Znanka ali uganka 9, Rešitve nalog iz delovnega zvezka in samostojnega delovnega zvezkaSlovenščina za 9. razred osnovne šole

AvtorjaMatej Žist, Marta Kocjan - Barle

UrednicaDragica Perme

Oprema in oblikovanjeMatej Zorec

PrelomGoran Čurčić

Izdala in založila Modrijan založba, d. o. o.Za založbo Branimir NešovićLjubljana 2014Prva izdaja

© Modrijan založba, d. o. o.

www.modrijan.si

Spoštovane učiteljice in učitelji!

V delovnem zvezku (DZ) in samostojnem delovnem zvezku (SDZ I, SDZ II) v podpoglavju Reši naloge, ki sledi vsaki obravnavani temi, so večinoma take naloge, s kakršnimi naj bi učenke in učenci razvili zmožnosti, predpisane v učnem načrtu. V ospredju seveda ni njihova metajezikovna zmožnost, ampak predvsem usvajanje praktičnega jezikovnega znanja, urjenje v branju in pisanju ter razumevanje vsega predstavljenega, bogatenje besednega zaklada in raba različnih priročnikov. Učni cilj pri nalogah, ki od učenk in učencev terjajo strokovno poimenovanje ali nekaj več teorije, je predvsem razvijanje zmožnosti uporabe različnih priročnikov – od same poljudno strokovno predstavljene teme do Priročnega slovarčka, Slovenskega pravopisa in Slovarja slovenskega knjižnega jezika, a tudi spleta, zato naj jih uporabljajo tudi takrat, kadar niso nanje posebej opozorjeni. Z njimi (predvsem teoretičnim delom pred nalogami) naj si pomagajo še pri nalogah, ki od njih terjajo utemeljitev. Tako naj bi se izurili v samostojnem reševanju jezikovnih zadreg, na katere bodo naleteli tudi pri nadaljnjem šolanju, študiju in pri po-klicnem delu. Z osnovami iskanja so se seznanili v 7. in 8. razredu, v 6. pa so se naučili osnov prebiranja gesel.

Učenke in učenci naj res pozorno berejo navodilo pri vsaki nalogi ali vaji: če v njem npr. piše, da napačno obliko prečrtajo in na črto napišejo pravilno, naj naredijo natančno tako; če piše, naj napišejo pravilno obliko, naj napačne ne črtajo. Poglavitni namen takega ravnanja je, da se učenke in učenci naučijo pravilno brati in upoštevati navodila, ne pa ravnati mehanično.

Na prvi pogled se zdi število nalog za prepoznavanje različnih vrst priredij mogoče pretirano; poglavitno je, da se res dobro naučijo razlikovati med številom stavkov ter vezniki, ki jih povezujejo, ne pa toliko s poimenovanjem samim. S poznavanjem stavčne zgradbe naj bi usvojili predvsem pravilno pisanje vejice, s poimenovanjem pa naj bi razvili veščine brskanja po poljudno strokovnih besedilih z jezikovnimi razlagami.

Z rdečo številko ali črko so označene težje vaje; te naj bi reševali predvsem za jezik bolj nadarjeni, preostali pa mogoče ob vaši pomoči.

Zgledi za vaje in naloge so iz različnih virov in so v samostojnem delovnem zvezku označeni z zvezdicami, v delovnem zvezku pa z nadpisanimi številkami, viri so navedeni na koncu knjige. Tu in tam so v zgledih ostale kake pravopisne in slogovne slabosti. Nanje in na naše spodrsljaje je opozorjeno v komentarjih. Hvaležni vam bomo za vsa opozorila na morebitne pomanjkljivosti.

Kratice

eSP elektronska izdaja Slovenskega pravopisa 2001SP Slovenski pravopis 2001SNB Slovar novejšega besedja slovenskega jezikaSSKJ Slovar slovenskega knjižnega jezikaDZ delovni zvezekSDZ samostojni delovni zvezek

Kazalo

BEREMO IN PIŠEMO, Opis poti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7BEREMO, Potopis . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7Pokaži, kaj znaš . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8SLOVENSKI JEZIK, Slovenski jezik v javnem življenju . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8Zgodovina slovenskega jezika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9Pokaži, kaj znaš . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10BESEDE, Tvorjenke in netvorjenke . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10BEREMO, Kulturni spored . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12PIŠEMO IN GOVORIMO, Predstavitev poklicnih načrtov . . . . . . . . . . . . . . . . 13ČLENEK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14MEDMET . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15Pokaži, kaj znaš . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16BEREMO IN PIŠEMO, Življenjepis . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17BEREMO, PIŠEMO IN GOVORIMO, Opis in oznaka osebe . . . . . . . . . . . . . . . 18BEREMO IN PIŠEMO, Pripoved o življenju osebe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22POVED IN STAVEK, Priredno zložena poved . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23Vrste priredij, Vezalno priredje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24Stopnjevalno priredje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25Ločno priredje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26Protivno priredje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26Pojasnjevalno priredje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27Posledično priredje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28Sklepalno priredje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29Pokaži, kaj znaš . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30BEREMO, Obrazci v elektronski obliki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31BEREMO IN PIŠEMO, Uradna prošnja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32PRAVOREČJE, Glasovi slovenskega knjižnega jezika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34Naglas . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35Pokaži, kaj znaš. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35POVED IN STAVEK, Stavčna sestava . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36Tvorni in trpni stavek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37Pokaži, kaj znaš . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 39BEREMO IN PIŠEMO, Ocena . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 40PRAVOPIS, Vejica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 41Pomišljaj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 42Vezaj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 42Pisanje skupaj ali narazen ali z vezajem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 43Pokaži, kaj znaš . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44POGOVARJAMO SE, Pogovori . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 45BEREMO IN PIŠEMO, Uradno in neuradno sožalje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46GLASNO BEREMO, Padajoča in rastoča stavčna intonacija . . . . . . . . . . . . . . 48

6

PIŠEMO, Predstavitev doživljanja aktualnih dogodkov . . . . . . . . . . . . . . . . . . 48POKAŽI, KAJ ZNAŠ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 49ALI SE ŠE SPOMNIŠ, Jezik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 53Besede . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 54Besedne vrste . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 54Poved . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 58Pravopis . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 59Pravorečje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 62

7

BEREMO IN PIŠEMO Opis poti

Po smislu.

a) gorskim kolesarjem

b) Npr. Gunclje, Dvor, motel v Mednem, Topol, Osredek, Gabrje, Stranska vas, ob Gradaščici, grad Bokalce, Cesta na Vrhovce, Viška cesta, Tržaška cesta.

c) dolžina prekolesarjene poti • nadmorska višina

Odkljukan je drugi višinski diagram.

Od leve proti desni: smer vožnje • asfaltirana cesta • najvišja točka • makadamska cesta • izhodišče

Odkljukani so: 1. (časovni potek poti), 2. (potek poti od kraja do kraja), 3. (imena krajev), 7. (razdalje med kraji), 8. (opis lege), 9. (vrsta/kakovost poti), lahko tudi 12. (posebnosti oz. znamenitosti kraja, pokrajine, poti) kvadratek.

Po smislu.

a) Naselbinska imena: Golo Brdo, Polhov Gradec, Stranska vas • Nenaselbinska imena: Celovška cesta, Cesta na Vrhovce

b) Pri zemljepisnih naselbinskih imenih se poleg prve besede pišejo z veliko tudi neprve, razen če gre za predloge ali besede mesto, vas, trg, selo, selce. Pri zemljepisnih nenaselbinskih imenih se poleg prve besede z veliko piše tudi neprva, kadar gre za lastno poimenovanje.

c) Po smislu.

BEREMO Potopis

Po smislu.

a) /…/ odlomek, saj je brez vsakršnega uvoda in zaključka; lahko preberemo samo o delu poti. • /…/potopis, saj je avtor subjektivno opisal svoje doživetje (na) poti; pisal je v pretekliku v 1. os.

b) V Afriki. • Skozi Mozambik. • Proti Tanzaniji. • Sahare, Bolivije, Irana, Pakistana, Namibije, Sudana, Pariz–Dakar, Palma, Palmi, Palmo, Nairobija (Mozambik in Tanzanija v vseh oblikah) • Prednost motorja je, da z njim lahko voziš slalom okoli grdih lukenj na cestišču; vožnja z njim pa postane garaško delo, kadar voziš

DZ 7–10

SDZ I 10–13

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

DZ 11–14

SDZ I 18–21

1.

2.

8

po peščenih, kamnitih in blatnih brezpotjih ali po v ozko tirnico vklesanih kolovozih. • Ker sta tako Mozambik kot Tanzanija revni državi in ni kaj tihotapiti.

dedca, vrag, barak, dedcev, ždelo, gore (smeti), crkovino, bajt • Npr. grde (luknje). • pasti • je bilo, ni, so povedali, sta, ni, je, je, ni, tihotapiti

Npr. Sovražim pesek! • po njih je vožnja res lahko užitek • sanjskih plaž z belim peskom • grde luknje

a) 4 • v 1. ali 2. pomenu

b) slogovno zaznamovana, poud.

a) zapestje – del roke med dlanjo in podlaktom • vretence – vsaka od kosti, ki sestavljajo hrbtenico • noga – okončina, ki se uporablja za oporo trupa, premikanje

b) prst, stegno, dlan, stopalo, roka, nos

c) Nekoliko ukrivljena podolgovata parna kost, ki je z močnimi vezmi pripeta na vrh prsnice in lopatico.

Po smislu, npr.: fotografi je Tanzanije, cest čez državo, popotnika, plaže, zemljevid poti.

Za to se uporabljajo opisi poti, potopisi so premalo natančni.

O • P • P • O • O • P • O

Po smislu.

Pokaži, kaj znaš

potopis • opis poti • opis poti • potopis • potopis • opis poti • opis poti

Po smislu, npr.: Cesta je bila ravna. • Pot nadaljujemo proti vzhodu. • Sledimo kažipotu po makadamski poti proti Sierra de San Franciscu.

SLOVENSKI JEZIKSlovenski jezik v javnem življenju

a) Po smislu, npr.: Slovenski izseljenec po 42 letih • Zdomka s trebuhom za kruhom • Pravice narodnih manjšin v Sloveniji • Prizadevanja slovenskih zamejcev za krajevne napise v slovenščini

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

DZ 14–16

SDZ I 21–23

1.

2.

DZ 17–18

SDZ I 29–30

1.

9

b) Po smislu.

Po smislu.

a) Po smislu, npr.: … Ljudje težimo k temu, da se združujemo v manjše skupine in iščemo lastno, drugačno identiteto. Tudi v angleščini obstajajo narečja, ki jih tisti, ki govorimo angleščino kot tuji jezik, niti ne razumemo več.… Slovenija je res samostojna država, ravno zato pa mora ustrezno poskrbeti za svoje državljane. To pomeni, da prizna določene pravice tudi tistim, ki so sicer slovenski državljani, njihov materni jezik pa ni slovenščina. … Iz praktičnega vidika bi bila to elegantna, cenejša in organizacijsko dobra odločitev, ki pa bi neupravičeno dajala prednost samo določenim državljanom Evropske unije. Lahko se vprašamo tudi, zakaj potem ravno angleščina, zakaj ne španščina, nemščina, slovenščina.… Vse to pomeni določene stroške, po drugi strani pa povezuje v Sloveniji živeče Slovence s tistimi, ki živijo na tujem. Ti predstavljajo Slovenijo po celem svetu.… Takšne pravice omogočamo, kolikor dopuščajo fi nančne razmere. Naša želja je, da bi dali tudi pripadnikom drugih narodnosti pravice do ohranjanja kulture, večkrat pa v praksi to težko izvedemo.

b) Po smislu.

a) slovenski jezik, slovenščina, Slovenci, Slovenija, Argentinci, Evropska unija, koroški Slovenci, Državni zbor Republike Slovenije, madžarska narodna skupnost, evropske države

b) Lastno ime bitja: Slovenci, Argentinci, (koroški) Slovenci Zemljepisno lastno ime: Slovenija Stvarno lastno ime: Evropska unija, Državni zbor Republike Slovenije

Zgodovina slovenskega jezika

1 – konec 19. stol., začetek 20. stol. • 2 – 15. stol. • 3 – druga polovica 20. stol. • 4 – 16. stol. • 5 – 10. stol. • 6 – druga polovica 19. stol. • 7 – prva polovica 19. stol. • 8 – 17. stol.

Ozemlje današnjih Slovencev je bilo poseljeno že od 2. tisočletja pr. n. št., od konca 6. stol. pa so se začeli priseljevati Slovani v Vzhodne Alpe. V 8. in 9. stol. so doživeli še pokristjanjevanje.

izid sodobnega SSKJ: športna kariera enega najboljših košarkarjev vseh časov, Američana Michaela Jeffreyja Jordana • prvi ohranjen zapis slovenskega jezika: plenjenje Vikingov po obalah Skandinavije, Britanskega otočja in po drugih delih Evrope • prva slovnica slov. jezika v slovenščini: ustvarjanje nemškega skladatelja Ludwiga van Beethovna, avtorja evropske himne • prvi slovenski pravopis: ustvarjanje svetovno znanega francoskega slikarja Claudea Oscarja Moneta • prvi slovenski tiskani knjigi: turški vpadi na območju Balkana

a) č kot ch; ž kot zh; š kot sh • č kot zh; ž kot sh; š kot ɾh

2.–3.

4.

5.

DZ 19–21

SDZ I 35–37

1.

2.

3.

4.

10

b) Po smislu. To bi bila praktična rešitev za težave tipkovnic in računalniških programov ipd., ki jih morajo prilagajati za slovenski trg; sprememba pa je vseeno težko izvedljiva oz. tudi naš kulturni razvoj ni šel v to smer.

c) Po smislu, seveda ob upoštevanju prečrkovanja. Bohoričica: č kot zh, ž kot sh, š kot ɾh; gajica: navaden zapis.

č) Po smislu.

SS – Slovenska slovnica (2000) • SP – Slovenski pravopis (2001) • SSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika (2014)

Pokaži, kaj znaš

zdomec • zamejci/narodna manjšina • izseljenci • madžarska narodna manjšina • uradni jeziki

Odkljukani so 4. (Izmed zapisov Brižinski spomeniki, Rateški rokopis in Stiški rokopis je slednji najnovejši.), 5. (Primož Trubar je bil protestant in avtor prvih slovenskih tiskanih knjig.) in 7. kvadratek (Maks Pleteršnik, Fran Levec in Stanislav Škrabec so bili jezikoslovci.).

a)–b) Po smislu.

