ZOSS.2009-2012 Pravila odbojkarske igre tekst in slikePRAVILA ODBOJKARSKE IGRE 2009 - 2012 1. DEL Filozofija pravil igre in sojenje Uvod Odbojka je eden izmed najuspešnejših in najpopularnejših

1

PRAVILA IGRE

Uradna pravila odbojkarske igre 2009 – 2012

Odobreno na 31. Kongresu FIVB 2008

Tehnična urednika: Marko SEIFRIED in dr. Marko ZADRAŽNIK Prevedel: Marko SEIFRIED Izdala: Zveza odbojkarskih sodnikov Slovenije, avgust 2009

2

CIP – Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 796.325.063

Uradna pravila odbojkarske igre 2009-2012 / (pripravila) Mednarodna odbojkarska federacija FIVB; / prevedel Marko Seifried. – Ljubljana : Zveza odbojkarskih sodnikov Slovenije, 2009

Nova izdaja – Ljubljana: Zveza odbojkarskih sodnikov Slovenije, 2009 Prevod dela: Rules of the game; Official volleyball rules 2009-2012

Approved by the 31st FIVB Congress 2008 Federation internationale de volleyball, - Mednarodna odbojkarska zveza 247076864

Naslov: URADNA PRAVILA ODBOJKARSKE IGRE (nova izdaja) Naslov izvirnika: OFFICIAL VOLLEYBALL RULES 2009-2012

Federation Internationale de Volleyball Published by FIVB in 2009 Design, illustrations and layout © Valgerdur G. Halldorsdottir, FÍT/Fabrikan ads&design

Vse pravice pridržane. Reprodukcija po delih in v celoti ni dovoljena brez pisnega dovoljenja izdajatelja. Tehnična urednika: Marko SEIFRIED in dr. Marko ZADRAŽNIK Prevedel: Marko SEIFRIED Izdala: Zveza odbojkarskih sodnikov Slovenije Naklada: 350 Ljubljana, avgust 2009

Copyright © ZVEZA ODBOJKARSKIH SODNIKOV SLOVENIJE

3

PRAVILA IGRE

URADNA PRAVILA ODBOJKARSKE IGRE 2009 - 2012

KAZALO

PRAVILA ODBOJKARSKE IGRE 2009 - 2012 ........................................................................................ 8 Filozofija pravil igre in sojenje _______________________________________________________________ 8

I. POGLAVJE - IGRIŠČE IN OPREMA ................................................................................................. 12 1. IGRALNO PODROČJE_______________________________________________________________ 12

1.1 DIMENZIJE _____________________________________________________________________ 12 1.2 IGRALNA POVRŠINA ____________________________________________________________ 12 1.3 ČRTE NA IGRIŠČU_______________________________________________________________ 12

1.3.3 SREDNJA ČRTA _____________________________________________________________ 12 1.3.4 ČRTA NAPADA _____________________________________________________________ 13

1.4 DELI IN PROSTORI NA IGRALNEM PODROČJU _____________________________________ 13 1.4.1 PREDNJI DEL _______________________________________________________________ 13 1.4.2 PROSTOR ZA SERVIS ________________________________________________________ 13 1.4.3 PROSTOR ZA MENJAVE______________________________________________________ 13 1.4.4 PROSTOR ZA MENJAVO LIBERA______________________________________________ 13 1.4.5 PROSTOR ZA OGREVANJE ___________________________________________________ 13 1.4.6 KAZENSKI PROSTOR ________________________________________________________ 13

1.5 TEMPERATURA _________________________________________________________________ 14 1.6 RAZSVETLJAVA ________________________________________________________________ 14

2. MREŽA IN DROGOVI _______________________________________________________________ 14

2.1 VIŠINA MREŽE__________________________________________________________________ 14 2.2 ZGRADBA MREŽE _______________________________________________________________ 14 2.3 STRANSKA TRAKOVA ___________________________________________________________ 14 2.4 ANTENI ________________________________________________________________________ 15 2.5 DROGOVI ______________________________________________________________________ 15 2.6 DODATNA OPREMA _____________________________________________________________ 15

3. ŽOGA______________________________________________________________________________ 15

3.1 KARAKTERISTIKE_______________________________________________________________ 15 3.2 POENOTENJE ŽOG_______________________________________________________________ 16 3.3 UPORABA TREH ŽOG ____________________________________________________________ 16

4. EKIPE _____________________________________________________________________________ 17

4.1 SESTAVA EKIPE_________________________________________________________________ 17 4.2 PROSTOR ZA EKIPO _____________________________________________________________ 17 4.3 OPREMA IGRALCEV _____________________________________________________________ 17 4.4 ZAMENJAVA OPREME ___________________________________________________________ 18 4.5 PREPOVEDANI PREDMETI _______________________________________________________ 18

5. VODJE EKIP _______________________________________________________________________ 18

5.1 KAPETAN ______________________________________________________________________ 19 5.2 TRENER ________________________________________________________________________ 19 5.3 POMOČNIK TRENERJA___________________________________________________________ 20

4

3. POGLAVJE - POTEK IGRE ......................................................................................................................... 21 6. OSVOJITI TOČKO, ZMAGATI V NIZU IN NA TEKMI ___________________________________21

6.1 OSVOJITEV TOČKE ______________________________________________________________21 6.1.1 TOČKA _____________________________________________________________________21 6.1.2 NAPAKE ____________________________________________________________________21 6.1.3 IGRA IN ZAKLJUČENA IGRA __________________________________________________21

6.2 ZMAGA V NIZU __________________________________________________________________21 6.3 ZMAGA NA TEKMI _______________________________________________________________21 6.4 IZOSTANEK IN NEPOPOLNA EKIPA ________________________________________________22

7. PRIPRAVA TEKME __________________________________________________________________22

7.1 ŽREB ___________________________________________________________________________22 7.2 OGREVANJE EKIP________________________________________________________________22 7.3 ZAČETNA POSTAVA EKIPE _______________________________________________________22 7.4 POSTAVITEV IGRALCEV _________________________________________________________23 7.5 NAPAKE PRI POSTAVITVI IGRALCEV ______________________________________________24 7.6 KROŽENJE IGRALCEV____________________________________________________________24 7.7 NAPAKA PRI KROŽENJU__________________________________________________________24

8. STANJA V IGRI _____________________________________________________________________26

8.1 ŽOGA V IGRI ____________________________________________________________________26 8.2 ŽOGA IZ IGRE ___________________________________________________________________26 8.3 ŽOGA “V IGRIŠČU”_______________________________________________________________26 8.4 ŽOGA “IZ IGRIŠČA” ______________________________________________________________26

9. ODBOJ ŽOGE _______________________________________________________________________26

9.1 ODBOJI NA STRANI EKIPE ________________________________________________________27 9.1.1 ZAPOREDNI DOTIKI _________________________________________________________27 9.1.2 ISTOČASNI DOTIKI __________________________________________________________27 9.1.3 POMOČ PRI ODBOJU _________________________________________________________27

9.2 ZNAČILNOSTI ODBOJA ___________________________________________________________27 9.3 NAPAKE PRI ODBIJANJU ŽOGE____________________________________________________28

10. ŽOGA PRI MREŽI ___________________________________________________________________28

10.1 ŽOGA PREČKA MREŽO ___________________________________________________________28 10.2 ŽOGA SE DOTAKNE MREŽE_______________________________________________________29 10.3 ŽOGA V MREŽI __________________________________________________________________29

11. IGRALEC PRI MREŽI ________________________________________________________________29

11.1 SEGANJE PREKO MREŽE _________________________________________________________29 11.2 PREHOD POD MREŽO ____________________________________________________________29 11.3 DOTIK MREŽE ___________________________________________________________________29 11.4 NAPAKE IGRALCA PRI MREŽI_____________________________________________________30

12. SERVIS _____________________________________________________________________________30

12.1 PRVI SERVIS V NIZU _____________________________________________________________30 12.2 ZAPOREDJE IZVAJANJA SERVISA _________________________________________________30 12.3 DOVOLJENJE ZA SERVIS _________________________________________________________31 12.4 IZVEDBA SERVISA_______________________________________________________________31 12.5 ZASLON ________________________________________________________________________31 12.6 NAPAKE PRI SERVISU ____________________________________________________________31

12.6.1 NAPAKE PRI IZVEDBI SERVISA _______________________________________________31 12.6.2 NAPAKE PO IZVEDBI SERVISA________________________________________________32

12.7 NAPAKE PO IZVEDBI SERVISA IN PRI POSTAVITVI IGRALCEV _______________________32

13. NAPADALNI UDAREC _______________________________________________________________32 13.1 ZNAČILNOSTI NAPADALNEGA UDARCA___________________________________________32 13.2 OMEJITVE PRI NAPADALNEM UDARCU____________________________________________32 13.3 NAPAKE PRI NAPADALNEM UDARCU _____________________________________________33

14. BLOK ______________________________________________________________________________33

14.1 BLOKIRANJE ____________________________________________________________________33

5

14.2 DOTIKI Z ŽOGO V BLOKU ________________________________________________________ 34 14.3 BLOK V NASPROTNIKOVEM PROSTORU __________________________________________ 34 14.4 BLOK IN DOTIKI Z ŽOGO_________________________________________________________ 34 14.5 BLOKIRANJE SERVISA___________________________________________________________ 34 14.6 NAPAKE PRI BLOKIRANJU _______________________________________________________ 34

5. POGLAVJE - PREKINITVE, ODMORI IN ZAVLAČEVANJE ...............................................................35 15. REDNE PREKINITVE IGRE __________________________________________________________ 35

15.1 ŠTEVILO REDNIH PREKINITEV ___________________________________________________ 35 15.2 ZAHTEVA ZA REDNO PREKINITEV IGRE __________________________________________ 35 15.3 ZAPOREDJE PREKINITEV ________________________________________________________ 35 15.4 ODMOR IN TEHNIČNI ODMOR ____________________________________________________ 35 15.5. MENJAVA IGRALCEV____________________________________________________________ 36 15.6 OMEJITVE PRI MENJAVAH _______________________________________________________ 36 15.7 IZREDNA MENJAVA _____________________________________________________________ 36 15.8 MENJAVA PO IZKLJUČITVI IGRALCA _____________________________________________ 36 15.9 NEVELJAVNA MENJAVA_________________________________________________________ 36 15.10 POSTOPEK MENJAVE IGRALCEV _________________________________________________ 37 15.11 NEDOVOLJENE ZAHTEVE________________________________________________________ 37

16. ZAVLAČEVANJA MED TEKMO ______________________________________________________ 38

16.1 VRSTE ZAVLAČEVANJ __________________________________________________________ 38 16.2 KAZNI PRI ZAVLAČEVANJU______________________________________________________ 38

17. IZREDNE PREKINITVE IGRE ________________________________________________________ 38

17.1 POŠKODBA _____________________________________________________________________ 38 17.2 MOTNJE OD ZUNAJ______________________________________________________________ 39 17.3 DOLGOTRAJNE PREKINITVE _____________________________________________________ 39

18. ODMORI MED NIZI IN ZAMENJAVE POLJA __________________________________________ 39

18.1 ODMORI MED NIZI ______________________________________________________________ 39 18.2 ZAMENJAVA POLJA _____________________________________________________________ 39

19. LIBERO ____________________________________________________________________________ 40

19.1 DOLOČITEV LIBERA_____________________________________________________________ 40 19.2 OPREMA _______________________________________________________________________ 40 19.3 AKCIJE LIBERA V IGRI___________________________________________________________ 40

20. ZAHTEVANO OBNAŠANJE __________________________________________________________ 42

20.1 ŠPORTNO OBNAŠANJE __________________________________________________________ 42 20.2 FAIR–PLAY (POŠTENA IGRA) _____________________________________________________ 42

21. NEPRIMERNO OBNAŠANJE IN KAZNI________________________________________________ 42

21.1 MANJŠE KRŠITVE PRAVIL OBNAŠANJA ___________________________________________ 42 21.2 KRŠITVE, KI SE KAZNUJEJO______________________________________________________ 42 21.3 LESTVICA KAZNI _______________________________________________________________ 43

21.3.1 KAZEN_____________________________________________________________________ 43 21.3.2 IZKLJUČITEV _______________________________________________________________ 43 21.3.3 DISKVALIFIKACIJA _________________________________________________________ 43

21.4 UPORABA KAZNI _______________________________________________________________ 43 21.5 NEPRIMERNO OBNAŠANJE PRED IN MED NIZI _____________________________________ 44 21.6 ZNAKI ZA KAZNOVANJE_________________________________________________________ 44

22. SODNIŠKI ZBOR IN SOJENJE ________________________________________________________ 46

22.1 SESTAVA_______________________________________________________________________ 46 22.2 POSTOPKI ______________________________________________________________________ 46

23. PRVI SODNIK ______________________________________________________________________ 47

23.1 POLOŽAJ _______________________________________________________________________ 47 23.2 PRISTOJNOSTI __________________________________________________________________ 47

6

23.3 DOLŽNOSTI _____________________________________________________________________48

24. DRUGI SODNIK _____________________________________________________________________48 24.1 POLOŽAJ________________________________________________________________________48 24.2 PRISTOJNOSTI ___________________________________________________________________49 24.3 DOLŽNOSTI _____________________________________________________________________49

25. ZAPISNIKAR________________________________________________________________________50

25.1 POLOŽAJ________________________________________________________________________50 25.2 DOLŽNOSTI _____________________________________________________________________50

26. POMOČNIK ZAPISNIKARJA _________________________________________________________51

20.1 POLOŽAJ________________________________________________________________________51

27. LINIJSKI SODNIKI __________________________________________________________________52 27.1 POLOŽAJ________________________________________________________________________52 27.2 DOLŽNOSTI _____________________________________________________________________52

28. URADNI ZNAKI _____________________________________________________________________53

28.1 SODNIŠKI ZNAKI Z ROKO ________________________________________________________53 28.2 ZNAKI Z ZASTAVICO LINIJSKIH SODNIKOV ________________________________________53

SLIKE __________________________________________________________________________________56 TEKMOVALNO PODROČJE ______________________________________________________________56 IGRALNA POVRŠINA ___________________________________________________________________57 IGRIŠČE_______________________________________________________________________________58 MREŽA _______________________________________________________________________________59 POLOŽAJ IGRALCEV ___________________________________________________________________60 ŽOGA PREČKA NAVPIČNO RAVNINO MREŽE PROTI NASPROTNEMU POLJU _________________61 ŽOGA PREČKA NAVPIČNO RAVNINO MREŽE PROTI NASPROTNI PROSTI CONI ______________62 KOLEKTIVNI BLOK ____________________________________________________________________63 ZAKLJUČEN BLOK _____________________________________________________________________63 NAPAD IGRALCA ZADNJE LINIJE________________________________________________________64 LESTVICA SANKCIJ ZA NEŠPORTNO OBNAŠANJE_________________________________________65 LESTVICA SANKCIJ ZA ZAVLAČEVANJE _________________________________________________65 POLOŽAJ SODNIKOV IN NJIHOVIH POMOČNIKOV_________________________________________66

SODNIŠKI ZNAKI ________________________________________________________________________67

DEFINICIJE _____________________________________________________________________________77

7

ZNAČILNOSTI IGRE Odbojka je ekipna športna panoga, ki jo igrata dve ekipi na igrišču razdeljenem z mrežo. Zaradi svoje raznovrstnosti in več različnih zvrsti, glede na različne okoliščine, omogoča igranje vsakomur. Namen igre je poslati žogo preko mreže tako, da bi v nasprotnikovem igralnem polju padla na tla, ter preprečiti, da bi padla na tla na lastni strani igrišča. Vsaka ekipa se lahko trikrat dotakne žoge preden jo vrne na nasprotno stran (poleg dotika pri blokiranju). Igro začnemo s servisom. Igralec z njim pošlje žogo preko mreže v nasprotnikovo igralno polje. Igra se nadaljuje dokler se žoga ne dotakne tal igrišča, pade izven igrišča ali je ekipi ne uspe pravilno odbiti. V odbojki, ekipa, ki dobi igro tudi osvoji točko (Rally Point System). Kadar ekipa, ki servis sprejema, dobi igro, osvoji tudi točko in pravico do servisa. Igralci te ekipe pa zakrožijo za eno mesto v smeri urnega kazalca.

