerzitetnih in kakršnihkoli drugih sredstev, skrbela in organizirala športne aktivnosti na Obali. Mogoče pa bodo v bodoče študentke in štu-dentje, ki prav sedaj obiskujejo rekreacijo ali vsebine na UŠZP, krojili prihodnost profesionalnega klubskega ali individualnega športa in bodo takrat dobro vedeli, kaj jim je bilo omogočeno in kaj ne, ter kdo jim je to omogočil.

Marko JuretičFoto: Manuel Kalman

30

predstavljamo

Globalna gospodarska in finančna kriza je pošteno po-segla v športni sektor. Verjamem, da smo to začutili prav vsi, ki delamo v športni industriji: tisti v majhnih klubih, tisti v velikih profesionalnih klubih in tisti, ki se ukvarjajo zgolj z organizacijo športno rekreativnih in športno izobraževalnih vsebin. Denarja je vedno manj in še manj ga bo. Manj ga bodo lahko prispevali udele-ženci programov, saj so mesečni prihodki vedno nižji. Manj ga je in še manj ga bo od sponzorjev, saj gospo-darske razmere ne omogočajo tako razkošne in bogate podpore športnim klubom, kot v preteklosti. Manj de-narja bo iz javnih sredstev, saj se proračuni na državni in lokalni ravni krčijo…

Organizacije, ki se ukvarjajo zgolj s ponudbo športno rekreativnih programov se bodo lažje prilagodile. Ker delujejo po načelu ponudbe in povpraševanja, bodo kadrovske in druge vire prilagodile povpraševanju. Manj udeležencev – manj vaditeljev, manj dvoran – manj stroškov…

Športne organizacije, katerih primarni obstoj je ve-zan na sodelovanje v tekmovalnih sistemih, pa so se z nastopom gospodarske in finančne krize znašle v škripcih. Slovenska podjetja in paradržavne firme ne zmorejo več brezmejno in širokogrudno podpirati do-mala vse vrste zlasti kolektivnih športov v Sloveniji. Od vaterpola, košarke, nogometa, odbojke, hokeja…. Že tako kakovostno vprašljive športne politike sloven-skih klubov se bodo morale tukaj in zdaj vprašati kako naprej. Vsem je jasno (razen tistim, ki še vedno tiščijo glavo v pesek na kakšni azurni ali karibski obali), da denarja za financiranje tako razkošnega športnega po-gona v Sloveniji ne bo več. Mnogi klubi bodo »pocrka-li«, mnoge panoge bodo postale marginalne.

Tudi dinozavri so izumrli, pa svet še kar obstaja. Re-alnost je pač takšna, da se od majhnega hlebca, ki je ostal na mizi, ne bodo mogli nahraniti vsi. Dobro bi bilo, da bi te spremembe bile vsaj delno nadzorova-ne oziroma upravljane. Športni funkcionarji in politiki imajo odgovornost. Njihova naloga bi morala biti v da-nih razmerah zagotoviti podporo strateškim panogam in klubom. Katere panoge in kateri klubi naj bi to bili, pa naj dorečejo skupaj odgovorno tisti, ki so za to vpo-klicani in plačani. Povprečno razgledanemu državlja-nu, ki količkaj spremlja Športno dogajanje v Sloveniji, je jasno, da imamo tradicijo in kadrovski (igralski) po-tencial le za en kakovostni hokejski klub, en kakovo-stni košarkarski klub, en kakovostni nogometni klub… Lahko se tolčemo po prsih, kolikor naše roke zmorejo, dejstvo pa je, da je realnost, takšna kot je. Vse ostalo je le mešetarjenje bolj ali manj uspešnih preproda-jalcev takšnih in drugačnih igralcev s severa ali juga, brez katerih bomo prav tako tam, kjer smo danes.Kaj pa z vsemi ostalimi panogami in klubi? Morali se bodo spremeniti, prilagoditi, sicer jih bo »požrla« noč. Odgovorna (športna in siceršnja) politika ima že nekaj desetletij pred nosom temelje, na katerih bi lahko razvi-

Visoko šolstvo in šport z roko v roki: utopija ali resničnost?

Foto

: M

atej

Puš

nik

Foto

: M

atej

Puš

nik

31

predstavljamo

jala nov koncept kakovostnega športa. Ne vrhunskega! Za vrhunskega sem že prej omenil, da v Sloveniji nima-mo več kot toliko potenciala. Kakovostni šport je tisti, ki je lahko inkubator za vrhunske posameznike in je lahko okolje, ki finančno vzdržno ohranja nek nivo ob-stoja veliko panog na več različnih koncih po Sloveniji.

Nujno je potrebno povezati športno in visokošolsko okolje. Ta simbiotska naveza je razvojni potencial tako za visokošolsko kot za športno okolje. Športne orga-nizacije v lokalnih okoljih, v katerih obstajajo močna visokošolska središča, naj se povežejo s temi središči. Katalizator pri tem povezovanju pa morajo bili lokalne skupnosti.

Zakaj naj bi se šport in visoko šolstvo povezovala? Zato, ker je ta naveza lahko v okoliščinah simbiotična. Naveza, od katere lahko imata obe sferi korist. Obstaja še ena, tretja stran, o kateri bom spregovoril nekoliko kasneje.

Tekmovalno naravnani športni klubi se soočajo z zmanj-šanjem proračunov iz znanih razlogov, kar jim zožuje prostor za izbor igralcev prek klasičnih mehanizmov kupim - prodam. Soočajo se z izgubo edinega znanega mehanizma za nabor dovolj dobrih tekmovalcev. S čem ga nadomestiti? Kako pritegniti enako dobre igralke in igralce brez denarja? Sodelovanje z visokošolskimi skupnostmi je lahko rešitev. Tisti študenti, ki se odlo-čijo igrati v izbranem športnem klubu, pridobijo status športnikov na izbrani visokošolski ustanovi. Ta status jim omogoča dostop do študentskih postelj, štipendij, tutorskega sistema… Športni klub pa dobi kakovostne igralce, ki so zanj pripravljeni tekmovati brez plače. Kaj pa naj bi od tega imela visokošolska ustanova. Imidž, ki jo bo naredil za konkurenčnejšo znotraj na-

cionalnega in mednarodnega prostora. Naše univer-ze se morajo dokazovati na zemljevidu mednarodnih visokošolskih organizacij. Bolonjska reforma je naše univerze postavila na zemljevid enotnega evropskega visokošolskega prostora. Sistem, ki je tako prilagojen potrebam športnikov, je lahko konkurenčna prednost, ki bo privabljala športnike na študij v Slovenijo. Tista visokošolska ustanova, ki bo zaznala, to priložnost bo zmagovalka.

In še tretja stran, od tega sistema največ pridobi štu-dent športnik: ima namreč možnost študirati in se ukvarjati s športom. Vse, kar potrebuje je, ustrezne pogoje za čim lažje usklajevanje študijskih in športnih obveznosti. Temu radi rečemo humanizacija športa!

Ljubljana je okolje, v katerem je seme tovrstnega raz-mišljanja že posejano. Prepričan sem, da bo prav v Ljubljani ta, nekoč utopični načrt, zelo kmalu zaživel.

Zvijezdan MikićFoto

: M

atej

Puš

nik

Foto

: P

rim

ož J

ereb

Foto

: M

arko

Vit

as

32