BESEDETvorjenke in netvorjenke

a) Netvorjene besede: cesta • voda • leto • zlat • strel

b) Po smislu, npr.: pisanje, pravopis, podpis, pripis, pisar, pisec, zapis, lepopis, odpis …

c) Med južne slovanske jezike.

č) Besedi spreminjamo samo sklon in število, torej oblikovno podobo, ne pa pomena.

d) Besedi pica in opica nimata skupnega korena, pomenskega dela, ki bi bil obema skupen. Ni dovolj zgolj ujemanje črk.

e) Tvorjenke so besede, tvorjene iz besedne zveze. Za tvorjenost ni dovolj, da besedi samo spreminjamo obliko.

5.

DZ 21–22

SDZ I 37–38

1.

2.

3.

DZ 23–25

SDZ I 42–44

1.

11

voditelj preizkuševalec velikan poštenjaksekira voziloigrišče molilnicasmrčanje petjebojevitost varčnostvejevje otročadrisbica stolčekvečernik nemščinaZemljan Murskosobočanvztrajen širokosrčenzaletav hvalisav

ta, ki brani ta, ki davita, ki kritizira ta, ki je nečimrnto, da se pritožuješ to, s čimer režemoto, s čimer smučamo tam, kjer se kopamotam, kjer kuhamo to, da se poslušato, da je lepo to, da si borbenskupina srn skupina rastlinmajhen/ljubek balkon majhen/ljubek krtto, s čimer vrtamo tam, kjer spimoprebivalec hribov prebivalka Avstralijetak, ki pogosto sumi tak, ki se rad baha tak ki se mu vrti v glavi tak, ki ni potrpežljivtak, ki ljubi resnico tak, ki mrzi ljudi

SR sramežljivostBZ jedilnicaSR kujavSR skopuhBZ upanjeBZ hlepečBZ jelenjadSR umivalnikBZ iskalnik

2.

3.

4.

12

SR žebljičekBZ GorenjkaBZ napadalecBZ jokav

a) Besede so izmišljene in jih ne najdemo v slovarjih (niso splošno sprejete).

b) Po smislu.

c) Ni res. Pretvorb ne moremo razumeti dobesedno.

BEREMOKulturni spored

Po smislu.

– 12. kulturni poletni festival Studenec 2012– Kulturno društvo Miran Jarc (Škocjan pri Domžalah)– Prvi dogodek je bil izpeljan v petek, 25. maja 2012 (ob 20. uri), zadnji pa v soboto,

23. junija 2012 (ob 21. uri). – V cerkvi sv. Lenarta na Krtini in Poletnem gledališču Studenec. – Ne.– Na koncert Komornega zbora Ave v petek, 25. maja 2012. – Na koncert Komornega zbora Ave.– Pri operi v dveh dejanjih Ljubezenski napoj.– Ne.

Po smislu, npr.:… Na izvedbo programa vpliva več dejavnikov, npr. vreme, bolezen oz. odpoved nastopajočih, nepredvidene tehnične težave.… Slikovno gradivo (fotografi je) nas privlači, dnevi in naslovi prireditev so odebeljeni in obarvani rdeče, da jih lažje zagledamo, podlaga je zelena, da nas pomirja, ob zapisu darilo je narisan darilni paket.… Če je naš namen pozanimati se, katere prireditve se lahko udeležimo, je to nesmiselno.

Po smislu.

DA • NE, saj je to urnik obratovanja knjižnice Domžale in njenih enot.

Po smislu.

5.

DZ 26–28

SDZ I 49–51

1.

2.

3.

4.

5.

6.

13

PIŠEMO IN GOVORIMOPredstavitev poklicnih načrtov

a) … da težko dobimo zaposlitev. … dolgotrajen in naporen študij. … nevarnost poklica. … da ne obstaja.

b) Ko načrtujem svojo poklicno pot, moram razmisliti o zahtevanih pogojih za opravljanje poklica, o možnostih za zaposlitev, razmerah za delo in plačilu.

a) Po smislu.

b) – Dober je v športu. – Pri učenju za šolske ocene. – Razmišlja že o svojem študiju in tudi poklicu. – NE – DA

Po smislu.

a) spodbujen ALI navdušen miselna zbranost ALI osredotočenostbojevati se ALI biti boj ALI tolči se ALI vojskovati se moštvo

nogometaš spodbuda ALI navdušenjetreniranje ALI urjenje ALI vadenje ALI vadba ALI vaja naključno

uriti ALI vaditi pogosto ALI pogostokrat ALI mnogokrat ničkolikokrat ALI kolikokrat ALI neskončnokrat

b) Ne. Npr.: »Saj se ne borim preveč za ocene«, ne bi mogli nadomestiti s »saj se ne vojskujem preveč za ocene«.

c) o meni mislijo, da sem dober športnik • medtem ko se sošolci udeležujejo različnih tekmovanj • da je šola najpomembnejša • saj drugače ne bom uspel

ta, ki se spozna na psiho • ta, ki trenira • ta, ki je brez brige

Medtem ko se sošolci dokazujejo na različnih tekmovanjih iz fi zike, kemije in iz drugih predmetov, sem sam najraje zunaj in se gibam.Zadovoljen bi bil tudi s katero drugo srednjo šolo, ki bi mi omogočala, da bi lahko pozneje študiral na Fakulteti za šport.Tekmovalce bi spodbujal, se pogovarjal z njimi o njihovi koncentraciji, vodil vaje sproščanja, jih usmerjal pri reševanju sporov.Kdor hoče, najde pot, kdor noče, najde izgovor.

DZ 29–31

SDZ I 54–56

1.

2.

3.–5.

6.

7.

8.

14

ČLENEK

skoraj • morda • že • le

a) Policisti so že prišli na kraj nesreče. Šele včeraj sem prišla z morja. Anja pride morda v petek domov. Zagotovo se šališ? Pomagala ti bom, da . Ne, ne mislim tega narediti. Kopje je vrgla samo 20 metrov daleč. Pojedel je celo ostanke iz hladilnika.

b) morda, mogoče • najbrž, bržčas, bržda • kajne, a, ali ne

a) nikar • vsaj • še • tudi • samo

b) torej • zagotovo • ne • baje/morda • celo

c) Po smislu.

č) gotovo, seveda, res, vsekakor • morda, menda, najbrž • dejansko, še

a) Po členkih se ne sprašujemo, ne moremo jim določiti spola, števila, ne moremo jim spremeniti sklona ali jih stopnjevati.

b) Po besedi Jure se lahko vprašamo z vprašalnico kdo, lahko ji določimo spol, število, ji spremenimo sklon (samostalnik).

Po besedi zvečer se lahko vprašamo z vprašalnico kdaj (prislov). Po besedi gleda se lahko vprašamo z vprašalnico kaj dela, lahko ji določimo osebo

in število (glagol). Po besedi novo se lahko vprašamo z vprašalnico kakšno, lahko ji določimo spol,

število, ji spremenimo sklon, lahko jo stopnjujemo (pridevnik). Po besedi televizijo se lahko vprašamo z vprašalnico koga ali kaj, lahko ji določimo

spol, število, ji spremenimo sklon (samostalnik).

c) prislov • členek • pridevnik

a) še • seveda, tudi • predvsem • baje • le, torej • že, verjetno • zagotovo • še, tudi • pa, celo • ravno

b) Po smislu.

c) Po smislu.

a) Členek samo je v prvi povedi vezan na čas, v drugi pa na število stilskih preobrazb. Z drugačno postavitvijo členka se spremeni tudi pomen povedi, kar pomeni, da členki ne morejo biti vsebinsko prazni.

b) Prikrito norčevanje se vidi v tem, da pravi, da ni imela časa, potem pa pove, kako malo dela je imela v treh urah, kar seveda ne misli resno.

DZ 32–34

SDZ I 60–62

1.

2.

3.

4.

5.

6.

15

MEDMET

Pa-pa • tek, tek, tek • cap, cap, cap • hov, hov, hov

a) Fuj. Smrdiš. Na! Zdaj pa še to! Jooooooj. Sem si že predstavljala Ano z njenim angelskim obrazom, v beli obleki

iz tančice in …

b) Uf, torej mogoče le ne bo vse življenje kuhala zamere. Yeeeeeeeeeeeeeees, angleščino sem pisala dve, zato je bilo konec muk v letošnjem

šolskem letu! Hm, na to pa nisem pomislila.

c) Aha, cunje z morja! Halo, Ajda, se ti ljubi z mano plavati do otoka? Piše se ... hm, piše se ...

č) Npr. Ooooooh – Kakšno presenečenje. Ej – Kličem te. Ojej – To me pa preseneča.

a) tiktakati • bevskati • hahljati se • brneti • pljuskati • štrbunkniti • gagati • kikirikati • javskati

b) cmok • me(ee) • mu • hihi • čiv čiv • čof

a) grugru • kuku • ci ci • petpedi

b) Predmet ali naprava Medmetgosli ali druga godala cigu miguropot, drdranje avtomobilčka brr - drr - rrr - trrboben, trobenta ratata - trarazvonček cin cin - tin tin tin

c)Predmet, žival Medmet Iz medmeta

izpeljana besedaura tik tak in tiktak

tika taka in tikatakatiktakati, tiktakanje

voz ALI kočija ALI motor ALI mlinsko kolo ALI klopotec ALI strojnica ALI vlak

drr drdrati, drdranje

puška pok pokanjevrabec ALI druge ptice čiv čivkanje

DZ 35–38

SDZ I 67–70

1.

2.

3.

4.

16

Predmet, žival Medmet Iz medmeta izpeljana beseda

vrana, krokar kra kra krakanjesova skovik skovikniti

č) Po smislu, npr.: ovca – be, mačka – mijav, medved – brunda, pes – hov/hovhov

Plosk ALI klap •Tararara •škrip • tap tap

Npr.Vrsta medmeta Zgledrazpoloženjski fuj; na; jooooooj; uf; yeeeeeeeeeeeeeees; hm; ooooooh; ojej; haha

posnemovalni tek, tek, tek; cap, cap, cap; hov, hov, hov; tik tak; ga ga; bevsk; pljusk; kikiriki; štrbunk; čivkati

pozdravni pa-pavelelni ej

Po smislu, npr.: V njem se pojavlja veliko medmetov, saj se govorci ne vidijo in ne slišijo, zato morajo razpoloženje večkrat ponazarjati tudi z medmeti.

Pokaži, kaj znaš

a) Obkrožene netvorjenke so: otrok • luna • rosa • cof • sreča • sonce • oblak • dež.

b) Po smislu.

a) grelnik • prodajalec • samozavesten • gasilec • sedišče • radodaren • gugalnica • fantič

b)to, da lenarimo tam, kjer se umivamoto, da hvalimo to, da si osamljenskupina dreves prebivalec Londonatak, ki laže ta, ki bere

a) Prvi zapis je iz SSKJ-ja, drugi iz SP. V SSKJ-ju je umeščen med prislove, v SP pa natančneje, in sicer med poudarjalne členke. V SSKJ najdemo razlago več pomenov gesla (zapisani je pod št. 1).

b) Po smislu, npr.: Rad bere knjige, predvsem pustolovske in kriminalne romane.

5.

6.

7.

DZ 38–39

SDZ I 70–71

1.

2.

3.

17

/ • čof • Ooooooo

a)–b) Po smislu.

BEREMO IN PIŠEMOŽivljenjepis

Po smislu.

a) Odstavek Podatek1. socialno stanje (ime in poklic staršev, število otrok v družini) –

natančni rojstni podatki 2. delovne izkušnje – pomembnejše dejavnosti – pomembnejši

dosežki, prejete nagrade, priznanja – podatki o šolanju, izobrazbi

3. poklicna pot, načrti

b) Ime in priimek ter kraj bivanja pisca, kraj in datum pisanja, preživljanje prostega časa, zanimanja.

– Polona Ržen– Je petčlanska. ALI Ima 5 članov.– Pogled pisca življenjepisa: lahko pomeni, da je opravila vse razrede, mogoče pa je

bila vsa leta odlična in dejavna še na drugih šolskih področjih.– Subjektivno.– Objektivna.

Nato je štiri leta prodajal računalniško opremo v podjetju Mig, d. o. o., Ljubljana. Potem je deloval na Dunaju. Naslednje leto se je vrnil v Maribor. Osnovno šolo Venclja Perka sem končal leta 2013 v Ljubljani. Po drugi svetovni vojni je sprejel službo v tujini. Konec leta 2012 se je preselil v Ljubljano. Pred tem je štiri leta živel in ustvarjal v Parizu. Naslednje leto je našel zaposlitev v Kranju.

a) Po smislu, npr.: Jože Plečnik, priznani slovenski arhitekt, se je rodil 23. 1. 1872 v Ljubljani kot četrti otrok v družini.

Osnovno šolo je končal leta 1882 in čez tri leta postal vajenec v očetovi mizarski delavnici. Nato je končal štiriletni študij na obrtni šoli v Gradcu in leta 1892 za dve leti postal oblikovalec pohištva v fi rmi J. W. Müller na Dunaju. Leta 1894 se je zaposlil v ateljeju Otta Wagnerja, pri njem pa v letih 1895–1898 na Akademiji lepih umetnosti na Dunaju tudi študiral. Potem je študijsko potoval po Italiji in Franciji. Na prehodu v 20. stoletje je postal samostojni arhitekt na Dunaju, čez enajst let

4.

5.

DZ 40–44

SDZ I 76–80

1.

2.

3.

4.

5.

18

profesor na praški šoli za umetno obrt, 1920 pa profesor na fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, kamor se je iz Prage tudi preselil.

V življenju je prejel številne nagrade in priznanja, npr. zlato medaljo za ureditev salona v avstrijski sekciji na svetovni razstavi v St. Louisu (1904) in Prešernovo nagrado (1949). Bil je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter častni meščan Ljubljane. Umrl je 7. 1. 1957 na svojem domu v Ljubljani.

b) Po smislu.

Nekrolog. • Biografski članek. • Leposlovni življenjepis.

zbuditi zanimanje • vsak • podjetje • bitka/boj

Avsečeva ulica • Prešernova nagrada • Preglovi priznanji • Wagnerjev atelje • Plečnikova arhitektura • Klopčičevi fi lmi • Zajčeve pesmi • Dejanov preboj

a) Napačni zapisi so: 23.januarja 1872 • 23.01.1872 • 01/23/1872 • 1895-1898 • 1895-98 • od 1895 l. do 1898 l. • od 1895. leta do 1898 leta

b) Jože Plečnik: v življenjepisu, uradnih dopisih, v nazivih ustanov (npr. Gimnazija Jožeta Plečnika).

Plečnik Jože: v abecednih seznamih, npr. telefonskem imeniku, redovalnici. Plečnik, Jože: v leksikonih, enciklopedijah.

c) Ker označuje vrstilni števnik. Za njim je vedno pika in po njem se vprašamo s kateri/-a/-o: npr. (Pred) katerim (rojstnim dnem)?