8

PRAVILA ODBOJKARSKE IGRE 2009 - 2012

1. DEL

Filozofija pravil igre in sojenje Uvod Odbojka je eden izmed najuspešnejših in najpopularnejših tekmovalnih športov na svetu. Igra je hitra, vznemirljiva in z eksplozivnimi akcijami. Odbojka združuje nekaj pomembnih elementov, ki delujoči skupaj naredijo to športno igro edinstveno med športi, ki se igrajo po sistemu borbe za točko (rally games):

V zadnjih letih je FIVB naredil velik napredek v prilagajanju igre sodobni publiki. Ta tekst je namenjen ljubiteljem odbojke, in sicer igralcem, trenerjem, sodnikom, gledalcem in komentatorjem z namenom:

da z razumevanjem pravil doprinesejo boljši igri – trenerji lahko bolje organizirajo igro in določijo taktiko, ki igralcem dovoljuje, da dosežejo svoj maksimum;

razumevanje odnosov med pravili omogoča sodnikom, da prinašajo boljše odločitve. V tem uvodu želimo poudariti predvsem, da je odbojka tekmovalni šport in šele nato pokazati kvalitete uspešnega sodnika. Odbojka je tekmovalni šport Tekmovanje izvleče skrite moči. Pokaže maksimalne sposobnosti, duh, ustvarjalnost in estetiko. Pravila so sestavljena tako, da omogočijo vse te kvalitete. Z nekaj izjemami, odbojka dovoli vsem igralcem, da igrajo na mreži in napadajo kot tudi v zadnjem delu igrišča, da se branijo in servirajo. William Morgan, izumitelj odbojke, bi jo še sedaj prepoznal, ker je igra skozi leta zadržala nekatere specifične in bistvene elemente. Nekatere od teh elementov odbojka deli z ostalimi igrami, kjer se koristi mreža ali žoga ali lopar, in sicer:

servis, rotiranje igralcev (serviranje vseh igralcev), napad, obramba.

9

Vseeno pa je odbojka edinstvena med igrami na mreži in zahteva, da je žoga nenehno ali ves čas v zraku – »leteča žoga«. Vsaki ekipi dovoljuje določeno število odbojev žoge med igralci ekipe preden žogo vrnejo nasprotniku. Z uvedbo specialnega igralca za obrambo »libera« je igra napredovala v smislu dolžine borbe igralcev za točko in uvajanjem več faz v igro. Sprememba pravila o servisu pa je privedla do tega, da servis ni samo akcija pošiljanja žoge v igro, temveč tudi orožje za napad. Princip rotiranja je uveden zaradi ustvarjanja vsestranskega športnika. Pravila o postavitvi igralca morajo dovoljevati ekipi svobodo in možnost ustvarjanja in razvijanja zanimivih taktičnih akcij. V okvirju teh pravil igralci medsebojno tekmujejo v tehniki, taktiki in moči. Ta pravila igralcem tudi omogočajo svobodo, da bi navdušili publiko in televizijske gledalce. Videz odbojke se s tem izboljšuje. Tako kot se igra razvija, ni dvoma, da se bo spremenila v še boljšo in hitrejšo igro. Sodnik v tem okviru Dober sodnik je pošten in dosleden in mora biti:

pošten do vseh udeležencev, spoznan kot pošten od gledalcev.

To zahteva visoko stopnjo zaupanja – sodniku je potrebno zaupati, da bi lahko igralci zabavali publiko. Sodnik to doseže:

z natančnostjo pri odločitvah, z razumevanjem zakaj je pravilo napisano, če deluje kot učinkovit organizator, če dovoli akcijam, da tečejo in jih usmerja k koncu, če je vzgojitelj, ko koristi pravila za kaznovanje nepoštenih potez ali opomni za nevljudnost, če podpira igro s tem, da dovoli atraktivne akcije in dovoli da delajo igralci to kar najboljše

znajo - da zabavajo publiko. Na koncu lahko tudi rečemo, da bo dober sodnik uporabil ta pravila tako, da vsi udeleženci tekmovanja pridobijo nove izkušnje. Tisti, ki ste prebrali vse napisano, smatrajte Pravila kot trenutno stanje razvoja veličastne igre, vendar upoštevajte, da je teh nekaj odstavkov teksta enako pomembnih za vašo in njihovo vlogo v športu.

Pridružite se! Naj žoga leti!

10

BELEŽKE

Uradna pravila odbojkarske igre • 2009-2012

11

2. DEL

POGLAVJE 1 IGRIŠČE IN OPREMA

12

I. POGLAVJE - IGRIŠČE IN OPREMA

1. IGRALNO PODROČJE Igralno področje obsega igrišče in prosto cono. Igralno področje mora biti ravno in simetrično.

1.1 DIMENZIJE Igrišče ima obliko pravokotnika v izmeri 18 m x 9 m in je obkroženo s simetrično pravokotno prosto cono, ki je široka najmanj 3 m.

Prostor nad igralnim področjem mora biti prost in brez kakršnekoli ovire. V višino mora meriti najmanj 7 m.

Na svetovnih tekmovanjih FIVB mora meriti prosta cona najmanj 5 m od stranskih črt in 8 metrov od zadnjih črt. Prostor nad igralnim področjem mora biti visok vsaj 12,5 metra.

1.2 IGRALNA POVRŠINA 1.2.1 Igralna površina mora biti ravna, vodoravna in iz enakega materiala. Ravno

tako ne sme predstavljati nevarnosti, da bi se igralec poškodoval. Prepovedano je igrati na hrapavih ali spolzkih površinah.

Na svetovnih in uradnih tekmovanjih FIVB je dovoljena le lesena ali sintetična površina. Vsako površino mora predhodno odobriti FIVB.

1.2.2 Na pokritih igriščih mora biti površina igrišča svetle barve.

Na svetovnih in uradnih tekmovanjih FIVB je za črte obvezna bela barva. Drugačne in različne barve mora biti površina igrišča in prosta cona okoli igrišča.

1.2.3 Na zunanjih igriščih je dovoljen nagib 5 mm na meter za odtekanje vode. Črte

iz trdih materialov so prepovedane na igriščih.

1.3 ČRTE NA IGRIŠČU 1.3.1 Vse črte so široke 5 cm. Biti morajo svetle in drugačne barve kot tla in vse

druge črte. 1.3.2 MEJNE ČRTE

Igrišče označujeta dve stranski in dve zadnji črti. Tako stranske kot zadnje so narisane znotraj dimenzij igrišča.

1.3.3 SREDNJA ČRTA

Os srednje črte deli igrišče na dve enaki polji velikosti 9 x 9 metrov, vendar se smatra da črta s celotno širino pripada enako k obema poljema igrišča. Ta črta poteka pod mrežo od ene do druge stranske črte.

Glej pravilo

1.1 Slika 1a, 1b

Slika 2

1.1, 1.3 1.3

Slika 2 1.2.2 1.1 Slika 2

13

1.3.4 ČRTA NAPADA Na vsaki polovici igrišča je narisana črta napada 3 m od osi srednje črte in označuje sprednji del igrišča.

Na svetovnih in uradnih tekmovanjih FIVB je napadalna črta podaljšana z dodatnimi prekinjenimi črtami od obeh stranskih črt dolžine 15 cm, širine 5 cm, oddaljenih druga od druge 20 cm, v skupni dolžini 1,75 m. "Črta omejevanja za trenerja" (narisana s prekinjenimi črtami vzporedno bočni črti igrišča, v oddaljenosti 1,75 m, in sega od črte napada do zadnje črte igrišča), ki označuje omejitev gibanja trenerja, je sestavljena iz črt dolžine 15 cm narisanih v razmaku 20 cm.

1.4 DELI IN PROSTORI NA IGRALNEM PODROČJU 1.4.1 PREDNJI DEL

Prednji del vsake polovice igrišča omejuje os srednje črte in zunanji rob črte napada.

Za prednji del velja, da se razteza neomejeno preko stranskih črt do konca proste cone.

1.4.2 PROSTOR ZA SERVIS

Prostor za servis je 9 metrov široko območje za zadnjo črto.

Ob straneh je omejen z dvema kratkima, 15 cm dolgima, črtama vrisanima 20 cm za zadnjo črto kot podaljšek stranskih črt. Črti sta sestavni del prostora za servis.

Od zadnje črte sega prostor za servis do konca proste cone.

1.4.3 PROSTOR ZA MENJAVE

Prostor za menjave je omejen s podaljškom obeh črt napada vse do zapisnikarjeve mize.

1.4.4 PROSTOR ZA MENJAVO LIBERA

Prostor za menjavo libera je del proste cone ob klopi za rezervne igralce, omejen od podaljška črte napada do zadnje črte igrišča.

1.4.5 PROSTOR ZA OGREVANJE

Na svetovnih in uradnih tekmovanjih FIVB sta prostora za ogrevanje, v izmeri 3 x 3 m, narisana izven proste cone v vogalih na strani klopi za rezervne igralce.

1.4.6 KAZENSKI PROSTOR

Kazenski prostor, v izmeri 1 x 1, je narisan v kontrolni coni, izven podaljška zadnje črte igrišča. Označen je z rdečo črto širine 5 cm in opremljen z dvema stoloma.

1.3.3, 1.4.1 Slika 2

Slika 1b, 2 Slika 2 1.3., 1.3.4 1.1, 1.3.2 1.3.2, Slika 1b 1.1 1.3.4, Slika 1b 19.3.2.4, Slika 1b Slika 1a, 1b Slika 1a, 1b

14

1.5 TEMPERATURA Temperatura ne sme biti nižja od 10 °C (50 °F).

Na svetovnih in uradnih tekmovanjih FIVB najvišja temperatura ne sme presegati 25 °C (77 °F), najnižja pa ne sme pasti pod 16 °C (61 °F).

1.6 RAZSVETLJAVA Na svetovnih in uradnih tekmovanjih FIVB mora biti osvetljenost igralnega področja 1000 do 1500 luxov izmerjeno 1 meter nad igralno površino.

2. MREŽA IN DROGOVI

2.1 VIŠINA MREŽE 2.1.1 Mreža je postavljena navpično nad osjo srednje črte in je napeta na višini 2,43

m za moške ter 2,24 m za ženske. 2.1.2 Višino mreže merimo na sredini igrišča z merilno palico. Skrajna konca

mreže, nad stranskima črtama, morata biti od igralne površine enako visoko in ne smeta presegati uradne višine za več kot 2 cm.

2.2 ZGRADBA MREŽE Mreža je 1 m široka in 9,50 m do 10 m dolga (z 25 do 50 cm na vsaki strani stranskega traku). Izdelana je iz črnih mrežnih kvadratov velikosti 10 x 10 cm.

Na zgornjem robu mreže je po vsej dolžini prišit horizontalen trak, širok 7 cm. Izdelan je iz dvojnega belega platna. Skozi luknjo na skrajnem koncu traku je napeljana vrv, s katero je trak pritrjen na drogova tako, da drži vrh mreže ves čas napet.

Skozi trak je napeta prožna žica, s pomočjo katere je mreža pritrjena na drogova da je njen vrh stalno napet.

Na spodnjem robu mreže je drugi horizontalni trak širine 5 cm, enak zgornjemu traku, skozi katerega je napeljana vrv. Z vrvjo je mreža pritrjena na drogova, njen spodnji rob pa mora biti napet.

2.3 STRANSKA TRAKOVA Dva bela trakova sta pritrjena navpično na mrežo točno nad vsako stransko črto.

Široka sta 5 cm in dolga 1 meter. Stranska trakova sta sestavni del mreže.

1

Slika 3

1.3.3 1.1, 1.3.2, 2.1.1

Slika 3

1.3.2, Slika 3

15

2.4 ANTENI Antena je prožna palica. Dolga je 1,8 metra in ima premer 10 mm. Narejena je iz steklenih vlaken ali podobnega materiala.

Na zunanjem robu vsakega stranskega traku, na nasprotnih straneh mreže, je pritrjena antena.

Zgornjih 80 cm vsake antene sega nad mrežo. Anteni sta označeni z deset centimetrskimi pasovi v kontrastnih barvah, po možnosti rdeči in beli.

Anteni sta del mreže in ob straneh omejujeta prostor, v katerem mora žoga prečkati mrežo.

2.5 DROGOVI 2.5.1 Drogova za oporo mreži morata biti pritrjena v razdalji 0,5-1 metra od vsake

stranske črte. Drog je visok 2,55 m in po možnosti prilagodljiv po višini.

Na svetovnih in uradnih tekmovanjih FIVB sta droga za oporo mreži pritrjena v razdalji 1 m od vsake stranske črte.

2.5.2 Drogova sta okrogla, gladka in brez opore. Izogniti se je treba vsem nevarnim

ali motečim napravam.

2.6 DODATNA OPREMA Vso dodatno opremo določajo pravilniki FIVB.

3. ŽOGA

3.1 KARAKTERISTIKE Žoga mora biti okrogla, izdelana iz naravnega ali umetnega usnja z notranjim delom (dušo) iz gume ali podobnega materiala.

Barva žoge je lahko svetla in enotna ali pa kombinirana iz različnih barv.

Umetno usnje in kombinacija barv na žogi, ki se uporablja na uradnih tekmovanjih, mora ustrezati standardom FIVB.

Obseg žoge je 65 do 67 cm, teža pa 260 do 280 g.

Pritisk v žogi je lahko 0,30 do 0,325 kg/cm2 (4,26 do 4,61 psi) (294,3 do 318,82 mbar ali hPa).

2.3, Slika 3 10.1.1, Slika 3 in 5

Slika 3

16

3.2 POENOTENJE ŽOG Vse žoge, uporabljene na tekmi, morajo imeti enake značilnosti, in sicer obseg, težo, tlak, vrsto, barvo itd.

Mednarodna tekmovanja FIVB, kontinentalna, državna ali ligaška tekmovanja morajo biti odigrana z žogami, ki jih odobri FIVB, razen če FIVB ne odloči drugače.

3.3 UPORABA TREH ŽOG Na svetovnih in uradnih tekmovanjih FIVB se na tekmi uporabljajo tri žoge. V ta namen je nameščenih šest pobiralcev žog, po eden v vsakem vogalu proste cone in po eden za vsakim sodnikom.

3.1

Slika 10

17

2. POGLAVJE - UDELEŽENCI V IGRI

4. EKIPE

4.1 SESTAVA EKIPE 4.1.1 Ekipa je sestavljena iz največ 12 igralcev, enega trenerja, enega pomočnika

trenerja, enega maserja in enega zdravnika. Na svetovnih in uradnih tekmovanjih FIVB mora biti zdravnik predhodno akreditiran pri FIVB. Na svetovnih in uradnih tekmovanjih FIVB za člane je ekipa lahko sestavljena iz največ štirinajstih (14) igralcev [maksimalno iz dvanajst (12) običajnih igralcev].

4.1.2 Eden izmed igralcev, razen libero, je kapetan ekipe in mora biti označen v

zapisniku. 4.1.3 Na igralno področje lahko vstopijo in na tekmi igrajo samo tisti igralci, ki so

napisani v zapisniku. Potem ko kapetan in trener podpišeta zapisnik, prijavljenih igralcev ni mogoče več zamenjati.