č) Po smislu, npr.: 2. polovica 20. stoletja; 2. pol. 20. stol. • od 1921 do 1934; od l. 1921 do l. 1934; od leta 1921 do leta 1934.

d) Nepravilno zapisani imeni družbe: Omic d.o.o., Ljubljana • Omic, d.o.o. Ljubljana

a) Association Internationale de Boxe Amateur • Akademija za gledališče, radio, fi lm in televizijo • televizija

b) SAZU • OI • SP

c) družba z omejeno odgovornostjo • Saint (slov. Sveti)

BEREMO, PIŠEMO IN GOVORIMOOpis in oznaka osebe

a) Gre za moškega, visokega okrog 160 centimetrov, suhe postave, čez obraz je imel masko z izrezom za oči, čez glavo pa kapuco oranžne ali svetlorožnate barve. Zgornji del oblačila je bil rdeče barve, le spodnji del dolgih rokavov je bil svetlorožnat. Oblečene je imel črne hlače, obut je bil v rjave čevlje z belo črto v spodnjem stranskem delu, na rokah pa je imel volnene rokavice sive barve, …

6.

7.

8.

9.

10.

DZ 45–52

SDZ I 85–92

1.

19

b) Rastline, živali, države, mesta, običaje …

c) Po smislu, npr.: Kadar se ljudje ne poznajo, pa se zmenijo za srečanje; če bi se človek izgubil in bi ga iskali.

a) Po smislu, npr.: … lasje • … ustnice • … oči • … postava • … lasje • … nos; … roke • … rokavi • … ramena • … ušesa • … usta • trepalnice

b) skuštrani lasje • prijazne oči • velika usta; vesele oči • svetli lasje • nizka postava

Po smislu.

a) Po smislu, npr.:tih – glasen pravičen – krivičenpesimističen – optimističen zaprt vase – družabenpovršen – natančen umirjen – razigranresnicoljuben – lažniv varčen – razsipenodločen – negotov zgovoren – redkobeseden

b) Po smislu, npr.:otožen = žalosten drzen = korajženbister = pameten humoren = zabavenvzvišen = ošaben sramežljiv = bojazljivplah = tih pošten = iskrenotročji = nezrel trmoglav = trmast

c) samozavesten – prepričan o svoji sposobnosti, znanju, moči nečimrn – ki si prizadeva vzbuditi občudovanje, pozornost sebičen – ki upošteva samo svoje koristi ljubosumen – ki čuti bojazen, da bi izgubil ljubezen, naklonjenost kake osebe;

ki čuti nezadovoljnost zaradi uspehov, prednosti koga prebrisan – ki zna z iznajdljivostjo, bistrostjo presenetiti, prevarati sanjav – ki ima veliko predstav, želja, ki navadno niso osnovane na resničnosti zaletav – ki ravna zelo hitro in premalo premišljeno

č) Po smislu.

d) širokosrčen – ozkosrčen • nevaren – varen • neposreden – posreden • delaven – len

2.

3.–5.

6.

20

e) Npr.Pozitivne lastnosti Negativne, nezaželene lastnostipravičen, umirjen, resnicoljuben, varčen, odločen, zgovoren, bister, humoren, pošten, samozavesten, vesten, vztrajen, vedoželjen, zanesljiv, vljuden, družaben, točen, strpen, poln energije, širokosrčen, skrben, varen, delaven

tih, pesimističen, zaprt vase, površen, otožen, drzen, vzvišen, sramežljiv, plah, otročji, trmoglav, nečimrn, sebičen, ljubosumen, prebrisan, sanjav, zaletav, nevaren, neposreden, hitre jeze, len

a) Po smislu, npr.: – Delavnost je njena vrlina. Se strinjam. – Rada se pošali. Se strinjam. – Ostaja realno na trdnih tleh. Se strinjam. – Do uspeha ima zadržan odnos. Se strinjam. – Prepogosto tarna in obupava. Ne bi mogel sklepati.

– Otroštva se ne spominja rada. Se strinjam. – Humor je njena obramba v tem svetu. Se strinjam. – Še danes ni družabna, med vrstniki se ne znajde najbolje. Ne bi mogel sklepati. – Hitro lahko opazimo njeno nerodnost. Se ne strinjam. – Je bila in ostaja negotova, nesamozavestna. Ne bi mogel sklepati.

– Rada piše za gledališče in igra. Ne bi mogel sklepati. – Drugim avtorjem ne zaupa. Ne bi mogel sklepati. – Meni, da je v Sloveniji preveč igralcev. Ne bi mogel sklepati. – Sočutno razmišlja tudi o drugih. Se strinjam. – Obžaluje izgubljeno igralsko kariero. Ne bi mogel sklepati.

b) Desa Muck je pisateljica, ki težave že od malega rešuje s humorjem. Ima občutek za sočloveka in ostaja realna pri svojih pogledih. Rada ima gledališče, nastopa pa le v svojih igrah, saj pravi, da je drugi ne povabijo. Njena nesamozavest izvira iz otroštva, ko je bila drugačen otrok, njeni vrstniki pa grobi in nesramni do nje.

c)–č) Po smislu.

a) namenilnik; ob glagolih premikanja

b) Da, je. Uporabljamo jo v pogovornem jeziku. (Za glagoli hotenja, možnosti ipd. uporabljamo v knjižnem jeziku običajni nedoločnik, ne pa namenilnika. To je sicer pogosta napaka.)

c) Ne. Glasi se še kruhka. (Kruhka je pravilna oblika za 2. skl. v knjižnem jeziku.)

č) To so slogovno zaznamovane besede. (Beseda štorast je slabšalna, teater je pogovorna ali žargonska, komad je žargonska in tudi neknjižno pogovorna, besedna zveza nakladaš iste stvari je slengovska, večina ni dobro skoz prišla pa neknjižno pogovorna.)

d) neroden ALI okoren, gledališče, igra ALI (umetniško) delo, govoriš iste stvari, večini je bilo težko ALI je ni dobro odnesla

e) Po smislu, npr.: Táko sem se pač videla.

7.

8.

21

f) členek • glagol • zaimek • zaimek • prislov • pridevnik • samostalnik • zaimek • pridevnik • predlog • predlog • zaimek • veznik

g) Medmet.

Po smislu, npr.: Spremljevalec gibalno oviranih ljudi za osebe z motnjami v duševnem razvoju bi moral biti o svojem varovancu dobro poučen, do njega bi moral pristopiti z občutkom, zato mora imeti spoštljiv in prijazen odnos. Mora biti strpen in dobro organiziran, saj opravlja tudi mnoge druge zadolžitve.

Po smislu.

opis osebe • oznaka osebe • opis osebe • opis osebe

a) Opis osebe Oznaka osebe– predstavitev načina oblačenja – predstavitev zunanjosti– predstavitev načina življenja – glagoli so v sedanjiku– objektivno besedilo

– predstavitev mnenja o osebi– glagoli so v sedanjiku– subjektivno besedilo– raba vrednotenjskih izrazov

b) Glagoli so v sedanjiku.

c) Po smislu.

a) Po smislu, npr.: Človek mora biti pozitiven in širiti oziroma razdajati svoj optimizem.

b) Naš pravi značaj ni težko spoznati le okolici, ampak pogosto tudi nam samim. V določenem delu ostajamo skrivnostni drugim in tudi sami sebi.

9.

10.

11.

12.

13.

22

BEREMO IN PIŠEMOPripoved o življenju osebe

Po smislu.

Časovna razmejitev Dogodki iz življenja Franeta Milčinskega Ježka

14. 12. 1914 rojstvo (pisatelja, igralca, režiserja, pesnika in šansonjerja)

v času študija sodeloval je z različnimi ansamblipred drugo svetovno vojno nastopal z Jožetom Pengovom1940 dobi zaposlitev v ljubljanski Dramimed drugo svetovno vojno bil v zaporupo vojni se šalil na slovenskem radiu,

urejal satirični časopis Pavliho, začel pisati radijske igre, pesmi, scenarije za fi lme, besedila za popevke in šansone, zabaval televizijske gledalce, nastopal je v fi lmih, pisal reklame

27. 2. 1988 smrt

a)

Podatki o ustvarjalcu

Življenjepis F. M. Ježka v

učbeniku

Pripoved o F. M. Ježku v

delovnem zvezkunatančni rojstni podatki DA DAsocialno stanje (ime in poklic staršev, število otrok v družini) NE DA

podatki o šolanju, izobrazbi DA NEdelovne izkušnje DA DApoklicna pot, načrti DA DApomembnejši dosežki, prejete nagrade, priznanja DA NE

b) Življenjepis F. M. Ježka v učbeniku na str. 86 in 87 in v samostojnem delovnem zvezku na str. 73.

c) Razlikuje se podatek, kdaj se je zaposlil v Drami: v življenjepisu: 1938, v pripovedi: 1940.

č) Po smislu, npr.: Zanimivejša se mi zdi pripoved o življenju osebe, saj poda še določene poglede na Ježkovo življenje, ne samo podatke iz njegovega življenja.

DZ 53–56

SDZ I 96–99

1.

2.

3.

23

a) Njegov smisel za humor je bil odličen. Naša kulturna zgodovina je precej turobna. (Sicer pa je sestavljena tako iz avtorjev

s turobnim pogledom (Cankar) kot tistih z vedrejšim pogledom (Ježek), kar jo drži v približnem ravnovesju.)

Bil je strašno (zelo) produktiven. V očeh drugih je razočaral, saj ni študiral, ampak hodil okoli z ansambli. Njegove radijske igre za otroke so prikupno smešne.

b) Npr. Cankarjeva dela niso tako humorna in vedra, po mnenju avtorice so turobna in pravo nasprotje Ježkovim.

c) subjektivno • tudi subjektivno

je potoval naokrog • s pripovedovanjem šal • nenevaren/umirjen • govoril šale • včasih • govoril je odkrito

Ponavlja se beseda tudi. Zamenjamo jo lahko npr. z besedo še (še televizijske gledalce), jo izpustimo (nastopal je v fi lmih), zamenjamo z besedo celo (celo kakšno reklamo).

a) presežnik • primernik • primernik

b) Stopnjevano navzgor: šibko – šibkejše – najšibkejše. Stopnjevano navzdol: šibko – manj šibko – najmanj šibko.

c) zgodovina, študirati, sodnik, pisatelj

č) ta, ki sodi • ta, ki piše

d) Zapisa ježek in Ježek ter lev in Lev se razlikujeta v tem, da sta z malo zapisani občni poimenovanji, poimenovanji živali (jež, lev), z veliko pa lastni poimenovanji – osebni imeni ljudi (Ježek in Lev).

POVED IN STAVEKPriredno zložena poved

Besedna zveza Priredno zložena Podredno zložena na pohorskih strminah �krotek in kratek �Anin telefon �bolj ali manj �Jožek in Ježek �rdeča kot paradižnik �prvi dve mesti �popevke in šansone �po vsem svetu �

4.

5.

6.

7.

DZ 57–59

SDZ I 102–104

1.

24

Dežuje! • Če ne pospraviš za sabo, te bom …

ZLOŽENA • PODREDNO (Poved je lahko prosta ali zložena. Lahko je priredno ali podredno zložena).

prosta • zložena poved • stavek • dve povedi

a) da (bi) – namerni • ko – časovni • ki – prilastkov • kako – predmetni • čeprav – dopustni • ker – vzročni • kdor – osebkov • kjer – krajevni • tako da – načinovni • če – pogojni

b) Slogovno zaznamovane besede: mobi, tip, nobel in slogovno zaznamovana besedna zveza: rdeča kot paradižnik.

a) Po smislu, npr.: Priredje je sestavljeno iz enakovrednih stavkov, podredje pa iz glavnega ali odvisnega stavka (lahko jih je več).

b) Podčrtana priredno zložena poved: Na tretje mesto se je tako uvrstila Japonska, mesto za njo je zasedla Kitajska.

Vrste priredijVezalno priredje

Podčrtane pravilne trditve: Prvi, drugi • zveze stavkov, drugi

a) dva stavka • en stavek Vezalno priredje je prvi primer. V drugem primeru je priredno zložena besedna

zveza.

b) Prešerne volje in polni lepih spominov … – zloženi stavčni člen … smo se sprehodili in se vrnili … – zložena poved (dve osebni glagolski obliki) Utemeljitev: V prvem primeru je priredno zložen samo stavčni člen, v drugem

primeru pa sta (priredno) zloženi osebni glagolski obliki, zato je to (priredno) zložena poved. Zanjo je značilno, da je sestavljena iz več stavkov, stavek pa prepoznamo po osebni glagolski obliki.

c) Odkljukan je drugi (Rada se zabavava in najino strast do zabave deliva z drugimi.) in peti kvadratek (Ponosno smo dvignili bronasti pokal in sprejeli medalje.).

zaporedje dogodkov • sočasnost • sočasnost • zaporedje • sočasnost

Veselo so se sprehajali in napravili številne fotografi je. Martin je mimogrede zarezal še nekaj čačk v nabiralnike, nato so se končno spravili iz hiše. Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne izražajo nujno tudi stališča uredništva revije Predpremiera.

2.

3.

4.

5.

6.

DZ 59–60

SDZ I 107–108

1.

2.

3.

4.

25

Med prireditvijo ne jej bobi palčk, ne šumi s papirjem in ne žveči. Jure je zlezel iz vode, se obrisal, sedel na brisačo in vzel knjigo v roke.

a) Odkljukan je drugi kvadratek (Kaj moramo narediti, preden odpotujemo, in česa ne smemo?).

b) Ko voda v loncu že močno vre, malce zmanjšajte ogenj, dodajte sol ter premešajte. Po pouku je učiteljica Zorkova najprej odhitela v vrtec po Aljaža, ker je tisti dan

bila ona na vrsti, nato pa odhitela domov skuhat hitro kosilo.

Stopnjevalno priredje

a) in • kakor da • ne samo – ampak tudi • niti – niti • kjer • ter • ki • kdor •pa • kadar • čigar • kakor • če • čeprav • ne le – temveč tudi • ker • da

b) ne samo – ampak tudi • niti – niti • ne le – temveč tudi

c) ne – ne, ne samo – temveč tudi, ne samo – marveč tudi, ne le – pač pa tudi …

Odkljukani so drugi (Dobro riše, v tem je celo najboljši v razredu.), tretji (Kioski po slovenskih mestih prodajajo kebabe, bureke, pleskavice in pice – še celo indijsko hitro prehrano je te dni dobila Ljubljana.) in peti (Niso samo upali na zmago, ampak so tudi veliko trenirali.).