4.2 PROSTOR ZA EKIPO 4.2.1 Igralci, ki ne igrajo, sedijo na klopi za igralce ali so v prostoru za ogrevanje na

svoji strani igrišča. Tudi trener in drugi člani ekipe sedijo na klopi, vendar jo lahko začasno zapustijo.

Klopi za igralce so nameščene poleg zapisnikarjeve mize, izven proste cone.

4.2.2 Samo članom ekipe je dovoljeno med tekmo sedeti na klopi in se udeležiti

ogrevanja. 4.2.3 Igralci, ki ne igrajo, se lahko med tekmo ogrevajo brez žog, kot sledi:

4.2.3.1 med igro v prostoru za ogrevanje,

4.2.3.2 med odmori in tehničnimi odmori v prosti coni za igriščem.

4.2.4 V odmorih med nizi lahko igralci v prosti coni uporabljajo tudi žoge.

4.3 OPREMA IGRALCEV Opremo igralcev sestavljajo majica, hlače, nogavice in športna obutev.

4.3.1 Majice, hlače in nogavice morajo biti enotno izdelane in v isti barvi za vse

člane ekipe (razen za libera). Oprema igralcev mora biti čista. 4.3.2 Obutev mora biti lahka in upogljiva, z gumijastim ali sestavljenim podplatom

brez pete.

Glej pravilo

5.2, 5.3 5.1, 19.1.3 1, 5.1.1, 5.2.2

1.4.5, 5.2.3, 7.3.3 Slika 1a, 1b 4.1.1, 7.2 1.4.5, 8.1 Slika 1a, 1b 1.3.3, 15.4 18.1

4.1, 19.2

18

Na svetovnih in uradnih tekmovanjih FIVB je prepovedano nositi obutev, na kateri prevladuje črna barva in s podplatom, ki pušča znamenja.

4.3.3 Majice igralcev morajo biti oštevilčene od 1 do vključno 18.

Na svetovnih in uradnih tekmovanjih FIVB morajo biti majice igralcev oštevilčene od 1 do vključno 20.

4.3.3.1 Številka mora biti nameščena spredaj in zadaj na sredini majice.

Barva in jasnost številk mora biti v kontrastu z barvo dresa.

4.3.3.2 Številke morajo biti visoke najmanj 15 cm na prsih in 20 cm na hrbtu. Trak, ki sestavlja številko mora biti širok najmanj 2 cm.

Na svetovnih in uradnih tekmovanjih FIVB mora biti številka igralca napisana tudi na desni hlačnici hlač. Številka mora biti visoka od 4 do 6 cm in trak, ki sestavlja številko mora biti široke najmanj 1 cm. Majica in hlače morajo ustrezati standardom FIVB.

4.3.4 Kapetan ekipe mora imeti na dresu oznako velikosti 8 x 2 cm, s katerim je

podčrtana številka na njegovih prsih. 4.3.5 Prepovedano je nositi opremo v drugi barvi kot ostali igralci (razen za libera)

in/ali brez uradnih številk.

4.4 ZAMENJAVA OPREME Prvi sodnik lahko dovoli enemu ali več igralcem:

4.4.1 da igra(jo) bos(i),

Na svetovnih in uradnih tekmovanjih FIVB je prepovedano igrati bos. 4.4.2 da si preobleče(jo) mokre majice med nizi ali po zamenjavi igralcev, pod

pogojem da so barva, oblika in številka nove majice iste, 4.4.3 da v mrzlem vremenu igrajo v trenerkah, pod pogojem da ima celotna ekipa

trenerke iste barve in kroja (razen libera) ter, da so primerno opremljene s številkami skladno s pravilom 4.3.3.

4.5 PREPOVEDANI PREDMETI 4.5.1 Prepovedano je nositi predmete, ki lahko igralca poškodujejo ali mu nudijo

umetno prednost. 4.5.2 Igralci smejo na lastno odgovornost nositi očala ali leče.

5. VODJE EKIP Tako kapetan ekipe kot trener sta odgovorna za vedenje in disciplino igralcev svoje ekipe.

Libera ne moreta biti kapetan.

5.1 19.2

23 4.3, 15.5 4.1.1, 19.2

20 19.1.3

19

5.1 KAPETAN 5.1.1 PRED VSAKO TEKMO kapetan ekipe podpiše zapisnik in zastopa ekipo pri

žrebu. 5.1.2 MED IGRO deluje kapetan ekipe, dokler je na igrišču, tudi kot kapetan v igri.

Kadar kapetana ekipe ni na igrišču, določi trener ali sam kapetan drugega igralca (razen libero), ki potem prevzame vlogo kapetana v igri. Ta v igri opravlja naloge kapetana dokler ni zamenjan, ali da se v igro vrne kapetan ekipe, ali da se niz konča.

Ko je žoga iz igre, je med vsemi člani ekipe samo kapetanu v igri dovoljeno govoriti s sodniki, in sicer:

5.1.2.1 da prosi za pojasnilo o uporabi oziroma tolmačenju pravil in tudi da

posreduje zahteve ali vprašanja svojih soigralcev. V primeru da ni zadovoljen s pojasnilom, mora takoj povedati sodniku, da si pridržuje pravico, da bo dal ob koncu tekme svoj ugovor na zapisnik kot uraden protest.

5.1.2.2 da prosi za dovoljenje:

a) za zamenjavo opreme, b) da se preveri postavitev ekipe, c) da se preverijo tla, mreža, žoge ipd.

5.1.2.3 da v primeru odsotnosti trenerja zahteva redne prekinitve igre (odmor

ali menjavo). 5.1.3 NA KONCU TEKME se kapetan ekipe:

5.1.3.1 zahvali sodnikom in podpiše zapisnik ter s tem overi izid;

5.1.3.2 če med igro ustno izrazi prvemu sodniku, da se ne strinja z uporabo ali razlago pravil odbojkarske igre, lahko to po tekmi vpiše v zapisnik kot uradno pritožbo.

5.2 TRENER 5.2.1 Trener vodi igro ekipe izven igrišča od začetka do konca tekme, izbere

začetno postavo svoje ekipe, izvede menjave in zahteva odmor za dajanje navodil. Kontaktna oseba za navedene naloge je drugi sodnik.

5.2.2 PRED TEKMO trener preda seznam igralcev, preveri imena in številke svojih

igralcev v zapisniku ter ga nato podpiše.

7.1, 25.2.1.1 15.2.1, 19.1.3 8.2 23.2.4 4.3, 4.4.2 7.4 1.2, 2, 3 15.2.1,15.4,15.5 6.3 25.2.3.3 5.1.2.1, 25.2.3.2

1.1, 7.3.2, 15.4, 15.5 4.1, 19.1.3, 25.2.1.1

20

5.2.3 MED TEKMO trener:

5.2.3.1 pred vsakim nizom izroči zapisnikarju ali drugemu sodniku natančno izpolnjene in podpisane obrazce z začetno postavo,

5.2.3.2 sedi na klopi svoje ekipe najbliže zapisnikarju, vendar jo začasno

lahko tudi zapusti,

5.2.3.3 zahteva redne prekinitve igre (odmore, zamenjave),

5.2.3.4 kot tudi drugi člani ekipe, lahko daje navodila igralcem na igrišču. Trener lahko daje navodila tudi stoje ali v hoji v prosti coni pred svojo klopjo za rezervne igralce od podaljška črte napada do prostora za ogrevanje. Pri tem ne sme motiti ali zavlačevati igre.

Na svetovnih in uradnih tekmovanjih FIVB mora trener opravljati svojo nalogo za črto, ki omejuje gibanje trenerja.

5.3 POMOČNIK TRENERJA 5.3.1 Pomočnik trenerja sedi na klopi za igralce, vendar nima pravice ukrepati na

tekmi. 5.3.2 Kadar mora trener zapustiti svojo ekipo iz kakršnega koli razloga, tudi

izključitve, lahko pomočnik trenerja na zahtevo kapetana v igri in z dovoljenjem prvega sodnika, v času odsotnosti trenerja, opravlja njegovo nalogo.

7.3.2 4.2 15.4, 15.5 1.3.4, 1.4.5 Slika 1a, 1b, 2 5.1.2, 5.2

21

3. POGLAVJE - POTEK IGRE

6. OSVOJITI TOČKO, ZMAGATI V NIZU IN NA TEKMI

6.1 OSVOJITEV TOČKE 6.1.1 TOČKA

Ekipa osvoji točko:

6.1.1.1 ko se žoga dotakne tal nasprotnikovega igralnega polja,

6.1.1.2 kadar nasprotna ekipa naredi napako,

6.1.1.3 kadar je nasprotna ekipa kaznovana. 6.1.2 NAPAKE

Kadarkoli ekipa izvede akcijo, ki je v nasprotju s temi pravili oziroma naredi kakšno drugo napako, eden od sodnikov s piskom prekine akcijo. Sodnika dosodita napako in določita kazen v skladu s temi pravili.

6.1.2.1 Če sta bili storjeni dve ali več napak zapored, se upošteva le prva

napaka.

6.1.2.2 Če igralca nasprotnih ekip storita istočasno dve ali več napak, se šteje to kot OBOJESTRANSKA NAPAKA. Igra se ponovi.

6.1.3 IGRA IN ZAKLJUČENA IGRA

Igra je del igralne akcije od trenutka izvedbe servisa, do trenutka, ko je žoga izven igre. Zaključena igra je del igralne akcije, ki privede do osvojene točke.

6.1.3.1 Če ekipa, ki servira, dobi igro, osvoji točko in nadaljuje s

serviranjem.

6.1.3.2 Če ekipa, ki sprejema servis, dobi igro, osvoji točko in servira naslednja.

6.2 ZMAGA V NIZU Niz (razen 5. odločilni niz) osvoji ekipa, ki prva doseže 25 točk z najmanj dvema točkama prednosti. V primeru neodločenega izida 24 : 24 se igra nadaljuje, dokler ena izmed ekip ne doseže prednosti dveh točk (26 : 24; 27 : 25 …).

6.3 ZMAGA NA TEKMI 6.3.1 Na tekmi zmaga ekipa, ki osvoji tri nize. 6.3.2 V primeru neodločenega izida v nizih 2 : 2 se odločilni peti niz igra do 15 z

najmanj dvema točkama prednosti.

Glej pravilo

8.3, 10.1.1 6.1.2 16.2.3, 21.3.1 6.1.2, Slika 11 (23) 8.1, 8.2 Slika 11 (9) 6.3.2

Slika 11 (9) 6.2 7.1

22

6.4 IZOSTANEK IN NEPOPOLNA EKIPA 6.4.1 Če ekipa, ki je bila poklicana k igranju, tega noče storiti, se razglasi za

odsotno in s tem izgubi tekmo z izidom 0 : 3 ter 0 : 25 za vsak niz. 6.4.2 Ekipo, ki se brez opravičljivega razloga na igrišču ne pojavi pravočasno, se

razglasi za odsotno z istim izidom kot v Pravilu 6.4.1. 6.4.3 Ekipa, ki se jo razglasi kot NEPOPOLNO za niz ali tekmo, izgubi niz oziroma

tekmo. Nasprotna ekipa dobi točke, oziroma točke in nize, potrebne za osvojitev niza oziroma tekme. Nepopolna ekipa zadrži svoje točke in nize.

7. PRIPRAVA TEKME

7.1 ŽREB Pred tekmo izvede prvi sodnik žrebanje, da določi, katera izmed ekip bo servirala prva in na kateri strani igrišča bo igrala v prvem nizu.

Če je potrebno odigrati odločilni peti niz, prvi sodnik izvede še en žreb.

7.1.1 Žreb se izvede v prisotnosti kapetanov ekip. 7.1.2 Zmagovalec žreba izbere:

7.1.2.1 pravico prvega servisa oziroma sprejem servisa ALI 7.1.2.2 stran igrišča.

Poraženec žreba dobi preostalo možnost.

7.1.3 V primeru, da se ekipi ogrevata ločeno (druga za drugo), se na mreži prva

ogreva ekipa, ki bo servirala prva.

7.2 OGREVANJE EKIP 7.2.1 Če sta imeli ekipi pred tekmo za ogrevanje na voljo drugo igrišče, ima vsaka

ekipa pred tekmo 3 minute časa za ogrevanje na mreži; če ne, pa 5 minut vsaka.

7.2.2 Če se kapetana obeh ekip strinjata s skupnim ogrevanjem na mreži, imata v

skladu s Pravilom 7.2.1 na voljo 6 oziroma 10 minut.

7.3 ZAČETNA POSTAVA EKIPE 7.3.1 Na igrišču mora imeti vsaka ekipa vedno po šest igralcev.

Začetna postava ekipe pokaže potek kroženja igralcev na igrišču. Kroženje mora potekati skozi ves niz v enakem vrstnem redu.

6.2, 6.3 6.2, 6.3, 7.3.1

12.1.1 6.3.2 5.1 12.1.1 7.2

7.2.1

6.4.3 7.6

23

7.3.2 Pred začetkom vsakega niza morajo trenerji najaviti začetno postavo svojih igralcev na posebnem obrazcu. Izpolnjene in podpisane obrazce izročijo drugemu sodniku ali zapisnikarju.

7.3.3 Igralci, ki niso v začetni postavi ekipe za niz, so rezervni igralci (razen libero). 7.3.4 Po oddaji obrazca z začetno postavo drugemu sodniku ali zapisnikarju,

spremembe v začetni postavi niso več dovoljene, razen z redno menjavo. 7.3.5 Ukrepanje v primeru odstopanja med pozicijo igralcev na igrišču in postavo na

obrazcu za začetno postavo:

7.3.5.1 Če se odstopanje odkrije pred začetkom niza, se morajo igralci še pred začetkom niza premakniti na pozicije, ki jih navaja obrazec z začetno postavo. Kazni ni.

7.3.5.2 Če je pred začetkom niza na igrišču igralec, ki ni prijavljen na

obrazcu z začetno postavo, je potrebno v skladu z obrazcem začetne postave postavo popraviti. Kazni ni.

7.3.5.3 V primeru, da trener želi zadržati neprijavljenega(e) igralca(e) na

igrišču, mora zaprositi za redno menjavo, ki se zapiše v zapisnik. Če se odstopanje med pozicijo igralcev na igrišču in postavo na obrazcu za začetno postavo ugotovi kasneje, se mora ekipa z napačno postavo postaviti pravilno. Vse točke, ki jih je ekipa osvojila, od začetka napačne postavitve do trenutka ko se napaka ugotovi, se črtajo. Nasprotna ekipa obdrži osvojene točke, dobi dodatno točko in nadaljuje s servisom.

7.4 POSTAVITEV IGRALCEV V trenutku izvedbe servisa morata biti ekipi znotraj svojega igralnega polja v pravilnem vrstnem redu kroženja igralcev (z izjemo izvajalca servisa).

7.4.1 Postavitev igralcev na igrišču je naslednja:

7.4.1.1 trije igralci ob mreži so igralci prednje vrste in zavzemajo pozicije 4 (prednji levi igralec), 3 (prednji srednji igralec) in 2 (prednji desni igralec).

7.4.1.2 ostali trije igralci so igralci zadnje vrste in zavzemajo pozicije 5

(zadnji levi igralec), 6 (zadnji srednji igralec) in 1 (zadnji desni igralec).

7.4.2 Postavitev igralcev na igrišču

7.4.2.1 Vsak igralec iz zadnje vrste mora biti postavljen dlje od mreže kot ustrezni igralec prednje vrste.

7.4.2.2 Igralci prednje vrste in igralci zadnje vrste morajo biti postavljeni v

skladu s Pravilom 7.4.1.