Nisem le ljubitelj športa, ampak imam rad tudi umetnost. Ne povezujejo naju le skupni znanci, celo daljna sorodnika sva.Urška ni samo moja prijateljica, ampak je tudi moja punca.Ne vozimo se samo po Evropi, temveč odidemo tudi v daljne dežele. Ne bodo gradili novega zdravstvenega doma, ne bodo odprli novega vrtca, ne bodo naredili čisto nič obljubljenega. Niti te nisem poslušal, niti te ne poslušam, niti te ne bom poslušal. Ni le dobro študiral na fakulteti, pač pa tudi dobro delal v službi.Ne maram samo italijanske kuhinje, ampak uživam tudi v španski, maroški, indijski.

a) Vsakdo ve, da ima mobilni telefon pomembno vlogo ne le v zasebnem, temveč tudi v službenem vsakdanu.

Kanadski hokejist Tilie Olimpije John Hughes se slovenskim navijačem ni priljubil le s svojim znanjem, ampak tudi s tem, da odkrito obožuje deželo na sončni strani Alp in se resno spogleduje s slovenskim potnim listom.

b) Niti je ni poklical, čeprav je obljubil, niti je ob srečanju ni pozdravil. Delo učiteljic in učiteljev ni samo suhoparno razlaganje snovi in ocenjevanje

znanja, ampak tudi vzgajanje in vsestransko razsvetljevanje učencev, si je mislila Majda Zorko, ko je iz zbornice hitela v razred.

Po smislu, npr.: Ker je osebna glagolska oblika izpuščena, da se ne ponavlja. ALI Osebna glagolska oblika je izpuščena zaradi jedrnatosti.Za spust ni potrebna le posebna oprema, temveč je potrebno tudi izredno veliko znanja in izkušenj.

5.

DZ 61–62

SDZ I 110–111

1.

2.

3.

4.

5.

26

Ločno priredje

a) Po smislu, npr.: Ali bomo danes igrali nogomet … ALI Gremo zvečer na obisk k sorodnikom … ALI Pri pouku sodeluj …

b) Bodisi ni razumel • pa ga pokličite po telefonu • če ste na dogodek pozabili

a) Ana posluša ljudsko glasbo ali pop skupine. os. pov. predm. Zjutraj in zvečer si vzamem čas za telovadbo. p. d. č. pov. predm. Zaradi njihove pomembnosti ali zaradi strahu je reševal teste počasi. p. d. v. pov. predm. p. d. n.

Op.: navodilo v DZ zahteva, naj podčrtajo tudi dele stavčnih členov. V SDZ pa navodilo tega ne zahteva. Od učencev tega ni treba zahtevati, lahko pa pojasnite tistim, ki to želijo.

– predmet: ljudsko glasbo ali pop skupine – prislovno določilo časa: zjutraj in zvečer – prislovno določilo vzroka: zaradi njihove pomembnosti ali zaradi strahu

b) 1 • 3 •2

c) (2) dva; (2) dva • V drugi. • V prvi.

č) priredno • podredno

d) Vezniška beseda ali včasih poveže besede, včasih stavke. Kadar poveže stavke, so ti lahko enakovredni (ločno priredje) ali neenakovredni (z ali se začne odvisnik). Vejico pred ali pišemo samo takrat, kadar imamo odvisni stavek.

Po smislu, npr.: Lahko ju razlagamo kot izražanje pogoja: Če ne izklopite bliskavice, bo uničila posnetke. Ločni priredji:Ali izklopite bliskavico ali pa bo uničila posnetke. Ali mu ga boste želeli kupiti vi ali pa bo pobuda na njegovi strani.

Tri jedi so tople, dve pa lahko pripravite za prilogo glavni jedi ali pa ju postrežete kot samostojno jed.Če se le da, snov ponavljaj na glas ali si jo nariši ali napiši.V nekaterih klepetalnicah in forumih obstajajo moderatorji, ki bdijo nad pogovori in po potrebi odstranijo kakšno zgago iz klepeta ali jo za določen čas blokirajo.

Protivno priredje

Buča steklenka je bližnja sorodnica melone, ampak ni užitna. Ne hitite, toda hkrati ne bodite preveč počasni. Fotografi je očistite z grafi čnim programom, vendar ne poskušajte skriti napak. Mobilni telefon pomeni zabavo ... a tudi preudarnost, odgovornost in skrbnost. Možakar ni stopil za Lenartom, pač pa je divje pogledal po lokalu.

DZ 62–63

SDZ I 112–113

1.

2.

3.

4.

DZ 64–65

SDZ I 115–116

1.

27

a) Neustrezno: Berem fantazijsko literaturo, temveč raje vzamem v roke detektivke. … prvi stavek nikalni.

b) V prvi, drugi in zadnji povedi je veznik temveč rabljen pravilno. V tretji in četrti povedi je popravljeno takole: Saj ata je vsak dan plaval na tisti otok, ampak to ni isto! Svet je preostrih robov za moj okus, ampak ne snamem očal, ker se bližava

morilskim stopnicam.

a) Po smislu, npr.: stopnjevalno, stopnjevalno, protivno.

b) Po smislu, npr.: vezalno, protivno, protivno.

a) Vem, da so mozolji na nosu zelo zoprni, a ne sekiraj se preveč, saj jih imajo skoraj vsi mladostniki.

Dajte portretirancu dovolj časa, da se sprosti, vendar ne toliko, da se bo začel dolgočasiti.

Mačke je najlažje fotografi rati, ko so nekoliko zaspane, vendar jih poskusite pripraviti vsaj do tega, da bodo odprle oči.

b) Vem, da … – loči glavni stavek od odvisnega (predmetni odvisnik), … zoprni, a … – protivno priredje, vezniška beseda a,

… časa, da … – loči glavni stavek od odvisnega (namerni odvisnik), … sprosti, vendar … – protivno priredje, vezniška beseda vendar, … toliko, da … – odvisni stavek (namerni odvisnik),

… fotografi rati, ko … – loči glavni stavek od odvisnega (časovni odvisnik), … zaspane, vendar … – protivno priredje, vezniška beseda vendar, … tega, da … – odvisni stavek (predmetni odvisnik).

Pojasnjevalno priredje

a) Drevo, ki zdrži najnižje temperature, je ameriški macesen (L. laricina), ki je doma na severu ZDA, kajti prenese lahko temperature do vsaj –65 °C.

Kraj Al‘Aziziyah v libijskem delu Sahare se ponaša z najvišjo izmerjeno temperaturo v senci, to je 58 °C (13. 9. 1922).

Največja nihanja temperature so izmerili v Verhojansku v Sibiriji na vzhodu Rusije, razlika med najvišjo in najnižjo temperaturo je bila namreč kar 10 °C: od –68 °C do 37 °C.

Največja usta ima med kopenskimi živalmi afriški povodni konj, saj lahko čeljusti razpre za skoraj 180 stopinj (pri odraslem samcu to pomeni, da je povprečni razteg dolg 1,2 m).

Najdebelejši led so odkrili 1975 na vzhodu Antarktike, segal je namreč 4776 m (za deset Empire State Buildingov) globoko.

Največja celina je Azija, in sicer pokriva 29 % Zemljine površine. Sekvoja iz nacionalnega parka Redwood v Kaliforniji je v Guinnessovi knjigi

rekordov zapisana kot najvišje drevo, saj meri v višino 115,5 m.

b) namreč, kajti, saj • to je, in sicer

2.

3.

4.

DZ 65–67

SDZ I 117–119

1.

28

Uporabite stojalo, saj daljši časi osvetlitev lahko povzročijo meglene fotografi je. Preverite zvok, saj nekatere digitalne kamere v spletnem načinu ne predvajajo zvoka. V Srbiji še naprej s strahom opazujejo reke, včeraj se je namreč Ibar že začel razlivati v mesto Kraljevo, razlita voda pa je v kratkem času tudi zamrznila.

a) krajevni odvisnik • časovni odvisnik • namerni odvisnik

b) Kolona vozil je dolga osem kilometrov, saj je zastoj nastal tudi na avstrijski strani pred predorom Karavanke v smeri Slovenije.

Slovenija se je gospodarsko hitro razvijala, posebej še v petdesetih letih, dežela se je namreč močno industrializirala.

Pri fotografi ranju pazite na promet, saj boste drugače povzročili še dodatne nesreče. DA

c) Jej čokolado, saj je dobra za možgane. Veliko gneče pričakujejo tudi na hrvaških cestah proti morju in v bližini turističnih

krajev, kajti turistična sezona pri južnih sosedih je na vrhuncu. Ljudje so morali najti nekakšnega grešnega kozla za vse te nesreče, saj je vladala

popolna zmeda. Snovalci so turnejo poimenovali 360° Tour, koncert si je bilo mogoče namreč

ogledati s prav vseh strani, saj oder ni imel klasičnega zaodrja. Med izobraženci se je vse bolj širilo prepričanje o obstoju posebnega naroda,

Slovencev, kajti tedaj je veljalo, da so jezikovne skupnosti enake narodom.

prirednem • podrednem • podrednem • prirednem • podrednemManjkajoče vejice: … Kikovica, na avtocesti … • … brezobzirno, če … • … cevi, celo …

Posledično priredje

Po smislu, npr.:Razbil je okno, zato je bil oče jezen nanj.Že večkrat se ji je zlagala, zato ji ni več zaupala.Zunaj močno piha, zato se bomo toplo oblekli.Zredil sem se za deset kilogramov, zato zdaj pazim pri prehrani.Hitro se razjezi, zato ne gleda televizijskih poročil. Bil je res sovražno razpoložen, zato so se raje skrili pred njim.Kofein ga popolnoma prebudi, zato zvečer ne pije kave.

Na primitivnem dvokolesu so se kolesa z enim pritiskom na pedala obrnila samo enkrat, zato je bilo treba veliko poganjati.Pismo je most med ljudmi, zato nanj takoj odgovori. Radi gledamo živali, zato pogosto prihajamo v živalski vrt. Vsekakor je bil odziv ustvarjalcev nad našimi pričakovanji, zato bomo podobne natečaje organizirali tudi v prihodnje. Koncentracija ozona na tej nadmorski višini se spreminja počasneje kot v dolini, zato tako visoka koncentracija lahko traja še več ur.Ponoči so se temperature močno spustile, zato je jezero zamrznilo. Čisto vsi kuharji so se potrudili in pripravili zelo zanimive jedi ter predstavitve, zato je nemogoče kogar koli izpostaviti.

2.

3.

4.

DZ 67–68

SDZ I 120–121

1.

2.

29

a) Ribe so dober nadomestek za meso, saj imajo nizko kalorično vrednost ter tudi nizko vsebnost nasičenih maščob in holesterola.

Vendar moramo pomisliti na to, da se bo sogovornik morda počutil, kot da kričimo nanj, in raje pokličemo v mirnejšem času.

Ker v Sloveniji in drugod v EU večino izdatkov za zdravstvo krijemo z davki, stroški zdravljenja posledic uživanja mesa neposredno obremenjujejo javne fi nance.

b) Pojasnjevalno (priredje), vezalno (priredje) in (vzročno) podredje.

a) Telefon lahko predstavlja pomemben stik med vami in vašim otrokom, zato odločitev za mobilni telefon običajno zahteva mero preudarnosti.

Zver so zaradi prevoza uspavali, zato je imela ob izpustitvi še nekoliko ‚mlahave‘ noge.

Radijski valovi lahko motijo delovanje elektronskih naprav, zato je iz tehničnih razlogov uporaba mobilnih telefonov močno omejena v bolnišnicah in potniških letalih.

b) Iz pojasnjevalnih (priredij).

Sklepalno priredje

a) Nesmiselna sklepanja: Zjutraj je vedno pil kavo, torej je živel dolgo in srečno življenje.

Ne mara tenisa, torej ga je igral.

b) Obkroženo: NE, pretvorba je smiselna le v nekaterih primerih.

Po smislu, npr.: Soseda je visoka 1,76, sosed pa 1,70, torej je soseda višja.Ponoči je vožnja z avtom nevarnejša, torej bodi takrat bolj previden.Na Kitajskem živi več kot milijarda ljudi, torej je to ena najbolj poseljenih držav.Cele dneve dela, torej je verjetno pogosto utrujen.Brez učenja ne bom dokončala šole, torej se moram učiti.Letos so se poletne temperature gibale okoli 33°C, torej je bilo kar vroče.Veliko ljudi potrebuje pomoč Rdečega križa, torej jih že veliko živi na pragu revščine.

a) Izraženo je sklepanje, toda priredje je vedno zveza stavkov, zgornji primer pa je enostavčna poved.

b) Drugi stavek ne podaja sklepa iz prvega stavka, torej zgornja poved ni sklepalno priredje.

saj • zato • saj • torej • torej • zato • saj

3.

4.

DZ 68–69

SDZ I 123–124

1.

2.

3.

4.

30

Pokaži, kaj znaš

Napačni zapisi:

Vrsta priredja: Izraža na primer … Veznik ali vezniška zveza Zgled

protivno saj posledično … možnost izbire

stopnjevalnoNe maram Jureta, on namreč vsakogar zmerja.

vezalno niti – niti

dopustno … dopolnjuje glavni stavek

kljub temu da, čeprav

Čeprav mi jeziki povzročajo težave, se učim angleščino.

pojasnjevalnoCerkniško jezero včasih presahne, torej je presihajoče.

ločno … posledico

sklepalnoNe jem samo mesa, temveč imam rad tudi zelenjavo.

posledično • ločno • protivno • protivno • vezalno • stopnjevalno • pojasnjevalno • ločno • pojasnjevalno • sklepalno • stopnjevalno

a) priredno – sočasnost (vezalno priredje) • priredno – nasprotje (protivno priredje) • priredno – zaporednost (vezalno priredje) • priredno – stopnjevanje (stopnjevalno priredje)

b) protivno, posledično • pojasnjevalno, protivno • ločno, ločno

Po smislu, npr.: Vezalno: Človek s posegom v naravo spreminja naravni tok stvari in uničuje svojo prihodnost. Stopnjevalno: Človek s posegom v naravo ne samo spreminja naravni tok stvari, ampak škoduje tudi sebi. Ločno: Človek s posegom v naravo ali spreminja naravni tok stvari ali pa naravo podjarmlja. Protivno: Človek s posegom v naravo spreminja naravni tok stvari, toda pri tem ni pozoren na negativne posledice svojega početja.Pojasnjevalno: Človek s posegom v naravo spreminja naravni tok stvari, saj pri tem ne misli na posledice. Posledično: Človek s posegom v naravo spreminja naravni tok stvari, zato narava vztrajno propada. Sklepalno: Človek s posegom v naravo spreminja naravni tok stvari, torej povzroča škodo.