5.2.3.1, 24.3.1, 25.2.1.2 7.3.2, 15.5 15.2.2, 15.5 24.3.1 7.3.2 7.3.2 15.2.2

Slika 4 7.6.1, 8.1, 12.4

24

7.4.3 Položaj igralcev je določen in se nadzoruje glede na položaj njihovih nog, ki se dotikajo tal na naslednje načine (Slika 4):

7.4.3.1 Vsak igralec prednje vrste mora imeti vsaj del stopala bližje srednji

črti, kot so stopala ustreznega soigralca iz zadnje vrste.

7.4.3.2 Vsak igralec na desni (levi) strani igrišča mora imeti vsaj del svojega stopala bližje desni (levi) stranski črti, kot so stopala srednjega igralca njegove vrste.

7.4.4 Potem ko je servis izveden, se smejo igralci poljubno premeščati in zavzeti

katerokoli pozicijo v svojem igralnem polju ali prosti coni.

7.5 NAPAKE PRI POSTAVITVI IGRALCEV 7.5.1 Ekipa naredi napako pri postavitvi, če katerikoli igralec ni na svoji pravi

poziciji v trenutku, ko se igralec, ki servira, dotakne žoge. 7.5.2 Če igralec, ki servira, zagreši napako v trenutku, ko se dotakne žoge, njegova

napaka prevlada nad morebitno napako v postavitvi igralcev.

7.5.3 Če se po izvedbi servisa naredi napaka, se kaznuje napako pri postavitvi igralcev.

7.5.4 Napaka pri postavitvi igralcev ima naslednje posledice:

7.5.4.1 ekipo se kaznuje z odvzemom igre in točko za nasprotnika,

7.5.4.2 igralci se morajo vrniti na pravilne pozicije.

7.6 KROŽENJE IGRALCEV 7.6.1 Vrstni red kroženja je določen z obrazcem začetne postave, kontroliramo pa ga

z vrstnim redom igralcev, ki servirajo in postavitvijo igralcev skozi ves niz. 7.6.2 Ko dobi ekipa, ki je sprejemala servis, pravico do serviranja, morajo njeni

igralci zakrožiti za eno mesto v smeri urnega kazalca: (igralec na poziciji 2 zakroži na pozicijo 1, igralec na poziciji 1 zakroži na pozicijo 6 itd.).

7.7 NAPAKA PRI KROŽENJU 7.7.1 Do napake pri kroženju pride, kadar SERVIS ni izveden v skladu z redom

kroženja. Napaka pri kroženju ima naslednje posledice:


7.7.1.2 igralci se morajo vrniti na pravilne pozicije.

Slika 4 1.3.3 1.3.2

Slika 4, 11 (13) 7.3, 7.4 12.4, 12.7.1 12.7.2 6.1.3 7.3, 7.4

7.3.1, 7.4.1, 12.2 12.2.2.2

Slika 11 (13) 7.6.1, 12 6.1.3 7.6.1

25

7.7.2 Če zapisnikar kasneje ugotovi napako, mora natančno določiti, v katerem trenutku je bila napaka storjena. Vse točke ekipe, ki je napako pri kroženju zagrešila, osvojene po napaki, je treba razveljaviti. Točke, ki jih je osvojila nasprotna ekipa veljajo še naprej.

Kadar se trenutka, ko je bila napaka storjena, ne da določiti, točk osvojenih med tem ne brišemo, temveč je edina kazen odvzem igre in točka za nasprotnika.

25.2.2.2 6.1.3

26

4. POGLAVJE - AKCIJE V IGRI

8. STANJA V IGRI

8.1 ŽOGA V IGRI Žoga je v igri od trenutka, ko server izvede servis. Dovoljenje za izvedbo servisa da prvi sodnik .

8.2 ŽOGA IZ IGRE Žoga je iz igre od trenutka, ko je eden od sodnikov zapiskal napako. Enako velja tudi v primeru, če napake ni, a eden izmed sodnikov zapiska.

8.3 ŽOGA “V IGRIŠČU”

Žoga je “v igrišču”, kadar se dotakne tal igrišča vključno z mejnimi črtami.

8.4 ŽOGA “IZ IGRIŠČA” Žoga je “iz igrišča”, kadar:

8.4.1 se dotakne tal popolnoma izven njenih črt, 8.4.2 se dotakne predmeta izven igrišča, stropa ali osebe, ki ni v igri, 8.4.3 se dotakne anten, vrvi, drogov ali same mreže izven anten oziroma stranskih

trakov, 8.4.4 potuje v celoti preko navpične ravnine mreže, povsem ali le delno izven

prostora, kjer je prečkanje mreže dovoljeno, razen v primeru pravila 11.1.2 8.4.5 če popolnoma preide v nasprotno polje pod mrežo.

9. ODBOJ ŽOGE Vsaka ekipa mora igrati znotraj svojega igralnega področja in prostora nad njim (razen Pravila 10.1.2). Žogo se sme vrniti tudi iz prostora izven proste cone.

Glej pravilo

12.3

Slika 11 (14), 12 (1) 1.1, 1.3.2 Slika 11 (15) 1.3.2, Slika 11 (15), 12 (2) Slika 11 (15), 12 (4) 2.3, Slika 11 (15), 12 (4), 5 10.1.1, Slika 11 (15), 12 (4), 5 23.3.2.3 f, Slika 5, 11(22)

27

9.1 ODBOJI NA STRANI EKIPE Vsak dotik igralca v igri z žogo je odboj. Vsaka ekipa ima pravico do največ treh odbojev (dodatno k blokiranju, Pravilo 14.4.2) žoge, preden jo vrne nasprotniku. Če se ekipa žoge dotakne več kot trikrat, naredi napako "ŠTIRJE ODBOJI".

9.1.1 ZAPOREDNI DOTIKI

Igralec se ne sme dvakrat zapored dotakniti žoge (razen pri Pravilih 9.2.3, 14.2 in 14.4.2).

9.1.2 ISTOČASNI DOTIKI

Žoge se lahko istočasno dotakneta dva ali več igralcev.

9.1.2.1 Kadar se dva (trije) soigralca/i istočasno dotakneta/jo žoge, se to šteje kot dva (trije) dotika/i (razen pri blokiranju). Če sežeta/jo po žogi dva (trije) soigralca/i, dotakne pa se je le eden, se to šteje kot en dotik. Če se igralci zaletijo drug v drugega, s tem ne naredijo napake.

9.1.2.2 V primeru istočasnega dotika igralcev nasprotnih ekip z žogo nad

mrežo ko žoga ostane v igri, ima ekipa, ki žogo sprejme, pravico do nadaljnjih treh odbojev. Če pade takšna žoga “iz igrišča”, je to napaka ekipe na nasprotni strani.

9.1.2.3 Kadar se nasprotnika istočasno dotakneta žoge in jo zadržita

(ULOVLJENA ŽOGA), naredita "OBOJESTRANSKO NAPAKO". Igra se nato ponovi.

9.1.3 POMOČ PRI ODBOJU

Znotraj igralnega področja igralcu ni dovoljeno sprejeti pomoči od soigralca ali katerekoli konstrukcije ali predmeta, da bi dosegel žogo.

Igralca, ki bi storil napako (dotik mreže ali prestop srednje črte ipd.), sme zaustaviti ali zadržati soigralec.

9.2 ZNAČILNOSTI ODBOJA 9.2.1 Žoga se lahko dotakne kateregakoli dela telesa. 9.2.2 Žoga mora biti udarjena, ne ulovljena in/ali vržena. Odbije se lahko v

katerokoli smeri. 9.2.3 Žoga se lahko dotakne različnih delov telesa le, če so dotiki istočasni.

Izjeme:

9.2.3.1 Pri blokiranju lahko pride do zaporednih dotikov z žogo enega ali več igralcev v bloku pod pogojem, da se to zgodi med eno samo akcijo.

9.2.3, 14.2, 14.4.2 9.1.2.2 1

14.1.1, 14.2

28

9.2.3.2 Ob prvem dotiku žoge na strani ekipe se lahko žoga dotakne različnih delov telesa zapored pod pogojem, da pride do dotikov med eno samo akciji.

9.3 NAPAKE PRI ODBIJANJU ŽOGE 9.3.1 ŠTIRJE ODBOJI: preden ekipa vrne žogo, se je dotakne štirikrat. 9.3.2 POMOČ PRI ODBOJU: igralec dobi pomoč od soigralca ali katerekoli

konstrukcije ali predmeta, da bi dosegel žogo znotraj igralnega področja. 9.3.3 ULOVLJENA ŽOGA: igralec žoge ne udari, žoga je ulovljena in/ali vržena. 9.3.4 DVOJNI DOTIK: igralec se dotakne žoge dvakrat zapored ali pa se žoga

dotakne različnih delov njegovega telesa drugega za drugim, vendar ne med eno samo akcijo.

10. ŽOGA PRI MREŽI

10.1 ŽOGA PREČKA MREŽO 10.1.1 Žoga, poslana v nasprotnikovo polje, mora leteti nad mrežo znotraj za to

določenega prostora. Prostor za prečkanje žoge je del navpične ravnine mreže, ki ga omejuje:

10.1.1.1 spodaj – vrh mreže, 10.1.1.2 ob straneh - anteni in njuna namišljena podaljška, 10.1.1.3 zgoraj – strop.

10.1.2 Žoga, ki je prešla ravnino mreže, popolnoma ali delno skozi zunanji prostor, v

nasprotnikovo prosto cono, je lahko vrnjena v okviru odbojev na strani ekipe pod naslednjimi pogoji:

10.1.2.1 da se igralec ne dotakne nasprotnikovega igrišča,

10.1.2.1 da žoga, ki je odbita nazaj, prehaja ravnino mreže skozi zunanji

prostor na isti strani igrišča.

Nasprotna ekipa takšnih akcij ne sme ovirati. 10.1.3 Žoga, ki je udarjena proti nasprotnemu polju pod mrežo je v igri dokler s

popolnim obsegom ne prečka vertikalne ravnine mreže pod mrežo.

9.1, 14.4.1

9.1, Slika 11 (18) 9.1.3 9.2.2, Slika 11 (16) 9.2.3, Slika 11 (17)

10.2 Slika 5 2.2 2.4 9.1, Slika 5 b 11.2.2 11.4.4, Slika 5 b 23.3.2.3 f, Slika 5, 11 (22)

29

10.2 ŽOGA SE DOTAKNE MREŽE Ko žoga leti preko mreže, se je lahko dotakne.

10.3 ŽOGA V MREŽI 10.3.1 Žogo, ki pade v mrežo, se sme odbiti in rešiti v okviru treh dotikov, ki jih ima

na voljo ekipa. 10.3.2 Če žoga razpara ali raztrga mrežo, je igra po zadnjem servisu razveljavljena in

se ponovi.

11. IGRALEC PRI MREŽI

11.1 SEGANJE PREKO MREŽE 11.1.1 Igralec se sme pri blokiranju dotakniti žoge na nasprotni strani mreže pod

pogojem, da ne moti nasprotnikove igre pred ali med nasprotnikovim napadalnim udarcem.

11.1.2 Po napadalnem udarcu sme igralec stegniti roko preko mreže, če je žogo udaril

v svojem igralnem prostoru.

11.2 PREHOD POD MREŽO 11.2.1 Prehod v nasprotnikov prostor pod mrežo je dovoljen, če to ne moti

nasprotnikove igre. 11.2.2 Prehod v nasprotnikovo polje preko srednje črte:

11.2.2.1 dovoljen je dotik nasprotnikovega polja s stopalom(-i), če ostane del stopala/stopal v stiku s srednjo črto ali neposredno nad njo.

11.2.2.2 dotik nasprotnikovega polja, s katerimkoli drugim delom telesa nad

stopali je dovoljen pod pogojem, da ne ovira nasprotnika pri igri. 11.2.3 Igralec sme vstopiti v nasprotnikovo polje šele potem, ko je žoga "iz igre". 11.2.4 Igralec lahko med igro stopi v nasprotnikovo prosto cono, če pri tem ne moti

nasprotnikove igre.

11.3 DOTIK MREŽE 11.3.1 Dotik igralca z mrežo ni napaka, razen če moti igro.

10.1.1

9.1

14.1, 14.3

1.3.3, 11.2.2.1, Slika 11 (22) 1.3.3 1.3.3, 11.2.2.1, Slika 11 (22) 8.2

11.4.4, 24.3.2.3, 24.3.2.3 c, Slika 3

30

11.3.2 Igralec se lahko dotakne droga, vrvi ali kateregakoli drugega predmeta izven anten, vključno z mrežo samo, če s tem ne moti igre.

11.3.3 Kadar žoga zadene mrežo in jo potisne v nasprotnikovega igralca, to ni

napaka.

11.4 NAPAKE IGRALCA PRI MREŽI 11.4.1 Igralec se dotakne žoge ali nasprotnega igralca v nasprotnikovem prostoru

pred ali med izvajanjem nasprotnikovega napadalnega udarca. 11.4.2 Igralec ovira nasprotnikovo igro potem ko je vstopil v nasprotnikov prostor. 11.4.3 Igralec stopi v nasprotnikovo igrišče s celotnim stopalom (stopali). 11.4.4 Igralec ovira nasprotnikovo igro če med drugim:

če se dotakne zgornjega traku na mreži, ali zgornjih 80 cm antene med odbojem žoge,

če si med tem ko igra z žogo pomaga z mrežo, ustvari prednost pred nasprotnikom, izvede akcijo s katero ovira nasprotnika da pravilno odigra žogo.

12. SERVIS Servis je dejanje, s katerim desni igralec zadnje vrste, ki stoji v prostoru za servis, pošlje žogo v igro.

12.1 PRVI SERVIS V NIZU 12.1.1 Prvi servis v prvem nizu, kot tudi v odločilnem petem nizu, izvede ekipa, ki jo

določi žreb. 12.1.2 V ostalih nizih izvede prvi servis ekipa, ki ni prva izvedla servisa v prejšnjem

nizu.

12.2 ZAPOREDJE IZVAJANJA SERVISA 12.2.1 Igralci se morajo ravnati po zaporedju izvajanja servisa, kot ga določa obrazec

z začetno postavo. 12.2.2 Po prvem začetnem udarcu v nizu se določi igralca, ki bo izvajal servis, na

naslednji način:

12.2.2.1 kadar igro osvoji ekipa, ki je servirala, nadaljuje s serviranjem isti igralec (ali igralec, ki ga je zamenjal).

12.2.2.2 kadar igro osvoji ekipa, ki je sprejemala servis, si s tem pridobi

pravico do servisa in pred izvedbo zakroži za eno mesto. Igralec, ki se premakne z desne pozicije v prednji vrsti na desno pozicijo v zadnji vrsti, izvede servis.

Slika 3

11.1.1 Slika 11 (20) 11.2.1 11.2.2.2 Slika 1 (22) 11.3.1, 11.3.1, Slika 11 (19)

8.1, 12.4.1

6.3.2, 7.1

7.3.1, 7.3.2 12.1 6.1.3, 15.5 6.1.3, 7.6.2

31

12.3 DOVOLJENJE ZA SERVIS Prvi sodnik da dovoljenje za izvedbo servisa, potem ko je preveril, da ima igralec, ki bo serviral, žogo in da sta ekipi pripravljeni za igro.

12.4 IZVEDBA SERVISA 12.4.1 Žoga mora biti udarjena z dlanjo ali drugim delom ene roke, potem ko se jo

vrže v zrak oziroma spusti. 12.4.2 Dovoljen je samo en met žoge v zrak ali spust. Odbijanje ali metanje žoge iz

roke v roko je dovoljeno. 12.4.3 V trenutku izvedbe servisa ali odriva za servis v skoku se igralec, ki servira ne

sme dotakniti igrišča (vključno z zadnjo črto) niti tal izven prostora za servis.