DZ 70–72

SDZ I 125–127

1.

2.

3.

4.

31

a) Po smislu, npr.: Petdesetletni Britanec Paul Barton je želel opozoriti na težko življenje slepih slonov,

zato jim je v gorovju Kanchanaburi na klavir zaigral nekaj Beethovnovih skladb. Brez skrbi, saj nihče ne dela samomora. Mylo Xyloto, zadnji album britanskih rockerjev Coldplay, je velik hit, do zdaj ga je

namreč kupilo že več kot dva milijona ljudi. Iz kalifornijskega Urada za ribe in lov so sporočili, da so medveda ujeli v torek,

toda izpustili so ga dan kasneje. Vsak porod poteka drugače, torej težko vnaprej predvidimo, kako se bomo odzivali.

b) Tvorili smo posledično, pojasnjevalno, pojasnjevalno, protivno, sklepalno. Lahko bi tvorili tudi druga priredja.

Odkljukani so prvi štirje in sedmi kvadratek: Namesto veznika lahko v vezalnem priredju zapišemo tudi samo vejico. Med stavkoma, povezanima z dvodelnim veznikom niti – niti, vejice ne pišemo.Kadar z veznikom ali povežemo več kot dva priredna stavka, vejico pred njim lahko pišemo.Vejica vedno loči enakovredne stavke, ki izražajo nasprotje. V sklepalno priredje povezana stavka sta ločena z vejico.

Po smislu. V nekaterih primerih lahko zamenjamo vrstni red stavkov, npr. Opraviči se ali pa ti žalitev zamerim. Žalitev ti zamerim ali pa se opraviči. Pri nekaterih poved z zamenjavo izgubi svoj smisel ali jezikovno ustreznost, npr. Temperature so krepko pod ničlo, zato prebivalcem svetujejo počitek doma. Neustrezno bi bilo: Prebivalcem svetujejo počitek doma, zato so temperature krepko pod ničlo. ALI Zato prebivalcem svetujejo počitek doma, temperature so krepko pod ničlo.

BEREMOObrazci v elektronski obliki

a)–c) Po smislu.

– Odpre se nam dodatno okno z navodili oz. pomočjo za izpolnjevanje spletne prijavnice.

– Vsa polja, ki so označena z *, je obvezno treba izpolniti. – Pokličemo na dano telefonsko številko (041 654 321 Miha).– Dodatne discipline smučanja/deskanja, med katerimi lahko izbiramo. – Če kliknemo na znak Izbriši prijavnico, nam sistem zbriše podatke, ki smo jih

že zapisali. Če kliknemo na znak Pošlji prijavnico, prijavnico pošlje, s tem pa smo se na izbrano dejavnost prijavili.

– Izjava o varovanju zasebnosti in podatkov mi zagotavlja, da posredovanih podatkov ne bodo posredovali drugim ali jih uporabljali z drugimi nameni, kot so jih zbirali/mi zagotovili.

Po smislu.

5.

6.

7.

DZ 73–74

SDZ I 132–134

1.

2.

3.

32

a) SP pravi, da se izraz starši uporablja v množini, izraz v ednini ali dvojini pa je neknjižni pogovorni.

b) Po SP pišemo: EMŠO, GSM.

BEREMO IN PIŠEMOUradna prošnja

Po smislu, npr.:

Špela FeleOŠ Jurija Vege MoravčeVegova 381251 Moravče Moravče, 5. 2. 2015

Ljubljanske mlekarne, d. d.Služba za stike z javnostmiTolstojeva 631000 Ljubljana

Prošnja za obisk in ogled proizvodnega procesa

Spoštovani!Pišem vam v imenu članic in članov kemijskega krožka na osnovni šoli. Pri krožku, kjer nas je dvanajst, se v drugi polovici letošnjega šolskega leta srečujemo z opisi različnih proizvodnih procesov. Zelo nas zanimajo procesi obdelave in predelave mleka. Hvaležni bi vam bili, če bi lahko članom krožka pod vodstvom naše mentorice Irme Vekl omogočili obisk tovarne, kjer bi si lahko ogledali, kako proizvodni proces teče v praksi.

Hvala za vaše razumevanje. V pričakovanju odgovora vas lepo pozdravljam.

Špela Felc članica kemijskega krožkaV vednost:– vodstvu šole,– Ljubljanskim mlekarnam.

4.

DZ 75–77

SDZ II 8–10

1.

33

Besedilo v DZ:

Špela FeleOŠ Jurija Vege MoravčeVegova 381251 Moravče Moravče, 5. 2. 2015

Ljubljanske mlekarne, d. d.Služba za stike z javnostmiTolstojeva 631000 Ljubljana

Prošnja za obisk in ogled proizvodnega procesa

Spoštovani!Pišem vam kot mentorica kemijskega krožka na osnovni šoli v Moravčah. Pri krožku se letos dvanajst učenk in učencev srečuje z opisi različnih proizvodnih procesov. Zelo jih zanimajo procesi obdelave in predelave mleka. Hvaležni bi vam bili, če bi lahko članom krožka omogočili obisk tovarne, kjer bi si lahko ogledali, kako proizvodni proces teče v praksi.

Hvala za vaše razumevanje. V pričakovanju odgovora vas lepo pozdravljam.

Špela Felc mentorica kemijskega krožka

V vednost: – vodstvu šole,– Ljubljanskim mlekarnam.

a) Odkljukane so druga (… ravnateljico šole, če prosim za odlok plačila malice zaradi fi nančnih težav.), tretja (… vodstvo šole, če prosim za zamenjavo šolskega obveznega izbirnega predmeta.) in četrta trditev (… razrednika, če prosim za koriščenje prostega dneva zaradi potovanja s starši.).

b) Odkljukani sta prva (… potrdila o prihodkih v družini, če prosim za prispevek zaradi nizkih prihodkov družine.) in četrta trditev (… kopijo svojega zadnjega spričevala, če prosim za štipendijo za nadarjene.).

a) Podčrtano: prošnja predsednika šolske skupnosti gostu, ki ga želimo povabiti na šolo • prošnja delavca večjega podjetja direktorju za povišico

b) Spoštovani! • Ga./g. Novak • Cenjena ga. Vrle

c) S spoštovanjem! • V upanju na hiter odgovor Vas lepo pozdravljam. • Na svidenje.

a) Ta prošnja je javna, prošnji v prvi nalogi oz. učbeniku sta zasebni.

2.

3.

4.

34

b) Ta prošnja je neuradna, drugi dve (v prvi nalogi in učbeniku) pa sta uradni.

c) Po smislu, npr.: Po obliki se praktično v ničemer ne razlikuje – večkrat so pripisane priloge kot pri drugih omenjenih besedilnih vrstah.

PRAVOREČJEGlasovi slovenskega knjižnega jezika

8 • 21 • 25

Samoglasniki (8) • a • i • o Soglasniki (21) • d • m • Nezveneči (9) • k • š •f

a) Obkroženo: široki • ozki • široki • ozki

b) ozki • široki • široki • široki • ozki • široki

c) Po smislu, npr.: Védel pomeni, da je znal, bil seznanjen ipd. Vêdel pomeni, da se je obnašal. ALI védel = znal, bil seznanjen, vêdel = (se je) obnašal. • Góst je pridevnik, gòst je samostalnik. ALI góst = tak, ki je bolj v trdnem kot tekočem stanju; gòst = tisti, ki je povabljen • Vêra = žensko ime, véra = samostalnik ALI religija • Grób je pridevnik, gròb je samostalnik. • Pét je števnik, pêt je rodilnik množine samostalnika pêta. • Klòp je žival, klóp pa predmet. • Répa je rastlina, rêpa sta dela živalskih teles. • Kôsa je predmet, orodje, kósa sta dva kósa (ptici) ali dva dela stvari.Op.: Učenci lahko oblike besednovrstno določijo, lahko poiščejo sopomenke oz. nadpomenke ali pa tvorijo kratke povedi, da dokažejo pomensko razliko.

Po smislu, npr.: Vse lahko izgovarjamo na dva načina.

Štev. glasov: 6 • 5 • 7 • 5Štev. črk: 5 • 5 • 6 • 5

a) Po smislu.

b) Po smislu. Op.: Učenke in učenci naj bi v- (prva skupina besed) in u- (druga skupina besed) izgovorili kot dvoglasniški -, vr- in vl- na začetku besede pa bodisi kot dvoglasniški ali v (odvisno tudi od pokrajinskega pogovornega jezika ali narečja). SP v taki zvočniški skupini sredi besede predpisuje le izgovor z dvoglasniškim , vendar je v širši rabi in med strokovnjaki najti oboje.

a)–č) Po smislu.

a)–b) Po smislu.Op.: Učenke in učenci naj bi v prvih dveh skupinah besed znali izgovoriti l kot dvoglasniški , v zadnji pa kot l.

Z (dvoglasniškim) , tudi z l. • Z (dvoglasniškim) . • Z l in (dvoglasniškim) . • Z l in (dvoglasniškim) . • Z l, tudi z (dvoglasniškim) .

DZ 78–80

SDZ II 14–17

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

35

Naglas

a) 2. • 1. • 3. • 3. (zadnjem) • 2. (zadnjem) • 1.

b) kapa – delati – govorjenje – drevo – izlet – malenkost – odgovoren – posojilo

a) Po smislu.

b) sédel, sedél • tèma, téma • táko, takó

c) Po smislu.

č) Razlika je v mestu naglasa, podobnost pa v zapisu.

Po smislu. • Na tri načine. • Po smislu.

Po smislu.

Pokaži, kaj znaš

Soglasniki: 3 • 3 • 5 • 3 • 3 • 4Samoglasniki: 2 • 2 • 3 • 3 • 1 ALI 2Op.: Deležnik umrl izgovarjamo [um ŕu] ali [um ŕ ]. Če bodo učenke in učenci v [um ŕ ] prepoznali kot u, bodo seveda namesto 3 napisali 4. Vendar ni samoglasnik. Ravno tako bodo lahko dvoglasniški v besedi poln [pô n] dojeli bodisi kot en sam samoglasnik (poznajo 8 samoglasnikov, med katere dvoglasniški seveda ne sodi) ali dva samoglasnika (slišali ga bodo kot u).Tudi strm lahko izgovarjamo na dva načina: z enim polglasnikom [st ŕm] ali dvema [st ŕ m].

a) element • novec • boj • violončelo • del obraza nad očmi • nepretrgano, v določeni smeri gibajoča se snov • vrečica ali škatlica za hranjenje majhnih predmetov • posnema glas pri trkanju, udarcu

b) Po smislu.

a) Izgovor Oznaka Slovarska razlaga

gól l m cilj napada pri nekaterih igrah, predvsem z žogo, vrata

gôl ž obsekano tanjše deblo

gòl prid. ki je brez dlake, las ali perja

pól l m točka na zemeljski površini

pôl1 l ž izraža časovno točko, ki je 30 minut pred navedeno uro

pôl2 prisl. izraža enega od obeh enakih delov

DZ 80–81

SDZ II 18–20

1.

2.

3.

4.

DZ 82–83

SDZ II 19–20

1.

2.

3.

36

b) Po smislu.Op.: Med SSKJ in SP je razlika v zapisu besede gol (obsekano tanjše drevo) in pol (izraža enega od obeh enakih delov); v SSKJ so široki o v tem položaju še zapisovali z ostrivcem, torej gól za izgovor [gô ] in pól za izgovor [gô ], po novem pa ga s strešico. Učenke in učenci bodo verjetno opazili razliko v zapisu naglasnih znamenj, delno odsotnost razlag v pravopisu ipd.

a) Z . • Z .

b) V pravopisu ali slovarju.

Pravilno je rôjen, upokojèn in hodník. Pomagam si s pravopisom ali slovarjem.

Razlika med besedama je v pomenu, mestu naglasa in izgovoru črke l: v besedi bólnica (zavod za zdravljenje bolnikov) jo izgovarjamo z glasom l, v bolníca (bolna ženska) pa kot ALI glasom, podobnim u.

POVED IN STAVEKStavčna sestava

a) Povedi: 6, stavki: 9, vejice: 0. Podatki niso povezani. ALI Ne.

b) 6 • 9 • 0; … ne morem sklepati …

podredno • podredno • priredno •priredno • podredno • priredno • priredno • podredno • priredno

Ves material, ki ga bomo potrebovali na dejavnostih, bo na voljo v galeriji.Medveda, ki ga ujamejo, običajno spustijo na prostost na drugem mestu. Z drugim likovnim natečajem v Menačenkovi domačiji, h kateremu smo povabili ljubiteljske slikarje iz Domžal in okolice, želimo poudariti naravno lepoto domačega kraja. Odvisniki razdelijo glavni stavek na dva dela.

Na platno bomo naslikali sliko z oljnimi barvami in opazovali, kako jo vidimo pod različno svetlobo. Desno od priredne zveze.Če zapravim kupe denarja, težave ne bom rešil, temveč jo bom le utišal. – Levo od priredne zveze.Iz narave jemljemo vse, kar potrebujemo, ne glede na posledice. – Med priredjem.

Stavčna sestava:Pri 2. nalogi:S/ SS/ SS + SS + SS/ SS + SS + S

4.

5.

6.

DZ 84–85

SDZ II 23–24

1.

2.

3.

4.

5.

37

S/ S/ SS + S + S

Pri 3. in 4. nalogi: S2 / S\ S

2S2 / S\ S

2S2 / S\ S

2

S + S/ S

S\S + S

S/ S\S

Tvorni in trpni stavek

a) Polona • šestnajsti božični DeeJay Time • tradicionalna prireditev • babica • moja juha

Utemeljitev: Ker nas zanima, kdo ali kaj je dejanje opravil.

b) rože • veliko pohval navdušenega občinstva • AndražaOp.: Da je katera beseda ali besedna zveza v stavku predmet, je odvisno od povedka. V nasprotju z osebkom torej ni vršilec dejanja. Učenke in učenci lahko preprosto odgovorijo, da se po njem sprašujejo z vprašalnicami za stranske sklone (ne imenovalnik).

a)

Poved Osebek – vršilec dejanja, nosilec stanja

Osebek – od dejanjaprizadeti

Petra je zardela �brezkompromisni Zoran si je zastavil visoke cilje �

hiša je bila zgrajena �Uroš igra nogomet �

b) hiša je bila zgrajena

c) trpni stavek

č) Skrit je v povedku: Ona je pospravila. To je tvorni stavek.

d) Ker o vršilcu dejanja (psih) logično sklepamo, niso pa izraženi v stavku. ALI Ker je osebek od dejanja prizadeti.

Po podatkih uprave civilne zaščite Zeniško-Dobojskega kantona je bil prvi potres registriran ob 1.12, … … (tedaj je bil sprejet ustavni zakon in razveljavljenih 27 jugoslovanskih zakonov) …

+

DZ 85–88

SDZ II 27–31

1.

2.

3.

38

Nagrajene fotografi je bodo razstavljene v prvem preddverju Cankarjevega doma od 14. februarja do 9. marca 2012. … ki je bil skopan kar 16 metrov pod zemljo, …

a) Tvornik: … policisti so petim kršiteljem cestnoprometnih predpisov zasegli vozilo.

b) Po smislu, npr. Stavki bi bili lahko tudi tvorni; trpni stavki poudarjajo dejanja, ki so se zgodila, ne povejo pa, kdo jih je storil, policija tega največkrat še ne ve.

c) tvorno izražanje

č) Po smislu, npr.: Če slovenščino primerjamo z angleščino, opazimo, da je v angleščini pogostejše izražanje v trpniku (pasivu).

a) pospravim, pospravljam • delati (je delal, bodo delali, sem delal …)

b) nedov. • dov.

c) smeti so bile odnešene • pesem je bila zvečer zapeta • nanizanke so se gledale

a) NEDOLOČNIK GLAGOLA

DELEŽNIK NA -L(… se je …)

DELEŽNIK NA -N, -T(… je bil …)

iskati iskal iskanbraniti branil branjenzamuditi zamudil zamujenizumiti izumil izumljenprebrati prebral prebrangledati gledal gledanpožreti požrl požrtzviti zvil zvitgovoriti govoril govorjenprijeti prijel prijetzapreti zaprl zaprtspraševati spraševal spraševan

b) Po smislu, npr.: braniti – nedov. Grad se je branil do zadnjega moža. prijeti – dov. Bil je prijet to noč.

ki sta jo naročila oba partnerja – Delo je bilo naročeno s strani obeh partnerjev.ki so jih kasneje slovenske oblasti zmanjšale – Kasneje so bile kazni zmanjšane. ki je na javnem mestu pila kavo – Kava se je pila na javnem mestu. Zasedena področja so vključili v provincialno organizacijo – Zasedena področja so bila vključena v provincialno organizacijo.

4.

5.

6.

7.

39

Pokaži, kaj znaš

Pazimo nase in na svoje stvari. Začetna skupina je zaradi nenavajenosti hodila počasi. p. d. v. p. d. n.Posušeno in v prah zmleto koreniko te začimbe kupimo v večjih trgovskih centrih. p. d. k.

podredno zložena poved • prosta poved z zloženim stavčnim členom • priredno zložena poved

Ni me zanimalo, ali bo Jon tam ali ne (sem pa močno upala, da bo). Če ti kaj ni jasno, le vprašaj.Upokojeni profesor mu je ves čas zatrjeval, da zna vsaj za tri, a on je v šoli vsakič dobil nezadostno. Ne fotografi rajte, če vidite napis »fotografi ranje prepovedano«, saj si lahko nakopljete nepotrebne težave.

a) predmetni odvisnik • predmetni odvisnik, ločno priredje • vezalno priredje, predmetni odvisnik • vezalno priredje, prilastkov odvisnik, vezalno priredje, prilastkov odvisnik

b) S/ S S/ S + S S + S/ S S + S/ S\ + S/ S

Po smislu, npr.: Da smo na poti zapolnili vmesni čas, smo se ustavili še v Raški, to je v Srbiji. Poleg tega med zvezdnicami kraljuje na Facebooku, saj je njeno stran »všečkalo« že skoraj 50 milijonov ljudi. Olajšano sem se počila na stol in začela po torbi brskati za knjigo, ki je seveda še nisem prebrala, niti iz torbe je še nisem vzela.

a) trpni • tvorni • tvorni • trpni

b) Rezultate plebiscita so uradno razglasili 26. decembra. Najprej se je igral nogomet, potem ameriški nogomet. Glasovanje bi bilo lahko izvedeno kar od doma. V treh prometnih nesrečah so se tri osebe lahko telesno poškodovale.

Pretvorjene povedi, pri katerih se pomen ne spremeni, so:druga (Jimmy Carter je bil prvi v bolnišnici rojeni ameriški predsednik.), tretja (Jimmy Carter je bil prvi ameriški predsednik, ki je bil rojen v bolnišnici.), peta (Prvi ameriški predsednik, ki se je rodil v bolnišnici, je bil Jimmy Carter.) in osma (Jimmy Carter je bil prvi ameriški predsednik, rojen v bolnišnici).

Po smislu.

DZ 89–91

SDZ II 31–33

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

40

BEREMO IN PIŠEMOOcena

Po smislu.

a) O rasti prebivalstva, neenakomerni porazdelitvi dobrin in obremenitvah za okolje.

b) Za 2-krat je letna poraba žita večja v Italiji kot v Indiji. Za 4-krat se je povečalo število svetovnega prebivalstva v sto letih. Za 5-krat se je v svetu povečala poraba žit v obdobju 1900–2000. Za 10-krat se je v svetu povečala poraba komercialne energije v obdobju

1900–2000. Za 15-krat se je v svetu povečala poraba fosilnih goriv v obdobju 1900–2000. Za 20-krat se je povečalo število mestnega prebivalstva v sto letih. Za 25-krat je letna poraba govedine na prebivalca večja v Italiji kot v Indiji.

c) Okoljski pritiski in poraba goriv v svetu bi bili kar šestkrat nad sedanjim povprečjem, če bi bilo leta 2050 število osebnih vozil na tisoč prebivalcev planeta enako slovenskemu povprečju.

a) Zeleni planet?; Avtor: dr. Dušan Plut; Založba Didakta, 2004; To je le eno od številnih okoljskih spoznanj, ki jih ponuja avtor knjige, profesor s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani dr. Dušan Plut.

Knjiga Zeleni planet? je izjemno informativno branje; Tudi zato ne, ker ob zaključku odstira rešitev – zasuk k sonaravnemu razvoju.

/ ki ga med »zelenimi« knjižnimi policami ne gre izpustiti! vse drugo

b) Največ je povzemanja vsebine, prevladuje modra barva.

c) Odkljukana sta drugi (izraža svoj odnos do dejstev, predstavljenih v knjigi) in tretji kvadratek pred možnima trditvama (zgolj povzema odnos avtorja knjige do znanih dejstev).

Pisec ocene meni, da je delo izjemno informativno, da ponuja tudi rešitve, zato ga priporoča v branje.

Po smislu.

a) Podatek o številu strani; podatki o avtoričinem življenju; ocena jezika v literarnem delu; odlomek iz besedila; podatek o avtorju ocene.

b) Ne.

c) Dušan Plut: profesor na Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Irena Velikonja: novinka v pisateljskem svetu; mlada; napisala prvo knjigo;

na gimnaziji poučuje slovenščino; ima izkušnje z mladino.

č) O avtorju prve ocene ne izvemo nič; o avtorju druge ocene pa ime in priimek.

DZ 92–95

SDZ II 39–42

1.

2.

3.

4.

5.

6.

41

Avtor ocene je delu naklonjen; napisano je realistično v vsebini in jeziku.

a) Prvo knjigo naj preberejo tisti, ki jih zanimajo naravovarstvena vprašanja. Druge knjige bodo veseli odraščajoči, ki verjamejo v ljubezen ali jo še iščejo

in ki se še iščejo v odnosu s starši.

b) Po smislu:

– podatki o avtorici

Po smislu.

PRAVOPISVejicaOdkljukan je prvi kvadratek (Pravi čas je, da si privoščiš več počitka, saj si si ga zaslužila.).

a) Če ti kaj ni jasno, le vprašaj. Odšel je pred mojim povratkom, čeprav sem mu to izrecno prepovedala.

b) Čar tropskega gozda ni samo njegova nedotaknjenost, ampak ga krasijo tudi žive barve rastlin in živali. Samo spi in se pritožuje.

c) Z očetom sta gledala televizijo, ko je iznenada nekaj zaropotalo. Kdor si še ni umil rok, naj to stori zdaj. Vedno je nekaj zahtevala od mene, zato je nisem preveč rad videl. Miha nam je obljubil, da bo prinesel pijačo za zabavo, ampak je kljub obljubi

pozabil. Ko čebela obišče cvet rastline iz rodu Stylidium, se prašnik upogne in jo napraši

s pelodom, ki ga nato čebela odnese na drug cvet. V SDZ: Z Urošem, čigar očeta sem pozneje dobro spoznal, sva se vedno rada

skrivala po gozdu, čeprav njegov oče tega zares ni maral. V DZ: Z Urošem, čigar očeta sem pozneje dobro spoznal, sva se vedno rada skrivala

po gozdu, čeprav njegov oče tega zares ni maral in nama je vedno prepovedoval, da bi se oddaljevala od hiše.

Medmet je ločen od preostanka povedi. • Ločuje priredno zvezo stavkov (posledično priredje). • Pojasnjuje trditev (polstavek). • Ločuje naštevalne enote. • Ločuje glavni stavek in prilastkov odvisnik. ALI Prilastkov odvisnik razdvaja glavni stavek.

Ustrezne vejice pred veznikom in: Spoznavali bomo, /…/, in se naučili … (Vejica stoji na koncu predmetnega odvisnika. Spoznavali bomo in se naučili /…/ je priredno zloženi stavek.)Odšli smo skupaj, in na žalost se nismo vrnili kot skupina. (Protivno priredje: in lahko nadomestimo s kakim drugim protivnim veznikom, npr. toda.) Namenjen je vsem nam, ki nam ni vseeno, /…/, in ki se zavedamo /.../ (Vejica stoji na koncu odvisnika 2. stopnje, in sicer sredi priredne zveze odvisnikov ki nam ni vseeno in ki se zavedamo.)Op.: Najbolje je, da učenci táko poved barvajo.

7.

8.

9.

10.

DZ 96–97

SDZ II 45–47

1.

2.

3.

4.

42

V okviru te turneje je bilo nekaj koncertov odigranih tudi v bližini Slovenije, in sicer na Dunaju, v Beogradu in Budimpešti. (Vejica stoji pred vezniško zvezo in sicer, ki uvaja pojasnjevalno priredje.)Op.: V povedi Za otroke je zelo pomembno, da imajo vedno pokrivalo, in da so /…/ je vejica pred in napačna, saj in priredno povezuje dva odvisnika.

Vedno naredim kratke povzetke ali miselne vzorce. Zastoj je nastal tudi na avstrijski strani pred predorom Karavanke v smeri Slovenije, kjer je kolona vozil dolga osem kilometrov.Če ob tem uporabimo »rešilno zdravilo«, veliko hitreje »pridemo k sebi«, kot bi sicer. Ni nujno, da postanemo okoljevarstveni skrajneži, a prav je, da o svojih dejanjih vsaj premislimo. En dan v tednu je za varovanje podnebja relativno malo, 52 dni v letu pa relativno veliko, saj lahko s tem prihranimo toliko CO2, kot znašajo izpusti 40.000 avtomobilov. Ob pojavu teh sprememb je treba takoj obiskati svojega osebnega zdravnika oziroma zdravnico, ki vas bo napotil(a) h onkologu ali plastičnemu kirurgu ali k dermatologu.Staro kosilnico, pokvarjeno še pred mojim rojstvom, je oče zdaj popravil.

Odkljukana sta drugi in tretji kvadratek pred pravilnima rešitvama.

Pomišljaj

– (deveti zapis)

enodelni • enodelni • dvodelni

… da morajo imeti s seboj kartico s številko sobe. •… Divača–Koper. • Celo oče je bil drugačen – več je govoril … •…, da je rdeče meso – še bolj pa mesni izdelki – kancerogeno.

Vezaj

Vezaj zapišemo s kratko črtico, pomišljaj pa z dolgo.

Pomišljaja sta samo v prvem (1991–95) in zadnjem primeru (8.30–12.30).

Za rojstni dan je dobila dvojezični slovar, in sicer italijansko-slovenskega jezika.Bila sem tako zaljubljena, da sem ga poklicala tudi po 20-krat na dan.Nemška zastava je črno-rdeče-rumena. V DZ-ju so zasedali več ur.

P • V • P • V • P • P • V • V • P

5.

6.

DZ 98

SDZ II 49–50

1.

2.

3.

DZ 99–100

SDZ II 51–52

1.

2.

3.

4.

43

stični pomišljaj • stični pomišljaj • nestični vezaj

Pisanje skupaj ali narazen ali z vezajem

nato, na to • Po tem, potem • zato, za to • Za kaj, zakaj • zanič, Za nič • Po zimi, Pozimi • napoti, na poti • na tanko, natanko • Po noči, ponoči • ne bo, Nebo

a) svetlo rjava oz. svetlorjava temno rjava oz. temnorjava, zelenorjava oz. zeleno rjava, zeleno-rjava ALI rjavo-zelena

b) Zastava EU: modra podlaga, rumene zvezde • belo-modro-rdeča

rdeče rumeno • postrani • črno-beli • črno-bela

Pravilni zapisi: volkodlaksmerokaznadmorskifotomodelvsakdopo krivemNeslovenecmarsikamdober dansvetopisemskifotoaparatpeterokrakmarsikaterinaenkratnerjaveččim prej

redkokdaj/redko kdajpolminutniživinozdravnikjugozahodprazgodovinadekagramkinodvoranačim boljtriletenbledoličendelovodjaavtocestačim večonadvapo resniciv redu

b) čim bolj v redu čim prej po resnici čim več po krivem

Op.: Za prve tri dobimo podatke o pisanju narazen v geslu čim (merni prislov), za dva, tj. v redu in po resnici pri samostalnikih red in resnica, za po krivem pa pridevniku kriv. To velja za knjižno in elek-tron sko izdajo SP. Še najhitreje najdemo odgovore na spletni strani http://m.anyterm.info/praslon.php, kjer v iskalno okence vpišemo naštete besedne zveze in se spustimo navzdol po strani (mimo obeh korpusov) do SSKJ in predvsem SP.

c) štiriintrideset 20. stoletje dvesto dvanajst oseminosemdeseti 110.000 ALI 110 000 6.000.000 ALI 6,000.000 ALI 6 000 000

č) 3 milijone 500 tisoč • 987000 • 3500000 • 1908 leta • 1298675 • 987 tisoč

d) ob 15.00 ALI 15h • 100-obletnica ALI 100. obletnica • 10-leten • 90. letih

5.

DZ 100–102

SDZ II 56–59

1.

2.

3.

4.