Po dotiku z žogo sme stopiti ali doskočiti v prostor izven prostora za serviranje ali v prostor znotraj igrišča.

12.4.4 Igralec, ki servira, mora servis izvesti v 8 sekundah po pisku prvega sodnika. 12.4.5 Servis, ki je bil izveden pred sodnikovim piskom, se razveljavi in ponovi.

12.5 ZASLON 12.5.1 Igralci ekipe, ki bo servirala, ne smejo z individualnim ali kolektivnim

zaslonom preprečevati nasprotniku, da vidi igralca na servisu oziroma let žoge.

12.5.2 Igralec ali skupina igralcev iz ekipe, ki servira, naredijo zaslon, če mahajo z

rokami, skačejo ali se premikajo v stran, medtem ko se servis izvaja, ali če igralci stojijo v skupini in s tem zakrijejo let žoge.

12.6 NAPAKE PRI SERVISU 12.6.1 NAPAKE PRI IZVEDBI SERVISA

Naslednje napake vodijo v menjavo servisa, tudi če je nasprotnik naredil napako v postavitvi. Igralec, ki izvaja servis:

12.6.1.1 prekrši zaporedje izvajanja servisov,

12.6.1.2 servisa ne izvede pravilno

12, Slika 11 (1)

Slika 11 (10) 1.4.2, 27.2.1.4, Slika 12 (4), 12 (22) 12.3, Slika 11 (11) 12.3

Slika 11 (12)

12.5.2 12.4, Slika 6

12.2.2.2, 12.7.1 12.2 12.4

32

12.6.2 NAPAKE PO IZVEDBI SERVISA Po pravilno izvedenem servisu postane servis napaka (razen, če je kateri izmed igralcev izven svoje pozicije), če se žoga:

12.6.2.1 dotakne igralca iz ekipe, ki servira, ali ne preleti navpične ravnine mreže,

12.6.2.2 pade “izven igrišča”,

12.3.2.3 leti nad zaslonom.

12.7 NAPAKE PO IZVEDBI SERVISA IN PRI POSTAVITVI IGRALCEV 12.7.1 Če igralec, ki servira, naredi napako (nepravilna izvedba servisa, napaka pri

kroženju igralcev itd.) in nasprotna ekipa ni pravilno postavljena, se za napako šteje napačen servis in se ga kaznuje.

12.7.2 Če je bil servis izveden pravilno, kasneje pa postane napaka (gre "izven

igrišča", zaslon itd.), se za napako šteje nepravilna postavitev igralcev nasprotne ekipe in se jo kaznuje.

13. NAPADALNI UDAREC

13.1 ZNAČILNOSTI NAPADALNEGA UDARCA 13.1.1 Vse akcije z namenom poslati žogo proti nasprotniku, razen servisa in bloka,

veljajo za napadalne udarce. 13.1.2 Med napadalnim udarcem je dovoljeno igranje s prsti (udarec z varanjem), če

je žoga odbita in ne ulovljena ali vržena. 13.1.3 Napadalni udarec je zaključen v trenutku, ko žoga popolnoma prečka

navpično ravnino mreže oziroma se je dotakne nasprotni igralec.

13.2 OMEJITVE PRI NAPADALNEM UDARCU 13.2.1 Igralec prednje vrste sme zaključiti napadalni udarec v katerikoli višini pod

pogojem, da se je dotaknil žoge v svojem igralnem prostoru (razen Pravilo 14.2.4).

13.2.2 Igralec zadnje vrste sme zaključiti napadalni udarec v katerikoli višini iz dela

igrišča za črto napada:

13.2.2.1 če se pri odrivu njegovo stopalo (stopala) ne dotika(jo) črte napada, niti je ne sme prestopiti,

12.4, 12.7.2 8.4.4, 8.4.5, 10.1.1, Slika 11 (19) 8.4, Slika 11 (15) 12.5, Slika 11 (12)

7.5.1, 7.5.2, 12.6.1 7.5.3, 12.6.2

12, 14.1.1 9.2.2

7.4.1.1 1.4.1, 7.4.1.2, 19.3.1.2, Slika 8

1.3.4

33

13.2.2.2 po udarcu, če igralec doskoči v prednji del igrišča.

13.2.3 Igralec zadnje vrste lahko zaključi napadalni udarec tudi iz prednjega dela, če

je v trenutku dotika z žogo del le-te pod zgornjim robom mreže. 13.2.4 Nobenemu igralcu ni dovoljeno zaključiti napadalnega udarca na nasprotnikov

servis, kadar je žoga v prednjem delu igrišča in v celoti nad zgornjim robom mreže.

13.3 NAPAKE PRI NAPADALNEM UDARCU 13.3.1 Igralec odbije žogo v igralnem prostoru nasprotne ekipe. 13.3.2 Igralec odbije žogo “izven igrišča”.

13.3.3 Igralec iz zadnje vrste zaključi napadalni udarec iz sprednjega dela, če je v trenutku odboja žoga v celoti nad zgornjim robom mreže.

13.3.4 Igralec zaključi napadalni udarec na nasprotnikov servis, kadar je žoga v

sprednjem delu igrišča in v celoti nad zgornjim robom mreže. 13.3.5 Libero zaključi napadalni udarec na igralnem področju, če je žoga v trenutku

udarca v celoti nad zgornjim robom mreže. 13.3.6 Igralec zaključi napadalni udarec, ko je žoga v celoti nad zgornjim robom

mreže in mu je žogo z zgornjim odbojem podal libero iz prednjega dela .

14. BLOK

14.1 BLOKIRANJE 14.1.1 Blokiranje je akcija igralcev v bližini mreže, z namenom da bi prestregli žogo,

ki prihaja od nasprotnika, in pri tem sežejo nad višino zgornjega roba mreže, ne glede na višino dotika. Blok je dovoljeno zaključiti le igralcem prednje vrste, če je v trenutku dotika z žogo vsaj z delom telesa nad višino mreže.

14.1.2 POSKUS BLOKA

Poskus bloka je akcija blokiranja brez dotika žoge. 14.1.3 ZAKLJUČEN BLOK

Blok je zaključen, ko se igralec v bloku dotakne žoge.

14.1.4 KOLEKTIVNI BLOK Kolektivni blok izvajata dva ali trije igralci drug ob drugem in je zaključen, kadar se eden izmed njih dotakne žoge.

1.4.1

1.4.1, 7.4.1.2, Slika 8 1.4.1

13.2.1, Slika 11 (20)

8.4, Slika 11 (15)

1.4.1, 7.4.1.2, 13.2.3, Slika 11 (21)

1.4.1, 13.2.4, Slika 11 (21)

19.3.1.2, 23.3.2.3 d, Slika 11 (21) 1.4.1, 19.3.1.4, 23.3.2.3 e, Slika 11 (21)

7.4.1.1 Slika 7

34

14.2 DOTIKI Z ŽOGO V BLOKU Dovoljeni so zaporedni (hitri in nepretrgani) dotiki enega ali več igralcev v bloku, pod pogojem, da so plod ene same akcije.

14.3 BLOK V NASPROTNIKOVEM PROSTORU Med blokiranjem sme igralec seči z dlanmi ali rokami preko mreže, pod pogojem, da s tem ne ovira nasprotnikove igre. Tako se ni dovoljeno dotakniti žoge onstran mreže, dokler nasprotni igralec ne izvede napadalnega udarca.

14.4 BLOK IN DOTIKI Z ŽOGO 14.4.1 Dotik v bloku se ne šteje kot odboj na strani ekipe. Po dotiku žoge v bloku ima

ekipa pravico do treh odbojev za vrnitev žoge nasprotniku. 14.4.2 Prvi odboj po bloku sme izvesti vsak igralec, tudi tisti, ki se je žoge dotaknil v

bloku.

14.5 BLOKIRANJE SERVISA Blokiranje nasprotnikovega servisa ni dovoljeno.

14.6 NAPAKE PRI BLOKIRANJU 14.6.1 Igralec v bloku se dotakne žoge v nasprotnikovem prostoru bodisi pred, ali

hkrati z nasprotnikovim napadalnim udarcem. 14.6.2 Igralec iz zadnje vrste ali libero zaključi blok oziroma sodeluje pri

zaključenem bloku. 14.6.3 Igralec blokira nasprotnikov servis. 14.6.4 Žoga se od bloka odbije “izven igrišča”. 14.6.5 Igralec blokira žogo v nasprotnikovem prostoru izven anten. 14.6.6 Libero poskuša samostojno blokirati ali sodeluje v kolektivnem bloku.

9.1.1, 9.2.3

13.1.1

9.1, 14.4.2 14.4.1

Slika 11 (12)

Slika 11 (12)

14.3 14.1, 14.5, 19.3.1.3

14.5, Slika 11 (12)

8.4

14.1.1, 19.3.1.3

35

5. POGLAVJE - PREKINITVE, ODMORI IN ZAVLAČEVANJE

15. REDNE PREKINITVE IGRE Redne prekinitve igre so ODMORI (time-out) in MENJAVE IGRALCEV. Prekinitev je čas med končano igro in piskom prvega sodnika za naslednji servis.

15.1 ŠTEVILO REDNIH PREKINITEV Vsaka ekipa ima pravico do največ dveh odmorov in šestih menjav igralcev v enem nizu.

15.2 ZAHTEVA ZA REDNO PREKINITEV IGRE 15.2.1 Redno prekinitev igre lahko zahteva samo trener ekipe ali v primeru

odsotnosti trenerja tudi kapetan v igri.

Redno prekinitev se zahteva z ustreznim znakom z roko samo, ko je žoga iz igre in pred piskom za servis.

Na svetovnih in uradnih tekmovanjih FIVB mora trener obvezno uporabiti sireno in uraden znak z roko za zahtevo odmora (time-out).

15.2.2 Zahteva za menjavo je dovoljena tudi pred začetkom niza. Menjava se vnese v

zapisnik kot redna menjava v tem nizu.

15.3 ZAPOREDJE PREKINITEV 15.3.1 Ena ali dve zahtevi po odmoru in ena zahteva po zamenjavi igralca vsake

ekipe si smejo slediti druga drugi, ne da se igra nadaljuje. 15.3.2 Ekipi ni dovoljeno zaporedno zahtevati menjave igralcev v eni sami prekinitvi,

razen če se je igra vmes nadaljevala. Lahko pa sta med isto prekinitvijo zamenjana dva igralca ali več.

15.4 ODMOR IN TEHNIČNI ODMOR 15.4.1 Vsi odmori, ki jih zahteva trener, trajajo 30 sekund.

Na svetovnih in uradnih tekmovanjih FIVB sta v prvih štirih nizih v vsakem nizu dva tehnična odmora. Tehnični odmor traja 60 sekund in nastopi avtomatično, ko ena izmed ekip osvoji osmo (8) in šestnajsto (16) točko.

V odločilnem petem nizu ni tehničnih odmorov, temveč ima vsaka ekipa pravico do dveh rednih odmorov, ki trajata vsak 30 sekund.

Glej pravilo

15.4, 15.5

6.2, 15.4, 15.5

5.1.2, 5.2, 5.3.2, 15 8.2, 12.3, Slika 11 (4, 5) 7.3.4

15.4, 15.5 15.5, 15.6.1

Slika 11 (4) 15.3.1 6.3.2

36

15.4.2 Igralci, ki so v igri, morajo iti med vsemi odmori v prosto cono blizu svoje klopi.

15.5. MENJAVA IGRALCEV Menjava igralcev je dejanje, s katerim igralec, po vpisu v zapisnik, vstopi v igrišče in zasede mesto igralca, ki je igrišče zapustil (razen libera). Menjavo igralca morata odobriti sodnika.

15.6 OMEJITVE PRI MENJAVAH 15.6.1 V nizu je dovoljenih največ šest menjav igralcev. Hkrati se sme zamenjati

enega ali več igralcev. 15.6.2 Igralec iz začetne postave sme zapustiti igro in se lahko ponovno vrne vanjo, a

le enkrat v nizu in to samo na svojo prvotno pozicijo v postavi. 15.6.3 Rezervni igralec sme vstopiti v igro le enkrat v nizu namesto igralca iz začetne

postave, zamenja pa ga lahko samo isti igralec začetne postave.

15.7 IZREDNA MENJAVA Poškodovanega ali bolnega igralca (razen libera), ki ne more več igrati, je potrebno zamenjati z redno menjavo. Če to ni možno, ima ekipa pravico do IZREDNE menjave ne glede na Pravilo 15.6.

Izredna menjava pomeni, da lahko namesto poškodovanega igralca v igro vstopi katerikoli igralec, ki v tem trenutku ni v igri, razen libera, ali igralec, ki ga je zamenjal libero. Poškodovan igralec, ki je bil zamenjan, se do konca tekme ne more več vrniti v igro.

Izredna menjava se ne šteje v nobenem primeru kot redna menjava.

15.8 MENJAVA PO IZKLJUČITVI IGRALCA IZKLJUČEN ali DISKVALIFICIRAN igralec mora biti zamenjan po rednem postopku. Če to ni možno, se ekipo razglasi za NEPOPOLNO.

15.9 NEVELJAVNA MENJAVA 15.9.1 Menjava igralca je neveljavna, če presega omejitve, navedene v Pravilu 15.6

(razen v primeru Pravila 15.7). 15.9.2 Kadar ekipa izvede neveljavno menjavo in se tekma nadaljuje, je potrebno

uporabiti naslednji postopek:


15.9.2.2 menjavo se popravi,

15.9.2.3 točke, ki jih je dosegla ekipa po neveljavni menjavi, se razveljavijo. Nasprotna ekipa zadrži osvojene točke.

Slika 11 (5) Slika 11 (5), 15.10, 19.3.2

7.3.1 7.3.1

15.6, 19.3.3

6.4.3, 7.3.1, 15.6, 21.3.2, 21.3.3 8.1, 15.6 6.1.3

37

15.10 POSTOPEK MENJAVE IGRALCEV 15.10.1 Menjave igralcev morajo potekati v prostoru za menjave. 15.10.2 Menjava naj traja le toliko časa, kolikor je potrebno za evidentiranje

menjave v zapisniku ter za vstop in izstop igralcev. 15.10.3.a Dejanska zahteva za menjavo je vstop igralca(ev), ki je (so) predviden(i) za

menjavo, v prostor za menjavo. To se mora zgoditi med redno prekinitvijo, igralec(i) pa mora biti pripravljen(i) za igro.

15.10.3b Če temu ni tako se menjava zavrne, ekipa pa je kaznovana zaradi

zavlačevanja. 15.10.3c Zahtevo za menjavo s sireno odobri in naznani zapisnikar ali drugi sodnik s

piskom piščalke.

Na svetovnih in uradnih tekmovanjih FIVB se uporabljajo oštevilčene tablice za poenostavitev in pospešitev menjave igralca.

15.10.4 Če želi ekipa istočasno zamenjavi več kot enega igralca morajo istočasno v

prostor za menjave priti vsi igralci, ki bodo zamenjani, da lahko to smatramo kot istočasna menjava. Tem primeru moramo menjave izvesti zaporedno en par igralcev za drugim.

15.11 NEDOVOLJENE ZAHTEVE 15.11.1 Nedovoljeno je zahtevati kakršno koli prekinitev igre:

15.11.1.1 med igro oziroma v trenutku, ko se zasliši pisk za servis, ali po njem,

15.11.1.2 če postavi zahtevo nepooblaščen član ekipe

15.11.1.3 za menjavo igralcev, preden se je igra nadaljevala po predhodni

menjavi v isti ekipi,

15.11.1.4 potem, ko je ekipa izčrpala dovoljeno število odmorov in menjav igralcev.