44

Pokaži, kaj znaš

Po smislu, npr.:končno ločilo: . ALI ? ALI ! ALI … nekončno: , ALI : ALI – levostično: , ALI ! ALI : desnostično: »nestično: – dvodelno: – ALI » «

Vezaj: zasledimo med poštno oznako države in poštno številko • obvezno pišemo med števko in preostalimi črkami besede • se uporabi za pomen »in« med sestavinami besede • se lahko uporabi pri ponavljajočih se medmetih.Pomišljaj: stoji namesto predloga do • je uporaben pri zapisu premega govora • je lahko dvodelen • pogosto zasledimo pri naštevanju v alinejah • lahko nadomešča vejice pri vrinjenem stavku.

a) Če bi na lotu zadela glavni dobitek, bi šla v kopalnico ter se polila z vodo … Nato bi se vrnila ter še enkrat pogledala obkrožene številke. Ker bi videla iste številke, bi se usedla na kavč in se prijela za glavo, zgrabila bi telefon ter zavrtela številko svoje najboljše prijateljice, nato bi prekinila, saj bi pomislila: »Zdaj lahko kdo prisluškuje mojemu telefonu!«

Nova hiša je bila lepa, moja soba pa je bila čisto na vrhu. Preživeli smo že dva tedna, ko sem v ponedeljek zjutraj zagledal neko čudo, ki je hodilo po moji sobi. Pogledal sem ga, ono pa je skočilo na posteljo in s postelje k steni. Ko sem ga vprašal, kdo je, je odgovorilo: »Wiuuuu, jaz sem z drugega planeta, obiskat sem vas prišel.«

Moji najboljši prijateljici – stara je trinajst let – je ime Manca. Živi v Mariboru, vikende pa včasih preživi v Celju pri babici. Visoka je 1,64 metra in tehta 50 kilogramov. Njeni lasje so temno rjavi z malo svetlejšimi prameni. Ima malo temnejšo polt in lepe rjave oči z odtenkom zelene. Rada se oblači v kavbojke in zanimive majice, ki se podajo njenim zeleno rjavim očem. Obožuje superge. V prostem času pleše ali pa se potepa s prijatelji.

b) krvavo rdeče • temno zelene • nato

c) Po smislu, npr.: V zgodbi je skrito tudi sporočilo, na katero se spomnimo v trenutkih, ko ne gre vse

tako, kot bi moralo, tj.(:) Upanje umre zadnje. Otroci vseskozi upajo in verjamejo, da bodo rešili uganko, konec pa nam ni znan, zato si ga lahko izmislimo sami. Kljub temu da /ALI Čeprav/ nismo več otroci, nam včasih ne bi škodilo, če bi na svet pogledali z očmi otroka. Op.: Posebej bodite pozorni na oziralnik zaimek kateri: samostalnik sporočilo je srednjega spola, zato mora biti srednjega spola tudi oziralni zaimek kateri; ta je v tožilniku srednjega spola katero in ne katerega (to je moški spol).

V ponedeljek me je mama od 15h do 20h /ALI od 15. do 20. ure/ pustila k sošolki na obisk. Bila me je zelo vesela. Prinesla sem ji kokakolo, malo bonbonov /ALI bombonov/ in kar je bilo treba narediti za šolo. Malo sva klepetali in si razlagali snovi, ko je ura odbila devet. Ojoj, ura je že toliko, da bi že zdavnaj morala iti domov. Poslovila sem se /in odšla domov/. Ko sem prišla domov, je bila mama seveda jezna name.

Merica je vedela, da mora oditi, čeprav s težkim srcem, saj so bili doma zadolženi do vratu. Njenega odhoda v Aleksandrijo se je najbolj veselila njena tašča in jo še

DZ 103–105

SDZ II 63–65

1.

2.

3.

45

bolj spodbujala k odhodu. Seveda, saj ona ni vedela, kako bo, ko se bo vrnila in je njen sin Mihec ne bo poznal. Ampak kaj si bo mož mislil o njej? Ji bo sploh lahko še kdaj zaupal, ko mu bo rekla, da ni imela nobenega moškega tam? Ji bo verjel?

Na vstop v Triglavski narodni park opozarjajo posebne table. Pešpoti so na karti označene in jih je mogoče med seboj kombinirati. Posebno slikovit je Srednji Vrh nad Gozdom - Martuljkom (960 m), do koder vodi pot iz Kranjske Gore po senožetih prisojnih pobočij Karavank ali pa v drugi smeri proti Podkorenu skozi dolino Stan, kjer se odpira čudovit pogled na Julijce.Op.: Po pravopisu (čl. 35) se Gozd - Martuljek piše z vezajem, saj je dvojno ime. Srednji Vrh je v tem besedilu zaselek, torej naselbinsko ime; v tem primeru pišemo obe sestavini z veliko začetnico, torej Srednji Vrh. Srednji vrh je sicer gora, visoka 1853 m, in je vzhodno od Storžiča. Težko bi pričakovali, da bodo učenke in učenci brez podatka o tem, za katere vrste ime gre, napako opazili.

Po smislu.

POGOVARJAMO SEPogovori

Po smislu, npr.:

a) Govor ima lahko posameznik na konferenci, pred drugimi. Govoričenje je navadno prazno govorjenje, govorimo veliko, povemo pa bolj malo. Pogovor vključuje več oseb. O dogovoru govorimo takrat, kadar smo se pogovarjali in sprejeli neke odločitve, s katerimi se strinjamo. Dvogovor je govor dveh. Pregovor je modra misel, ki se je izoblikovala na podlagi življenjskih izkušenj in se ustalila skozi čas. Pregovarjanje je lahko kreganje ali pa prepričevanje koga.

b) Kulturno pogovarjanje vključuje: pozdrav ob prihodu; uporabljanje izrazov vljudnosti, kot sta hvala, prosim; upoštevanje mnenj sogovorcev; razločno in dovolj glasno mirno govorjenje; očesni stik; zbranost; predhodna pripravljenost na uradne pogovore; govor brez prekinjanj, kletvic, povzdignjenega glasu …

raziskovalnega, pogajalnem, prepričevalnem, neenakovrednem/uradnem

a) A prepričevalni B raziskovalni C pogajalni Č raziskovalni D raziskovalni

b) Po smislu.

4.

DZ 106–107

SDZ II 68–70

1.

2.

3.

46

BEREMO IN PIŠEMOUradno in neuradno sožalje

a) Prvo sožalje je uradno in drugo neuradno.

b) Pri uradnih besedilih: – sporočevalec in naslovnik sta v neenakovrednem družbenem razmerju; – oblika je strogo določena; – uporabljamo uradne nagovore in pozdrave; – uporabljamo izraze spoštovanja; – vikamo; – podpišemo se z imenom in priimkom, pogosto tudi s funkcijo, ki jo opravljamo; – priložimo priloge; – zelo smo pozorni na jezikovno ustreznost našega besedila; – sporočilo posredujemo pisno, ustno, po elektronski pošti, nikakor pa ne po

sms-sporočilih.

Maribor, 15. 2. 2015

Spoštovana družina Detela!

Ob izgubi moža in očeta, dolgoletnega ravnatelja naše šole, Vam kolektiv strokovnih delavcev, bivših sodelavcev, v teh težkih trenutkih izreka sožalje.

Lepo vas pozdravljam.Kirn Matej

predsednik Sveta OŠ Mirka Novaka

Koper, 5. 11. 2015

Gospod Vekar,

dovolite, da vam v imenu članov športnega društva Divji bajk izrečem iskreno sožalje ob izgubi otroka.V bolečih trenutkih ostajamo z vami.

Vanda Kraljdirektorica ŠD Divji bajk

DZ 108–111

SDZ II 72–75

1.

2.

47

Kranjska Gora, 15. 12. 2015Cenjena gospa Žiber!

Življenjske izkušnje so resne, a verjamemo, da z božjim namenom in načrtom. Vemo, da vam je hudo. Na vajah pevskega zbora mislimo na vas, vas pogrešamo in vam izrekamo iskreno sožalje.

Andreja Kos

a) (ženi) ob smrti moža • (potomcem in vnukom) ob smrti matere oz. babice

b) Po smislu.

a) Po smislu, npr.: Smiselno se je izogniti morebitnim sporom, zameram, nesporazumom, saj ljudje različno razumemo sms-sporočila, in izreči sožalje ustno ali vsaj s klasično pošto.

b) Po smislu.

Ne. Besedilo je novica, ki pa vključuje tudi del sožalja, ki je bilo poslano svojcem.

žalni telegram – sporočilo, preneseno po telegrafu, brzojavka; izraža sožalje; besedna zveza se osredotoča na način posredovanja in vsebino posredovanega • sožalje – izraz sočutja komu ob smrti njemu bližnjega človeka; bistvo izraza je vsebina posredovanega • osmrtnica – obvestilo o smrti koga, navadno tiskano; gre za obvestilo za javnost, ne za sam izrek sožalja • sožalnica – redko sožalno pismo, sožalna brzojavka; izraz, ki ga redkeje uporabljamo; širši pojem kot žalni telegram

3.

4.

5.

6.

7.

48

GLASNO BEREMOPadajoča in rastoča stavčna intonacija

Po smislu.

PIŠEMO Predstavitev doživljanja aktualnih dogodkov

Po smislu.

a) – Urška Klune.– Izvemo, da je osnovnošolka (verjetno 6–15 let).– Na spletu.– Da so ljudje na novi telefon čakali čez noč.– Podarili so ji ga sorodniki, ki starega niso več potrebovali. – Domnevamo, da ne, saj je bila telefona zelo vesela. – Misli na (zanjo) nerazsodno potegovanje kupcev za čimprejšnji nakup.

b) – Sporoča, da je ne moti, da je v nečem drugačna od drugih oz. tega noče pokazati, tudi če jo moti.

– Tako pomisli zaradi nenavadnih prispevkov, za katere ne ve, komu so namenjeni. – Zmotno je razumela naslov: da so kupci čakali, ker je zamujala pošiljka in da so

bili veseli, ker so bili potem nagrajeni. – Manija pomeni močno pretiravanje v kakem početju, iphonomanija nakazuje

na pretiravanje v želji po nakupu iPhona. – Če zamudiš na koncert, zamudiš za vedno oz. se moraš voziti daleč na naslednji

koncert, z nakupom mobitela pa ni tako.

c) Po smislu.

a) Po smislu, npr.: Kampiranje je izposojenka, iPhone 5 pa novejše lastno ime znamke, ki je zapisano po tuje/angleško (citatno ime).

b) Ker je kampiranje občno ime, iPhone 5 pa lastno.

Po smislu.

DZ 112–113

SDZ II 78–79

1.–4.

DZ 114–116

SDZ II 82–84

1.–2.

3.

4.

5.

49

Pokaži, kaj znaš

Po smislu.

Avtor besedila je Slovenec na poti po Aziji. NEDelo je izšlo pri Mladinski knjigi. NEIzhodiščno besedilo je samo odlomek sicer daljšega besedila. DAOdlomek sta napisala dva avtorja. NEDelo je objavljeno zato, da se popotniki ne bi izgubljali na poti. NE

Na poti je na kup odvrgel prazno steklenico džina. NEHodil je neprekinjeno 17 ur. NEGvanak ni poimenovanje domačinov za dojenčka. DAGvanak, opisan v odlomku, je bil »nor«. NEZjutraj se ga je gvanak ustrašil. DA

a) Beseda Izgovor Spol 2. skl. Pridevnik Defi nicija

Perón [perón] m Perona Peronov argentinski politik

Huemeules [veméles] m Huemelesa huemeleški dolina v Patagonijidžín – m džina džinski snov, alkoholna pijača

gvanako – m gvanaka gvanaškijužnoameriška gorska žival z dolgo rdeče rjavo dlako po hrbtu

lama – ž lame laminjužnoameriška tovorna žival z zelo gosto volnato dlako

Pinochet [pinočét] m Pinocheta Pinochetov čilski politikBlanco [blánko] m Blanca blanški jezero

b) Prevzete besede.

a) Obkroženi subjektivni zapisi so: je veter zvenel, kakor da nenatovorjen tovornjak poskakuje po mostu – ki je

podobno dojenčkovemu poskusu, da bi jokal in kihal obenem – večjega in bolj ljubkega od lame – Cesta se je začenjala in končevala v sivem prividu – pa je le pripeljal čilski tovornjak – noge so mu zaudarjale po siru

b) Pravilna rešitev: Bistveno za izhodiščno besedilo je pripovedovanje. Prečrtano je vse ostalo: opisovanje, defi niranje, poročanje, pogovarjanje, utemeljevanje.

c) Izhodiščno besedilo je del potopisa, zapisano je v pretekliku in vključuje tudi subjektivne zapise.

a) Prvih deset glagolov: je bilo, sem sklenil, je napisal, je bil, so bile, so odvrgli, so prišli, hodil sem, razkriva, je prevevalo.

DZ 116–123

SDZ II 84–91

1.

2.

3.

4.

5.

50

b) Prevladuje preteklik. ALI Preteklik.

c) Po smislu.začno – 3. os., sed. gredo – 3. os. sed.začnejo – 3. os., sed. grejo – 3. os. sed.

a) Po smislu, npr.: -drž- državen, državniški, državica, državljan/-ka, državljanski, državljanstvo,

meddržaven, državotvorenOp.: V SDZ je pri -drž- zapisan zgled: držati, torej nadaljujemo, npr.: drža, držalo, pridržati, obdržati, zadržati.

-cest- cesta, cestnina, cestninski, avtocesta, cestišče, obcesten -nor- norec, norišnica, norenje, norost, norija, norčija, noreti, ponoreti, obnoreti

b) grmovje skupina grmov tovornjak to, s čimer tovorimo tovornjakar ta, ki vozi tovornjak beležnica tam, kjer beležimo grobijan ta, ki je grob

Op.: v DZ pomotoma tak, ki je grob.

a) Samostalnik: veter, cesta, dolini, Huemeules, tovornjak Pridevnik: ravna, siva, prašna, lepi, čilski Glagol: je zvenel, je bil, je vodila, je pripeljal, smrkal je, se oglašal Prislov: neizprosno, zjutraj, čisto, blizu, popoldne Medmet: grr grr Členek: le Veznik: in, ter Predlog: proti

b) Veter je neizprosno zvenel. Zjutraj je bil čisto blizu. p. d. n. p. d. č. p. d. k. Ravna, siva in prašna cesta je vodila proti lepi dolini Huemeules. p. d. k. Popoldne je le pripeljal čilski tovornjak. Smrkal je ter se oglašal grr grr. p. d. č.

c) Beseda v slovarski obliki

Besedna vrsta

Beseda v povedi

Stavčni člen Del zloženega stavčnega člena

veter samostalnik veter osebek /neizprosno prislov neizprosno prislovno

določilo načina/

raven pridevnik ravna osebek DAproti predlog proti prislovno

določilo krajaDA

6.

7.