15.11.2 Nedovoljena zahteva po redni prekinitvi, ki ne ovira oziroma zadržuje igre,

se zavrne brez sankcij.

15.11.3 Vsaka ponovitev nedovoljene zahteve na tekmi, s strani kateregakoli člana iste ekipe, se smatra kot zavlačevanje.

1.4.3, Slika 1 b 15.10.3, 25.2.23 1.4.3, 7.3.3, 15.6.3 16.2 5.2, 15.2.1, 15.3.2

15 6.1.3, 15.2.1 15.2.1 15.3.2 15.1

15.11.3, 16.1, 25.2.2.6 16

38

16. ZAVLAČEVANJA MED TEKMO

16.1 VRSTE ZAVLAČEVANJ Vsako nedovoljeno akcijo ekipe, ki odlaga nadaljevanje igre, imenujemo zavlačevanje. Takšne nedovoljene akcije so:

16.1.1 zavlačevanje menjave igralcev, 16.1.2 podaljševanje drugih prekinitev potem, ko so bili igralci pozvani k nadaljevanju igre,

16.1.3 zahteva po neveljavni menjavi igralcev, 16.1.4 ponovitev nedovoljene zahteve na tekmi, 16.1.5 zavlačevanje igre s strani člana ekipe.

16.2 KAZNI PRI ZAVLAČEVANJU 16.2.1 Opozorilo in kazen za zavlačevanja je ekipna kazen.

17.2.1.1 Kazni za zavlačevanje veljajo celo tekmo.

17.2.1.2 Vse kazni za zavlačevanje se zapišejo v zapisnik. 16.2.2 Vsak prvi primer zavlačevanja s strani člana ekipe kaznujemo z

»OPOMINOM ZA ZAVLAČEVANJE«. 16.2.3 Drugo in nadaljnja zavlačevanja katerekoli vrste, ki jih povzroči katerikoli

član iste ekipe na isti tekmi, pomeni napako in se kaznuje s »KAZNIJO ZA ZAVLAČEVANJE«. Ekipa izgubi žogo in nasprotnik osvoji točko..

16.2.4 Kazni za zavlačevanje izrečene pred tekmo ali med nizi se upoštevajo v

naslednjem nizu.

17. IZREDNE PREKINITVE IGRE

17.1 POŠKODBA 17.1.1 Kadar pride med tem, ko je žoga v igri, do resne nezgode, mora sodnik igro

nemudoma ustaviti in dovoliti medicinskemu osebju vstop na igrišče. Igro je treba ponoviti.

17.1.2 Če poškodovanega igralca ni mogoče zamenjati na redni ali izredni način, se

igralcu dodeli 3 minute časa, da si opomore, vendar ne več kot enkrat na tekmo za istega igralca. Če si poškodovani igralec ne opomore, se njegovo ekipo razglasi za nepopolno.

15.10.2 15 15.9 15.11.3

Slika 9 6.3 25.2.2.6 4.1.1, Slika 11 (25) 6.1.3, Slika 11 (25) 18.1

8.1 6.1.3 15.6, 15.7, 24.2.8 6.4.3,7.3.1

39

17.2 MOTNJE OD ZUNAJ Če pride med tekmo do kakršnihkoli motenj od zunaj, je treba igro ustaviti in jo ponoviti.

17.3 DOLGOTRAJNE PREKINITVE 17.3.1 Če nepredvidljive okoliščine tekmo prekinejo, odločajo o ukrepih, ki jih je

potrebno izvesti za normalizacijo razmer: prvi sodnik, organizator tekmovanja in tehnični delegat (Nadzorna komisija) tekmovanja (če ta obstaja).

17.3.2 V primeru, da pride do več prekinitev, ki skupaj ne presegajo štirih ur:

17.3.2.1 in se tekma nadaljuje na istem igrišču, se prekinjeni niz nadaljuje normalno z istim izidom, igralci in postavami. Izidi že odigranih nizov še naprej veljajo.

17.3.2.2 in se tekma nadaljuje na drugem igrišču, se prekinjeni niz razveljavi

in ponovi z istima začetnima postavama. Izidi že odigranih nizov veljajo.

17.3.3 V primeru ene ali več prekinitev, ki bi skupaj presegle štiri ure, je treba vso

tekmo ponovno odigrati.

18. ODMORI MED NIZI IN ZAMENJAVE POLJA

18.1 ODMORI MED NIZI Odmor med nizi je čas med nizi. Vsi odmori med nizi trajajo 3 minute.

V tem času se opravi zamenjavo polja in se v zapisnik vpiše začetni postavi obeh ekip.

Odgovorna oseba na prošnjo organizatorja lahko podaljša odmor med drugim in tretjim nizom na 10 minut.

18.2 ZAMENJAVA POLJA 18.2.1 Po vsakem nizu ekipi zamenjata polji, izjema je le peti odločilni niz. 18.2.2 Potem, ko ena izmed ekip v odločilnem petem nizu doseže 8 točk, ekipe brez

zavlačevanja zamenjata polji, razmestitev igralcev pa ostane ista.

Če zamenjava ni bila opravljena pravočasno po doseženi osmi točki, jo je treba izpeljati takoj, ko se napako opazi. Izid ostane isti kot ob času zamenjave.

6.1.3

17.3.1 1., 7.3 7.3

4.2.4 18.2, 25.2.1.2

Slika 11 (3) 7.1 6.3.2, 7.4.1, 25.2.2.5

40

6. POGLAVJE - LIBERO

19. LIBERO

19.1 DOLOČITEV LIBERA 19.1.1 Vsaka ekipa ima pravico, da na listi igralcev imenuje maksimalno dva (2)

obrambna igralca ″libera″.

Na svetovnih in uradnih tekmovanjih FIVB za člane bo morala ekipa, ki se bo odločila za več kot dvanajst (12) igralcev, na seznamu igralcev obvezno določiti dva (2) obrambna igralca ″libera″.

19.1.2 Oba libera moreta biti pred tekmo vpisana v za to namenjeno rubriko

zapisnika.

Na svetovnih in uradnih tekmovanjih FIVB morata biti libera, pred tekmo, vpisana SAMO v za to namenjeno rubriko zapisnika.

19.1.3 Eden od liberov, ki ga trener določil pred pričetkom tekme, bo »aktiven

libero«. Če ima ekipa tudi drugega libera je ta rezervni libero. 19.1.4 Libero ne more biti niti kapetan ekipe, niti kapetan v igri istočasno, ko igra kot

obrambni igralec »libero«.

19.2 OPREMA Libera morata nositi dres (ali jopič za izredno zamenjanega libera) drugačne barve, ki je v kontrastu z barvo dresov ostalih članov ekipe. Dres libera je lahko drugačnega kroja, mora pa biti označen z enakimi številkami kot so dresi ostalih članov ekipe. Na svetovnih in uradnih tekmovanjih FIVB mora novo imenovani libero nositi dres enake oblike in barve kot aktiven libero, pri tem pa mora obdržati svojo številko.

19.3 AKCIJE LIBERA V IGRI 19.3.1 Akcije v igri

19.3.1.1 Libero lahko zamenja kateregakoli igralca zadnje vrste.

19.3.1.2 Igra libera je omejena s pravili igre igralca zadnje vrste. Liberu ni nikjer dovoljeno (vključujoč igralno površino in prosto cono) zaključiti napadalnega udarca, če je v trenutku dotika z žogo le-ta s celotnim obsegom nad zgornjim robom mreže.

19.3.1.3 Libero ne sme servirati, blokirati ali poskusiti blokirati.

Glej pravilo

4.1.1 5.2.2, 25.2.1.1 26.2.1.1

5

4.3

7.4.1.2 13.2.2, 13.2.3, 13.3.5 12, 14.1, 14.6.2, 14.6.6

41

19.3.1.4 Žoga, ki jo libero poda z zgornjim odbojem in se pri tem nahaja v prednji coni oziroma v njenem namišljenem podaljšku, ne sme biti udarjena, če se s celotnim obsegom nahaja nad zgornjim robom mreže. Kadar libero izvede enako akcijo, vendar se pri tem nahaja za napadalno cono, je lahko taka žoga udarjena brez omejitev.

19.3.2 Menjava igralcev

19.3.2.1 Menjave, ki vključujejo libera, se ne štejejo kot redne menjave.

Pri menjavah ni omejitev razen da mora biti, med dvema menjavama libera, odigrana ena celotna akcija (razen zaradi poškodbe/bolezni, ali če je prišlo do rotacije igralcev zaradi kazni). Libera lahko zamenja samo igralec, ki ga je libero zamenjal.

19.3.2.2 Menjava libera se izvrši, ko je žoga izven igre in pred piskom

sodnika za izvedbo servisa.

Pred začetkom vsakega niza libero ne more vstopiti na igrišče dokler drugi sodnik ne pregleda začetne postave.

19.3.2.3 Če je menjava narejena po pisku sodnika za servis, toda pred

udarcem, mora biti libero ustno opozorjen po končani igri.

Posledica ponovnih zakasnelih menjav je takojšnja prekinitev igre in kazen za zavlačevanje igre.

19.3.2.4 Libero in igralec, ki ga bo zamenjal, lahko vstopita ali izstopita iz

igrišča samo v prostoru za menjavo libera. 19.3.2.5 Posledice nepravilne menjave libera so enake tistim kot pri napakah

pri kroženju. 19.3.3 Imenovanje novega libera

19.3.3.1 Trener lahko kadarkoli zamenja aktivnega libera z rezervnim liberom, vendar samo enkrat na tekmi in ko se je v igro vrnil igralec, ki ga je aktiven libero menjal. Menjava mora biti zapisana v prostoru za Opombe v zapisniku odbojkarske tekme in v zapisniku za libera.

Aktiven libero se ne more vrniti v igro do konca tekme.

V primeru poškodbe/bolezni rezervnega libera lahko trener, do konca tekme, določi za libera katerega koli igralca (razen aktivnega libera), ki je na klopi za rezervne igralce v trenutku imenovanja novega libera.

Če je na zahtevo trenerja za libera imenovan kapetan ekipe mora ta vse svoje pravice odstopiti drugemu igralcu. Menjave zaradi poškodbe/bolezni libera ali imenovanje novega libera se ne štejejo kot redne menjave.

19.3.3.2 Številka novo imenovanega libera mora biti zapisana v zapisnik v

rubriko Opombe.

1.4.1, 13.3.6Slika 1 b 15.5 6.1.3 8.2, 12.3 7.3.2, 12.1 12.3, 12.4 16.2 1.4.4, 7.5.1, Slika 1 b 7.7.2, 26.2.2.2 19.3.2.1 19.3.3.2 5.1.2, 19.3.2.1

7.3.2, 19.1.2, 25.2.2.7

42

7. poglavje - OBNAŠANJE UDELEŽENCEV

20. ZAHTEVANO OBNAŠANJE

20.1 ŠPORTNO OBNAŠANJE 20.1.1 Udeleženci morajo poznati Uradna pravila odbojkarske igre in se po njih

ravnati. 20.1.2 Udeleženci morajo sprejeti odločitve sodnikov športno in brez ugovarjanja.

V primeru dvomljive odločitve sodnika, lahko samo kapetan v igri zahteva pojasnilo.

20.1.3 Udeleženci se morajo odpovedati dejanjem ali vedenju, ki naj bi vplivalo na

odločitve sodnikov oziroma prikrivalo napake, ki jih je zagrešila lastna ekipa.

20.2 FAIR–PLAY (POŠTENA IGRA) 20.2.1 Udeleženci se morajo obnašati spoštljivo in vljudno v duhu FAIR-PLAYA

(poštena igra, športno obnašanje) ne le do sodnikov, ampak tudi do drugih uradnih oseb, nasprotnika, soigralcev in gledalcev.

20.2.2 Pogovor med člani ekipe med tekmo je dovoljen.

21. NEPRIMERNO OBNAŠANJE IN KAZNI

21.1 MANJŠE KRŠITVE PRAVIL OBNAŠANJA Manjše kršitve pravil obnašanja se ne kaznujejo. Dolžnost prvega sodnika je, da prepreči ekipi neprimerno obnašanje tako, da člana ekipe ali ekipo preko kapetana v igri z znakom z roko ali ustno opozori.

Opomin ni kazen in nima nobenih posledic. Opomina ne vpišemo v zapisnik.

21.2 KRŠITVE, KI SE KAZNUJEJO Neprimerno obnašanje člana ekipe proti uradnim osebam, nasprotnikom, soigralcem ali gledalcem glede na stopnjo žalitve razvrščamo v tri kategorije.

21.2.1 NEOTESANO (NEOLIKANO) OBNAŠANJE je dejanje v nasprotju z oliko

ali moralnimi načeli ter izražanje zaničevanja in prezira. 21.2.2 ŽALJIVO OBNAŠANJE so kletvice oziroma žaljive besede ali kretnje. 21.2.3 AGRESIVNO OBNAŠANJE je fizičen napad, agresivnost ali poskus napada.

Glej pravilo

5.1.2.1

5.2.3.4

5.1.2, 21.3

4.1.1

43

21.3 LESTVICA KAZNI V skladu s presojo prvega sodnika in glede na resnost neprimernega obnašanja, so sankcije, ki se vpišejo v zapisnik kazen, izključitev in diskvalifikacija.

21.3.1 KAZEN

Prvi primer neotesanega obnašanja kateregakoli člana ekipe, se kaznuje s točko in servisom za nasprotno ekipo.

21.3.2 IZKLJUČITEV

21.3.2.1 Član ekipe, ki je kaznovan z izključitvijo, do konca niza ne sme igrati in mora sedeti v kazenskem prostoru za klopjo svoje ekipe brez dodatnih posledic.

Izključen trener izgubi pravico, da posreduje v nizu in mora sedeti v kazenskem prostoru za klopjo svoje ekipe.

21.3.2.2 Prvi primer žaljivega obnašanja člana ekipe se kaznuje z

izključitvijo brez dodatnih posledic.

21.3.2.3 Drugi primer neotesanega obnašanja istega člana ekipe na tekmi se kaznuje z izključitvijo brez dodatnih posledic.

21.3.3 DISKVALIFIKACIJA

21.3.3.1 Diskvalificiran član ekipe mora zapustiti igralno površino, klop in prostor za ogrevanje do konca tekme.

21.3.3.2 Prvi primer fizičnega napada ali poizkusa agresivnosti se kaznuje z

diskvalifikacijo brez dodatnih posledic.

21.3.3.3 Drugi primer žaljivega obnašanja istega člana ekipe na tekmi se kaznuje z diskvalifikacijo brez dodatnih posledic.

21.3.3.4 Tretji primer neotesanega obnašanja istega člana ekipe na tekmi se

kaznuje z diskvalifikacijo brez dodatnih posledic.

21.4 UPORABA KAZNI 21.4.1 Vse kazni so individualne in ostanejo v veljavi vso tekmo ter se zapišejo v

zapisnik. 21.4.2 Ponavljanje neprimernega obnašanja istega člana ekipe na tekmi se kaznuje

progresivno (član ekipe za vsak naslednji primer prejme strožjo kazen). 21.4.3 Diskvalifikacija zaradi agresivnega obnašanja je možna tudi brez predhodne

kazni.

Slika 9 21.2, 25.2.2.6 Slika 11 (6) 4.1.1, 21.2.1

Slika 11 (7) 1.4.6, 4.1.1, 5.2.1, 5.3.2, Slika 1a, 1b 4.1.1, 21.2.2 4.1.1, 21.2.1 Slika 11 (8) 4.1.1, Slika 1a 21.2.3 4.1.1, 21.2.2 4.1.1, 21.2.1

21.3, 25.2.2.6 4.1.1, 21.2, 21.3, Slika 9

21.2, 21.3

44

21.5 NEPRIMERNO OBNAŠANJE PRED IN MED NIZI Vsako neprimerno obnašanje pred tekmo in v odmorih se kaznuje v skladu s Pravilom 22.3. Kazni se upoštevajo v naslednjem nizu.

21.6 ZNAKI ZA KAZNOVANJE

Opozorilo: znak z roko ali ustno opozorilo (brez kartona)

Kazen: rumeni karton

Izključitev: rdeči karton

Diskvalifikacija: rumen + rdeči karton (skupaj).

18.1, 21.2, 21.3

Slika 11 (6,7,8) 21.1 21.3.1 21.3.2 21.3.3

45

2. DEL POGLAVJE 2

SODNIKI

Sodniki, dolžnosti sodnikov in uradni znaki

46

8. poglavje - SODNIKI

22. SODNIŠKI ZBOR IN SOJENJE

22.1 SESTAVA Sodniški zbor za tekmo sestavljajo naslednje uradne osebe:

prvi sodnik, drugi sodnik, zapisnikar, štirje (dva) linijski sodniki.

Njihovo razmestitev prikazuje Slika 10.

Na svetovnih in uradnih tekmovanjih FIVB je obvezen rezervni zapisnikar.

22.2 POSTOPKI 22.2.1 Med tekmo lahko uporabljata piščalko le prvi in drugi sodnik:

22.2.1.1 prvi sodnik da s piščalko znak za izvedbo servisa, s katerim se igra začne.

22.2.1.2 prvi in drugi sodnik dajeta s piščalko znak za konec igre, kadar sta

prepričana, da je bila storjena napaka, ter da poznata vrsto napake. 22.2.2 Med prekinitvijo igre lahko zapiskata in s tem pokažeta, da dovoljujeta

oziroma zavračata zahtevo ekipe. 22.2.3 Takoj, ko sodnik zapiska in da znak za zaključek igre, mora z uradnim znakom

z roko nakazati:

22.2.3.1 Če napako piska prvi sodnik, pokaže:

a) ekipo, ki bo naslednja servirala,

b) vrsto napake,

c) igralca, ki je naredil napako (če je potrebno).

Drugi sodnik bo sledil znakom z roko prvega sodnika s ponavljanjem istih znakov.

22.2.3.2 Če napako piska drugi sodnik, pokaže:

a) vrsto napake,

Glej pravilo

23 24 25 27 26

6.1.3, 12.3 5.1.2, 8.2 22.2.1.2 28.1 12.2.2 Slika 11 (2)

47

b) igralca, ki je naredil napako (če je potrebno),

c) za prvim sodnikom pokaže ekipo, ki bo naslednja servirala.

V tem primeru prvi sodnik ne pokaže vrste napake in igralca, ki je naredil napako, ampak samo ekipo, ki bo servirala naslednja.

22.2.3.3 V primeru napačne uporabe napadalnega udarca igralca zadnje vrste

ali libera napako pokažeta oba sodnika v skladu z navodiloma 22.2.3.1 in 22.2.3.2.

22.2.3.4 V primeru obojestranske napake oba sodnika pokažeta:

a) vrsto napake,

b) igralca, ki sta naredila napako (če je potrebno),

b) po navodilih prvega sodnika ekipo, ki bo naslednja servirala.

23. PRVI SODNIK

23.1 POLOŽAJ Prvi sodnik opravlja svojo funkcijo sede ali stoje na sodniškem stolu, postavljenem na enem koncu mreže. Njegovo vidno polje mora biti približno 50 cm nad mrežo.

23.2 PRISTOJNOSTI 23.2.1 Prvi sodnik usmerja tekmo od začetka do konca. V njegovi pristojnosti so vse

uradne osebe in člani ekip.

Med tekmo so odločitve prvega sodnika dokončne. Zavrne lahko odločitve drugih uradnih oseb, če meni, da so napačne.

Prvi sodnik lahko uradno osebo, ki svoje funkcije ne opravlja korektno, tudi zamenja.

23.2.2 Prvi sodnik nadzira delo pobiralcev žog, čistilcev in brisalcev poda. 23.2.3 Prvi sodnik je pooblaščen, da odloča o vseh zadevah v zvezi s tekmo, tudi če

jih Uradna pravila odbojkarske igre ne omenjajo. 23.2.4 Prvi sodnik ne sme dovoliti razpravljanja o svojih odločitvah.

Vendar pa na zahtevo kapetana v igri poda pojasnilo o uporabi oziroma razlagi pravil, na katerih je temeljila njegova odločitev.

Če si kapetan potem, ko se ni strinjal s sodnikovim pojasnilom, pridrži pravico do vložitve uradnega protesta v zvezi s spornim dogodkom ob koncu tekme, mora prvi sodnik to dovoliti.

12.2.2 Slika 11 (2)

12.2.2, 13.3.3, 19.3.1.2, 23.3.2.3d, 23.3.2.3e, Slika 11 (21)

17.3, Slika 11 (23)

12.2.2, Slika 11 (2)

Slika 1 a Slika 1 b Slika 10

4.1.1, 6.3 3.3 20.1.2 5.1.2.1 5.1.2.1, 5.1.3.2, 25.2.3.2

48

23.2.5 Prvi sodnik je odgovoren, da pred tekmo in med njo ugotovi, ali igralna površina in oprema ustrezajo zahtevam za igro.

23.3 DOLŽNOSTI 23.3.1 Pred tekmo prvi sodnik:

23.3.1.1 pregleda pogoje na igralni površini, žoge in drugo opremo,

23.3.1.2 izvede žreb s kapetanoma ekip,

23.3.1.3 nadzira ogrevanje ekip. 23.3.2 Med tekmo je samo prvi sodnik pristojen, da:

23.3.2.1 izreka opomine igralcem,

23.3.2.2 kaznuje neprimerno obnašanje in zavlačevanje v igri,

23.3.2.3 odloča o: a) napakah igralca pri serviranju, postavitvi ekipe, ki bo servirala

ter o zaslanjanju,

b) napakah pri igri z žogo,

c) napakah nad mrežo in na njenem zgornjem delu,

d) napadalnem udarcu libera in napačnem udarcu igralca zadnje vrste,

e) napadalnem udarcu igralca, ko je žoga nad zgornjim robom

mreže, katero mu je z zgornjim odbojem podal libero iz sprednjega dela,

f) žogah, ki pod mrežo popolnoma preidejo v nasprotno polje,

g) zaključen blok igralca zadnje vrste in poizkus blokiranja libera.

23.3.3 Na koncu tekme prvi sodnik preveri in podpiše zapisnik.

24. DRUGI SODNIK

24.1 POLOŽAJ Drugi sodnik opravlja svojo funkcijo stoje ob drogu izven igrišča nasproti prvemu sodniku obrnjen proti njemu.

Poglavje 1, 23.3.1.1

Poglavje 1, 23.2.5 7.1 7.2 21.1 16.2, 21.2 7.5, 12.4, 12.5, 12.7.1, Slika 4 9.3 11.3.1, 11.4.1, 11.4.4 13.3.3, 13.3.5, 24.3.2.4 1.4.1, 13.3.6, 24.3.2.4, Slika 11 (21) 8.4.5, 24.3.27, Slika 5

14.6.2, 14.6.6, Slika11 812)

25.2.3.3

Slika 1 a, b Slika 10

49

24.2 PRISTOJNOSTI 24.2.1 Drugi sodnik je pomočnik prvemu sodniku, vendar ima tudi svoje lastne

pristojnosti.

V primeru, da bi postal prvi sodnik nesposoben nadaljevati svoje delo, ga sme nadomestiti.

24.2.2 Drugi sodnik lahko brez piskanja prvemu sodniku z znaki nakaže napake

izven svoje pristojnosti, vendar pri njih ne sme vztrajati. 24.2.3 Drugi sodnik nadzira delo zapisnikarja. 24.2.4 Drugi sodnik nadzira člane ekip na klopi in o njihovem neprimernem

obnašanju poroča prvemu sodniku. 24.2.5 Drugi sodnik nadzira igralce v prostoru za ogrevanje. 24.2.6 Drugi sodnik odobrava prekinitve, nadzira njihovo trajanje in zavrača

nedovoljene zahteve. 24.2.7 Drugi sodnik nadzira število odmorov in menjav igralcev na strani vsake

ekipe, prvega sodnika in trenerja pa obvesti o drugem odmoru, ter peti in šesti menjavi igralca.

24.2.8 V primeru poškodbe igralca drugi sodnik odobri izredno menjavo igralca

oziroma odobri igralcu tri (3)minute, da si opomore. 24.2.9 Drugi sodnik preverja stanje igralne površine, zlasti v prednjem delu. Med

tekmo tudi preverja, ali so žoge v skladu s pravili. 24.2.10 Drugi sodnik nadzira člane ekip v kazenskem prostoru in o njihovem

neprimernem obnašanju poroča prvemu sodniku.

24.3 DOLŽNOSTI 24.3.1 Drugi sodnik pred začetkom vsakega niza, ob zamenjavi polja v odločilnem

petem nizu ter po potrebi preverja, ali je dejanska postavitev igralcev na igrišču v skladu s postavo na obrazcu za začetno postavo.

24.3.2 Med tekmo drugi sodnik odloča, zapiska in nakaže z znakom:

24.3.2.1 prestop v nasprotnikovo polje in prostor pod mrežo

24.3.2.2 napaka v postavitvi igralcev ekipe, ki servis sprejema,

24.3.2.3 nedovoljen dotik igralca s spodnjim delom mreže ali anteno na njegovi strani igrišča,

24.3 24.3 25.2, 26.2 4.2.1 4.2.3 15, 15.11, 25.2.2.3 15.1, 25.2.2.3 15.7, 17.1.2 1.2.1, 3 1.4.6, 21.3.2

5.2.3.1, 7.3.2, 7.3.5, 18.2.2 11.2, Slika 5 7.5, Slika4 11.3.1

50

24.3.2.4 zaključen blok igralca zadnje vrste ali poskus blokiranja libera; napako pri napadalnem udarcu igralca zadnje vrste ali libera,

24.3.2.5 dotik žoge z zunanjim predmetom,

24.3.2.6 dotik žoge s tlemi, kadar prvi sodnik dotika ne more videti,

24.3.2.7 žogo, ki delno ali popolnoma prečka mrežo izven prostora za prelet žoge proti nasprotnemu polju ali se dotakne antene na njegovi strani mreže.

24.3.3 Po končani tekmi podpiše zapisnik.

25. ZAPISNIKAR

25.1 POLOŽAJ Zapisnikar opravlja svoje delo sede ob zapisnikarski mizi nasproti prvemu sodniku obrnjen proti njemu.

25.2 DOLŽNOSTI Vodi zapisnik v skladu s pravili in pri tem sodeluje z drugim sodnikom.

Zapisnikar pri svojem delu uporablja sireno ali kakšno drugo zvočno napravo, s katero opozori sodnika na nepravilnosti in napake, ki so v njegovi pristojnosti.

25.2.1 Pred tekmo in vsakim nizom zapisnikar:

25.2.1.1 evidentira podatke o tekmi in ekipah, vključno s priimki in številkami liberov po veljavnih postopkih in pridobi podpise kapetanov in trenerjev,

25.2.1.2 v zapisnik vpiše začetni postavi ekip iz obrazca za začetno postavo,

Če ne dobi obrazcev z začetno postavo pravočasno, o tem takoj obvesti drugega sodnika.

25.2.2 Zapisnikar med tekmo:

25.2.2.1 zapisuje dosežene točke,

25.2.2.2 nadzira zaporedje izvajanja servisa pri obeh ekipah in takoj po izvedbi servisa sporoči morebitno napako sodnikoma,

25.2.2.3 je pooblaščen da opazuje in označi zahtevo za menjavo igralca s

sireno (piščalko), preveri njihove številke in zapiše menjavo in odmore in obvešča drugega sodnika o njih,

25.2.2.4 obvesti sodnika, če postavljena zahteva po prekinitvi ni v skladu s

pravili,

13.3.3, 14.6.2, 14.6.6, 23.3.2.3d, e, g, Slika 11 (12) 8.4.2, 8.4.3 8.3 8.4.3, 8.4.4, Slika 5 25.2.3.3

Slika 1a, 1b Slika 10

4.1, 5.1.1, 5.2.2, 7.3.2, 19.1.2, 19.3.3.2 5.2.3.1, 7.3.2 6.1 12.2 15.1, 15.4.1, 24.2.6, 24.2.7 16.6

51

25.2.2.5 obvesti sodnika o koncu niza in o doseženi 8. točki v odločilnem petem nizu,

25.2.2.6 v zapisnik vpiše kazni in nedovoljene zahteve,

25.2.2.7 v zapisnik zapiše vse ostale dogodke po navodilih drugega sodnika,

npr.: izredna menjava, čas za okrevanje igralca, podaljšana prekinitev, motnje od zunaj itd.

25.2.2.8 kontrolira prekinitev med nizi.

25.2.3 Zapisnikar ob koncu tekme:

25.2.3.1 vpiše končni izid tekme,

25.2.3.2 v primeru protesta, po predhodni odobritvi prvega sodnika, napiše oziroma dovoli napisati kapetanu ekipe v zapisnik izjavo o spornem dogodku,

25.2.3.3 potem ko sam podpiše zapisnik, ga da v podpis kapetanoma ekip in

nato še sodnikoma.

26. POMOČNIK ZAPISNIKARJA

20.1 POLOŽAJ Pomočnik zapisnikarja opravlja svoje delo sede ob zapisnikarju za zapisnikarsko mizo.

26.2 DOLŽNOSTI Pomočnik zapisnikarja vodi zapisnik za menjave libera.

Pomočnik zapisnikarja pomaga pri administrativnih delih zapisnikarju.

Če zapisnikar ni sposoben nadaljevati svojega dela, ga zamenja pomočnik zapisnikarja.

26.2.1 Pred začetkom tekme in vsakega niza pomočnik zapisnikarja:

26.2.1.1 pripravi zapisnik za menjave libera,

26.2.1.2 pripravi rezerven zapisnik odbojkarske tekme. 26.2.2 Med tekmo pomočnik zapisnikarja:

26.2.2.1 zapisuje podatke o menjavi libera,

26.2.2.2 sodnike s sireno (piščalko) opozori o napakah menjave libera,

26.2.2.3 označi začetek in konec tehničnega odmora,

6.2, 15.4.1, 18.2.2 15.1.3, 16.2, 21.3 15.7, 17.1.2 17.2, 17.3 18.1 6.3 5.1.2.1, 5.1.3.2 23.2.4 5.1.3.1, 23.3.3, 24.3.3

22.1, Slika 1 a, 1 b, 10

19.3 19.3, 1.1 19.3.2.1 15.4.1

52

26.2.2.4 vodi ročen semafor na zapisnikarski mizi,

26.2.2.5 kontrolira rezultat na semaforjih,

26.2.2.6 če je potrebno ažurira rezerven zapisnik o tekmi in ga poda zapisnikarju.

26.2.3 Na koncu tekme pomočnik zapisnikarja:

26.2.3.1 podpiše zapisnik za libera in ga odda v kontrolo sodnikom,

26.2.3.2 podpiše zapisnik odbojkarske tekme.

27. LINIJSKI SODNIKI

27.1 POLOŽAJ Če sta na tekmi le dva linijska sodnika, stojita na vogalih igrišča, nasproti cone za izvajanje servisa, diagonalno 1 do 2 metra stran od vogala.

Vsak linijski sodnik nadzira tako zadnjo kot stransko črto na svoji strani .

Na svetovnih in uradnih tekmovanjih FIVB so obvezni štirje linijski sodniki.

Stojijo v prosti coni 1 do 3 metre stran od vsakega vogala igrišča, na namišljenem podaljšku črte, ki jo nadzorujejo .

27.2 DOLŽNOSTI 27.2.1 Linijski sodniki opravljajo svoje delo z uporabo zastavice (40 x 40 cm), kot

kaže Slika 12:

27.2.1.1 z zastavico pokažejo, ali je žoga “v igrišču” ali “iz igrišča”, kadar žoga pade v bližini njihove(ih) črt(e),

27.2.1.2 z zastavico pokažejo, kadar se ekipa, ki žogo sprejema, dotakne

žoge, ki gre iz igrišča,

27.2.1.3 z zastavico pokažejo dotik žoge z anteno, ali let žoge preko mreže izven za to določenega prostora,

27.2.1.4 z zastavico pokažejo, če kdo izmed igralcev (razen igralca, ki

servira) stoji izven svojega igralnega polja v trenutku, ko se server dotakne žoge,

27.2.1.5 linijska sodnika, zadolžena za zadnji črti, pokažeta z zastavico, če je

igralec pri servisu prestopil,

25.2.2.1 25.2.1.1

Slika 1 a, 1 b, 10 Slika 10 8.3, 8.4 Slika 12 (1, 2) 8.4, Slika 12 (3) 8.4.3, 8.4.4, 10.1.1, Slika 5, 12 (4)

7.4, 12.4.3, Slika 12 (4) 12.4.3

53

27.2.1.6 z zastavico pokažejo vsak kontakt z anteno na njihovi strani igrišča kateregakoli igralca med akcijo odboja žoge ali oviranje v igri,

27.2.1.7 zastavico pokažejo, kadar leti žoga preko mreže izven za to

določenega prostora v nasprotnikovem igrišču, ali če se dotakne antene ipd.

27.2.2 Na zahtevo prvega sodnika mora linijski sodnik ponoviti svoj znak.

28. URADNI ZNAKI

28.1 SODNIŠKI ZNAKI Z ROKO Sodniki morajo z uradnim znakom z roko takoj pokazati, zakaj so prekinili igro s piskom (vrsto napake, namen odobrene prekinitve). Znak morajo za trenutek zadržati. Če je znak nakazan z eno roko, ta ustreza strani ekipe, ki je naredila napako oziroma postavila zahtevo.

28.2 ZNAKI Z ZASTAVICO LINIJSKIH SODNIKOV Linijski sodniki morajo z uradnimi znaki z zastavico nakazati vrsto storjene napake in znak za trenutek zadržati.

11.3.1, 11.4.4, Slika 12(4) 10.1.1, Slika 5, 12 (4)

Slika 11

Slika 12

54

BELEŽKE


55

2. DEL

POGLAVJE 3

SLIKE

56

TEKMOVALNO PODROČJE

Slika 1 a Pravilo 1;1.4.4; 1.4.5; 1.4.6; 4.2.1; 4.2.3.1; 19.3.2.4; 21.3.2.1; 21.3.3.1; 23.1; 24:1; 25:1; 26.1

57

IGRALNA POVRŠINA

Slika 1 b Pravilo 1; 1.4; 1.4.2; 1.4.3; 1.4.4; 1.4.5; 1.4.6; 4.2.1; 4.2.3.1; 15.10.1; 21.3.2.1; 23.1; 24:1; 25:1; 26.1

Uradna pravila odbojkarske igre * 2009 - 2012

58

IGRIŠČE

Slika 2 Pravilo 1.1; 1.3; 1.3.3; 1.3.4; 1.4

59

MREŽA

Slika 3 Pravilo 2.2; 2.3; 2.4; 2.5.1; 11.3.1; 11.3.2


60

POLOŽAJ IGRALCEV

Slika 4 Pravilo 7.4; 7.4.3; 7.5; 23.3.2.3 a; 24.3.2.2

61

ŽOGA PREČKA NAVPIČNO RAVNINO MREŽE PROTI NASPROTNEMU POLJU

Slika 5 a Pravilo 2.4; 8.4.3; 8.4.4; 8.4.5; 10.1.1; 10.1.3; 24.3.2.7; 27.2.1.3; 27.2.1.7


62

ŽOGA PREČKA NAVPIČNO RAVNINO MREŽE PROTI NASPROTNI PROSTI CONI

Slika 5 b Pravilo 8.4.3; 8.4.4; 10.1.2; 24.3.2.3; 24.3.2.5; 24.3.2.7

63

KOLEKTIVNI BLOK

Slika 6 Pravilo 12.5.2; 23.3.2.3 a

ZAKLJUČEN BLOK

Slika 7 Pravilo 14.1.3


64

NAPAD IGRALCA ZADNJE LINIJE

Slika 8 Pravilo 13.2.2; 13.2.3; 23.3.2.3 d; 24.3.2.4

65

LESTVICA SANKCIJ ZA NEŠPORTNO VEDENJE

LESTVICA SANKCIJ ZA ZAVLAČEVANJE

Slika 9 Pravilo 16.2; 21.3; 21.4.2


66

POLOŽAJ SODNIKOV IN NJIHOVIH POMOČNIKOV

Slika 10 Pravilo 3.3; 23.1; 24.1; 25.1; 26.1 in 27.1 (linijski sodniki)

67

2. DEL

POGLAVJE 3

SODNIŠKI ZNAKI

68

DOVOLJENJE ZA IZVEDBO SERVISA

Zamah od odročenja do priročenja skrčeno noter.

P. 12.3, 22.2.3.2, 22.2.3.3, 22.2.3.4

P

1 EKIPA, KI BO SERVIRALA

Roko iztegne proti

ekipi, ki bo izvedla servis.

P. 12.3, 22.2.3.1, 22.2.3.2, 22.2.3.3

MENJAVA IGRALNEGA POLJA

Lakti pokrči pred in za telesom in jima nato zamenjaj položaj.

P. 18.2

ODMOR (Time-out)

Dlan ene roke položi preko prstov druge roke, ki jih drži navpično - (oblikuje črko T) in pokaže ekipo, ki je zahtevala odmor.

P. 15.2.1

P D

P

P D

2

3

4 Uradna pravil odbojkarske igre • 2009-2012

69

MENJAVA IGRALCA

Krožni gib z laktjo ene roke okoli druge roke.

P. 15.2.1, 15.5

P D

5 KAZEN ZA NEPRIMERNO VEDENJE

Pokaže rumeni karton

za kazen.

P. 21.3.1, 21.6, 23.3.2.2

IZKLJUČITEV

Pokaže rdeči karton za izključitev.

P. 21.3.2, 21.6, 23.3.2.2

P

P

6

7 DISKVALIFIKACIJA

Pokaže oba

kartona skupaj za diskvalifikacijo.

P. 21.3.3, 21.6, 23.3.2.2

P

8

70

KONEC NIZA (ali tekme)

Roki z odprtimi dlanmi pokrči in prekriža na prsih.

P. 6.2, 6.3

P D

9 ŽOGA PRI SERVISU NI BILA VRŽENA ALI IZPUŠČENA

Rahlo dvigne

iztegnjeno roko. Dlan je obrnjena navzgor.

P. 12.4.1

P

10 ZAVLAČEVANJE PRI SERVIRANJU

Dvigne dlani in pokaže osem prstov.

P. 12.4.4

P

11 NAPAKA PRI BLOKIRANJU

Vzroči obe roki. Dlani sta obrnjeni naprej.

P. 14.6, 12.5, 19.3.1.3, 23.3.2.3g, 24.3.2.4

P D

12


71

NAPAKA V POZICIJI ALI PRI KROŽENJU IGRALCEV

Izvede krožni gib s kazalcem.

P. 7.5 ali P. 7.7, 27.2.1.4

P D

13 ŽOGA “V IGRIŠČU”

Z iztegnjeno roko in dlanjo pokaže proti tlom.

P. 8.3, 27.2.1.1

P D

14 ŽOGA “IZ IGRIŠČA”

Podlakti dvigne navpično, dlani so odprte in obrnjene proti telesu.

P.8.4, 24.3.2.5, 24.3.2.7

ULOVLJENA ŽOGA

Počasi pokrči roko v komolcu, dlan je obrnjena navzgor.

P. 9.2.2, 9.3.3, 23.3.2.3b

P D

P

15

16

72

DVOJNI DOTIK

Dvigne dlan in pokaže dva razprta prsta.

P.9.3.4, 23.3.2.3b

P

17 ŠTIRJE DOTIKI

Dvigne dlan in pokaže štiri razprte prste.

P. 9.3.1, 23.3.2.3b

P

18 DOTIK IGRALCA Z MREŽO

ŽOGA PO SERVISU NE PREIDE MREŽE

SKOZI PROSTOR ZA PRELET MREŽE Z dlanjo pokaže na

stran mreže, kjer se je zgodila napaka.

P. 11.4.4, 12.6.2.1

P D

19 SEGANJE PREKO MREŽE

Roko položi pravokotno na mrežo. Dlan je obrnjena navzdol.

P. 11.4.1, 23.3.2.3c

P

20


73

NAPAKA PRI NAPADALNME UDARCU

Roko vzroči in nato pokrči roko z odprto dlanjo v smeri navzdol.

Napaka pri napadalnem udarcu igralca zadnje vrste, libera ali nasprotnikovega servisa. P. 13.3.3, 13.3.4, 13.3.5, 23.3.2.3d, e, 24.3.2.4

Napad po podaji libera s tehniko zgornjega odboja iz prednjega dela igrišča in namišljenega podaljška.

21 P. 13.3.6

PREHOD IGRALCA V POLJE NASPROTNIKA ALI ŽOGA PREIDE V NASPROTNO POLJE POD MREŽO ALI

P D

IGRALEC, KI S ERVIRA SE DOTAKNE IGRIŠČA (ZADNJE ČRTE) ALI IGRALEC STOJI IZVEN IGRIŠČA V TRENUTKU SERVISA

S kazalcem pokaže na srednjo črto.

P

D

22 P. 8.4.5, 11.2.1, 11.2.2, 11.2.2.2, 12.4.3, 23.3.2.3 a, f, 24.3.2.1, 24.3.2.2

OBOJESTRANSKA NAPAKA IN PONOVITEV IGRE

Oba palca dvigne navpično navzgor.

P. 6.1.2.2, 17.2

P

23 DOTIK Z ŽOGO

Z dlanjo ene roke podrsa po konicah prstov druge roke, ki jo drži pokonci.

P D

24

74

OPOZORILO IN KAZEN ZA ZAVLAČEVANJE

Z odprto dlanjo ene roke pokrije zapestje druge roke (opomin) ali pokaže na zapestje z rumenim kartonom (kazen).

Opomin za zavlačevanje Kazen za zavlačevanje P. 15.11, 17.2.2, 23.3.2.2

2 DEL POGLAVJE 3

P

25

OPOZORILO

KAZEN

URADNI ZNAKI LINIJSKIH SODNIKOV

ŽOGA “V IGRIŠČU”

Z zastavico pokaže navzdol.

P. 8.3, 27.2.1.1

L

1

Uradna pravila odbojkarske uradne igre • 2009-2012

75

ŽOGA “IZ IGRIŠČA”

Zastavico dvigne navpično navzgor.

P. 8.4.1, 27.2.1.1

L

2 DOTIK Z ŽOGO

Zastavico dvigne in z dlanjo proste roke podrsa po vrhu zastavice.

P. 27.2.1.2

L

3 ŽOGA PREČKA MREŽO IZVEN ZA TO DOLOČENEGA PROSTORA, DOTIK ŽOGE Z ZUNANJIM PREDMETOM, IGRALEC PRESTOPI PRI SERVISU

Z zastavico maha nad

glavo ter s prstom pokaže na anteno ali na zadnjo črto.

4P. 8.4.2, 8.4.3, 8.4.4, 12.4.3, 27.2.1.4, 27.2.1.6, 27.2.1.7

RAZSODBA NI MOGOČA Dvigne in prekriža roki na prsih.

L

L

5

76

BELEŽKE


77

3. DEL

DEFINICIJE

Kontrolni prostor na tekmovanjih Kontrolni prostor na tekmovanjih je prostor okoli igrišča in proste cone in zajema ves prostor do zunanje ograde ali razmejitvene ograje (glej sliko 1a).

Deli na igralnem področju Na igralnem področju so deli (razen igrišča in proste cone) namenjeni za posebne namene (ali s posebnimi omejitvami), opisani v knjigi. To so prednji del igrišča, prostor za servis, prostor za menjave, prosta cona, zadnji del igrišča in prostor za menjavo libera.

Prostori Na tleh so deli Izven proste cone, opisani v knjigi pravil, namenjeni posebnemu namenu. To sta prostor za ogrevanje in kazenski prostor.

Prostor pod mrežo To je prostor omejen s spodnjim robom mreže in žico, s katero je mreža pritrjena na steber, na straneh s stebrom in spodaj z igralno površino.

Prostor za prelet žoge

Prostor za prečkanje žoge je omejen s:

- horizontalni trak na vrhu mreže,

- antena in njuna namišljena podaljška,

- strop dvorane.

Žoga, poslana v nasprotno POLJE, mora leteti skozi prostor za prelet žoge.

Zunanji prostor Zunanji prostor je vertikalna raven ob mreži izven prostora za prečkanje žoge in prostor pod mrežo.

Prostor za menjave To je prostor v prosti coni, kjer se izvajajo menjave.

Po dogovoru s FIVB Dogovor s katerim se v posebnih primerih dovoli odstopanje od standardov in predpisov o opremi in objektih z namenom promocije odbojke ali testiranja novih pravil igre.

Standardi FIVB Tehnične specifikacije ali omejitve predpisane s strani FIVB za proizvajalce opreme.

Kazenski prostor Na vsaki polovici kontrolnega prostora se izven proste cone v podaljšku zadnje črte igrišča nahaja kazenski prostor, ki mora biti postavljen minimalno 1,5 metra za klopjo za rezervne igralce.

Napaka (i) Akcija v igri v nasprotju s pravili.

(ii) Vsaka akcija (razen akcija v igri) v nasprotju s pravili.

Poigravanje (Dribling)

Poigravanje pomeni kratko odbijanje žoge (ponavadi pri pripravi za servis). Med drugim lahko to pomeni tudi premetavanje žoge iz roke v roko.

Tehnični odmor (TTO) Ta poseben obvezen odmor (tehnični time-out) je zraven odmora (time-out) namenjen, da se z analizo igre promovira odbojka in za dodaten čas oglaševanja. Tehnični odmor (TTO) je obvezen na svetovnih in uradnih tekmovanjih FIVB.

Pobiralci žog To so osebe, ki skrbijo, da s podajanjem žoge igralcu, ki bo serviral dosežejo visok ritem igre.

Osvojena točka To je sistem s katerim dosežemo točko v igri, če osvojimo akcijo ali ne (Rally Point).

Odmor med nizi (interval) Interval je odmor med nizi. Zamenjava polja v petem odločilnem nizu, pri 8. doseženi točki ekipe, se ne smatra kot interval.

Opozorilo Blag usten ukor, ki ga izreče 1. sodnik kapetanu v igri zaradi zamude pri menjavi libera.

Zunanji predmeti Predmet ali oseba, izven igralne površine ali blizu mejam proste cone, ki predstavlja oviro pri letu žoge. Na primer: sodniški stolp, TV oprema, zapisnikarska miza, stebri mreže, …. Antena ni zunanji predmet, saj se le ta smatra kot del mreže.

78

BELEŽKE


Documents

ZOSS.2009-2012 Pravila odbojkarske igre tekst in slikePRAVILA ODBOJKARSKE IGRE 2009 - 2012 1. DEL Filozofija pravil igre in sojenje Uvod Odbojka je eden izmed najuspešnejših in najpopularnejših