51

Beseda v slovarski obliki

Besedna vrsta

Beseda v povedi

Stavčni člen Del zloženega stavčnega člena

blizu prislov blizu prislovno določilo kraja

DA

pripeljati glagol je pripeljal povedek NEter veznik ter / DA

vršanje • drdranje • grgranjem

a) ZaimekV besedilu V slovarski obliki (1. skl.) Vrstati ti osebnitale tale kazalninate ti osebnitabo ti osebniga on osebninjegovo on svojilnito to kazalniga on osebnisvoji svoj povratni svojilni

b) Zaimek Sklon Daljša oblikati dajalnik tebinate tožilnik na tebe

a) ko so prišli mimo – časovni odvisnik • približno kakšno razpoloženje me je prevevalo – predmetni odvisnik • da te je kar spodnašal – načinovni odvisnik • Tudi če bi tovornjak pripeljal za tabo – dopustni odvisnik

b) protivno priredje • protivno priredje • ločno priredje • vezalno priredje

c) – prilastkov odvisnik, prilastkov odvisnik– predmetni odvisnik, protivno priredje – časovni odvisnik, vezalno priredje – vezalno priredje, vezalno priredje, protivno priredje, vezalno priredje,

predmetni odvisnik

č) Slišalo se je … četrta S-sestava Rekli so ti … tretja S-sestava In ko si … druga S-sestava Ali pa se … prva S-sestava

8.

9.

10.

52

d) Vejice ločujejo odvisne stavke od glavnih; stavke v protivnem in vezalnem priredju.

Dolina Huemeules – ta se nahaja v Patagoniji – je bila smaragdno zelene barve in sklenjena z nizom modrih gora. Do nje sem po prašni cesti hodil več kot sedemintrideset ur. Družbo mi je delal neizprosni veter ali pa gvanak, plašna žival temnooranžne barve. Čeprav sem vedel, da ne morem čakati na prihod tovornjaka, sem potihoma še vedno upal nanj. Končno me je grob voznik odpeljal do Blanca.

a) Samoglasniki Zveneči soglasniki Nezveneči soglasnikie, a, e – e – o, o, i – u, a r, v – r, b – n – z, j, r, j p, s, t – h t – p, k, č – t

Op.: Učenci naj si pri razlikovanju zvenečih od nezvenečih soglasnikov pomagajo tako, da si položijo roko na glavo ali grlo. Če čutijo tresljaje, so glasovi zveneči, sicer nezveneči.

b) Ozki e Široki e Ozki o Široki o beléžnica êno módro njegôvinaslédnji pripêljal pokójni hôdil

rèp motór pokônčengalêja mógel nòr

šók ôvcemórje

c) Po smislu.

č) To so posnemovalni medmeti.

d) Črk: 14, glasov: 16. Ne, polglasnik samo izgovarjamo.

e) – Ne. V drugi skupini besed l izgovarjamo kot . – V prvi skupini je zapisan glas v, v drugi pa glas, .

f) Izgovarjamo ju kot u in l, torej navzdo in dol. V zbornem jeziku je pravilno navzdòl [- ] in dól -a tudi dôl dóla [- ].

g) Izgovarjamo ga kot .

h) Pravilen zapis je usesti se. Ker z ačetni u izgovarjamo kot v.

Po smislu.

11.

12.

13.–14.

53

ALI SE ŠE SPOMNIŠJezik

a) (Napisani so) v narečju.

b) Odkljukana sta drugi (… napisana v neknjižnem jeziku.) in tretji kvadratek (… napisana v slengu.). • Odkljukan je drugi kvadratek (… napisana v ljubljanščini.).

c) Odkljukan je tretji kvadratek (… knjižnem pogovornem jeziku.).

Po smislu, npr.: Kdo sem jaz? • Vem, ko mi je kolega rekel, ali mi preskrbi prek izklopa zastonj karte za vikend v Banovcih, sem takoj rekel, da ja, in tako je storil. ALI Ko me je kolega vprašal, ali mi prek izklopa preskrbi zastonj vstopnice za vikend v Banovcih, sem se takoj strinjal in priskrbel jih je. • Predraga kolegica Nina! Bog ti poplačaj za tvojo oceno, sem je zelo vesel. ALI Predraga kolegica Nina! Bog plačaj za tvojo oceno, zelo sem je vesel. • Čakaj, zdaj se še na pamet uči iz vseh virov na internetu, da nam bo potem lahko pamet solila. Pa da ji nobeden ne bo mogel reči, da nima pojma. ALI Čakaj, zdaj se še na pamet uči iz vseh virov na spletu, da nam bo potem lahko pamet solila. In da ji nihče ne bo mogel reči, da nima pojma. • Vsi bi samo ceste zapirali in delali škodo tistim, ki niso prav nič krivi.

državi • slovenščini ALI slovenskem jeziku, madžarščini ALI madžarskem, italijanščini ALI italijanskem • uradne

Odkljukani so vsi kvadratki z izjemo četrtega in devetega.□ Za madžarsko narodno manjšino v Sloveniji je slovenščina jezik okolja. □ Slovenščina je v Sloveniji večinski jezik.□ Slovenščina je za večino Slovencev materni jezik.�□ Italijanščina je v Sloveniji manjšinski jezik.□ Za madžarsko narodno manjšino v Sloveniji je slovenščina drugi jezik.□ Za pripadnike romske skupnosti je slovenščina jezik okolja.□ Za italijansko narodno manjšino v Sloveniji je italijanščina prvi jezik. �□ Pripadniki madžarske narodne manjšine se najprej naučijo madžarščine. □ Pripadniki romske skupnosti potrebujejo znanje slovenščine.

a) Odkljukani so vsi štirje kvadratki. (Podpisi pod slikami sodijo v besedni jezik. • Slikovno gradivo je nosilec sporočila. •

V nebesedni jezik sodijo slikovni znaki ali piktogrami, grafi čni prikazi (grafi koni, diagrami), zemljevidi, kretnje. • Slikovno gradivo sodi v nebesedni jezik.)

b) V nebesedni jezik. • (Imajo vlogo) ločila. • Po smislu.

Po smislu, npr.: Brižinski spomeniki so najstarejše ohranjeno slovensko besedilo. So iz okoli leta 1000. ALI Brižinski spomeniki so tri verska besedila, napisana v zgodnji slovenščini. Najverjetneje so nastala v 9. stol. in bila zapisana okoli l. 1000.– Prvi slovenski tiskani knjigi sta Katekizem in Abecednik, izdani l. 1550, napisal pa

ju je Primož Trubar. – Adam Bohorič je znan po slovnici slovenskega jezika Zimske urice proste, napisani

v latinščini, (in bohoričici), Jurij Dalmatin pa po prevodu Biblije.– (Imenuje se) slovenska latinica ali slovenica (ali gajica).

DZ 124–127

SDZ II 92–95

1.

2.

3.

4.

5.

6.

54

Besede

a) samoglasnikov, soglasnikov • črkami • prevzete • začetnico • malo, veliko • po smislu, narazen, po smislu • besed

b) Krepko natisnjene so prevzete besede, preostale so domače/domačinke.

c) Po smislu, npr.: 33, 3, 312.

Tvorjenka • Netvorjenka

Po smislu.Slogovno zaznamovane besede Slogovno nezaznamovane besedekul rastlinafešta lepožicati igratičao slon

a) Enopomenka Večpomenkaočala turizem konjpadalo tipka vrata

b) protipomenka • nadpomenka • Po smislu. Npr.: borovnica.

c) koren • besedna družina

Besedne vrste

a) Bitja, predmete/stvari in pojme. • Spol, sklon in število.

b) osnova • končnica

c) Sklon • Število • Op.: Lahko pišejo s celo besedo ali okrajšano. m./m/moški, imenovalnik/im./I, ednina/ed., • moški, dajalnik, ednina • moški, imenovalnik, množina • ženski, dajalnik (tudi orodnik), dvojina • srednji, orodnik, ednina • srednji, mestnik, ednina

č) Jana je na travi pogrnila veliko odejo p. d. k. potegavščino sošolcev je lepo sprejela p. d. n. V stavku ima samostalnik vlogo osebka, prislovnega določila, predmeta, prilastka.

DZ 127–129

SDZ II 95–97

1.

2.

3.

4.

DZ 129–140

SDZ II 97–108

1.

55

a) Grege ALI Grega • Tilna

b) pretres možganov • s polnimi pljuči • kovinska vrata • po sledovih ALI po sledeh • nositi očala • nesti k ustom

c) Ima raka na pljučih. • Na balkonskih vratih so rože. • Zaloputnil je z vrati. • Bila sem pri otrocih. • Gospe sem odstopil sedež. • Pogovoriti se morate z gospemi.

č) oblika sklona, vratom • sklon, tvoje slike • spol, dve življenji • število, vilice • oblika sklona, ljudeh • oblika sklona/sklon, moških • število, dvema dnevoma

d) na Dovjem • V pravopisu.

Op.: Ne samo oblika sklona, tudi predlog je napačen.

e) (Pogostejša je oblika) v Grosupljem. V pravopisu je na prvem mestu rodilnik Grosupljega ter na Grosupljem in v Grosupljem.

a) (Poimenujejo) lastnost/kakovost, svojino/lastnino in vrsto. • (S samostalnikom se ujema) v spolu, sklonu in številu. • Osnovnik, primernik in presežnik. • Ne. Svojilnih in vrstnih pridevnikov ne stopnjujemo.

b) Vprašalnica VrstaKakšnega (človeka potrebujemo)? lastnostniNa čigavo (zabavo grem danes)? svojilniKatere (liste ima regrat)? vrstni

c) Od zgoraj navzdol: presežnik, osnovnik, presežnik • primernik, presežnik, primernik

č) Simon posluša sodobno glasbo na sestrinem predvajalniku. p. d. k. (V povedi sta) dva (pridevnika). • Je del stavčnega člena (prilastek).

a) Prečrtani: o domačemu psu, na lepemu mestu

b) Stupičev (in Stupičin) • Stupičin

a) Podčrtani in vrsta: Midva – osebni • tvoja – svojilni • svojih – povratni svojilni • Čigava – vprašalni (svojilni) – Kakršen – oziralni, takšen – kazalni

b) Podčrtni in oblike/lastnosti: Mene – 1. os., ed., 4. skl. • (samega – Op.: Z zaimkom sámosti se ne seznanjajo.) • njej – 3. os., ed., ž. sp., 3. skl. Moj – 1. os., ed., 1. skl., (v) svojem – sr. sp., ed., 5. skl. • (O) katerih – ž. sp., mn., 5. skl. • Tu –

c) V DZ podčrtani: nam • kakršnega • kje • To • o katerem • Zaimki imajo vlogo veznika. ALI Zaimki povezujejo dva stavka. Op.: V prvem in tretjem zgledu zaimka nam in To otežujeta rešitev. Učenke in učenci se morajo namreč dobro zavedati, da so vprašani po vlogi v povedi na sploh, ne pa po vlogi v stavku (tu sta omenjena zaimka stavčna člena).

V SDZ podčrtani: kakršnega • kje • o katerem • Zaimki imajo vlogo veznika. ALI Zaimki povezujejo

dva stavka.

2.

3.

4.

5.

56

č) jaz – osebek • me – predmet • naša (hiša) – prilastek • tukaj – prislovno določilo je nekoč stal most • V stavku ima zaimek vlogo osebka, predmeta, prilastka in

prislovnega določila (kraja).

a) Odkljukane povedi: Ti si zasebni detektiv in se boš pozanimal za tega smrduha, čigar imena nočem več izgovoriti. • Ste se kdaj vprašali, s čim se ukvarjajo vaši najljubši zvezdniki v prostem času? • Bolezen se lahko razvije pri komer koli, tudi pri mladih, bolj pričakovana pa je pri ljudeh, ki so k temu nagnjeni. • O kom se je v tem desetletju največ govorilo?

b) Odkljukane povedi: Žrebanje, za katero ste kupili kartico, bo v nedeljo. • Novinar mu je zastavil nekaj vprašanj, na katera mora prej ali slej odgovoriti.

c) Vi, drago občinstvo, ste s svojimi glasovi prispevali … • Na izlet lahko povabite še svoje prijatelje.

č) Odkljukano: Igralka je dobila nagrado. Režiser jo je pospremil na oder po nagrado. • TUDI Igralka je dobila nagrado. Režiser jo je pospremil na oder po njeno nagrado.

d) Po smislu, npr.: Tretji, saj navaja slovnična pravila. • Slovnične napake: bi morala kakšnega lektorja vprašat > … vprašati • kaj uporabit > kaj uporabitiOp.: O drugih pomanjkljivostih učenke in učenci niso vprašani. Mogoče bodo opazili nepravilno rabo vezaja (moral bi biti pomišljaj: /…/ nisem - omenim /…/, /…/ novega - tega /…/), pogovorno besedo pogruntali namesto knjižne izmislili oz. domislili in nerodno rabo besede uporaba namesto ustreznejše raba.

a) (Glagoli poimenujejo) dejanje, dogajanje, dogodek, potek, stanje, obstajanje ipd. • (Določamo jim) osebo, število, naklon, čas in vid. • To sta nedoločnik in namenilnik.Op.: Neosebna glagolska oblika je tudi deležnik, vendar se učenke in učenci z njim posebej ne seznanjajo.

b) Stolpca: Oseba, Število • 3. os., mn., povedni, pret./pretekli(k), nedov. • 1. os., mn., povedni, prih./prihodnji(k), nedov. • 3. os., ed., pogojnik, (sedanji), nedov.

c) na vprašanje tokrat ne bomo odgovarjali – povedek

a) (ne) veste • daste • Vrzi • zadene • hodiva

b) šivat • poučiti • delat • fotografi rati

c) Odkljukane: Želim oditi na sprehod. • Začel je živeti po svoje. • Treba je poslušati starejše. • Grem delat na vrt. • Moram iti v službo.

a) (Prislovi poimenujejo) različne okoliščine – krajevne (prostorske), časovne in načinovne. • Po smislu. Npr.: (Po njih se vprašamo) kje, kam, kdaj in kako. ALI (Po njih se vprašamo) kje (kod, od kod), kam (do kod), kdaj (od kdaj, do kdaj) oz. kako hitro, dolgo itd. ter kako.

b) Od zgoraj navzdol: časovni, krajevni/prostorski, načinovni • časovni, krajevni/prostorski, načinovni

c) dolgo – p. d. č./prislovno določilo časa • vsenaokrog – p. d. k. /prislovno določilo kraja • čelno – p. d. n. /prislovno določilo načina

6.

7.

8.

9.

57

na tanko • natanko • na redko • na redko • na redko

Vprašalnica Vrsta(Ob) kateri (obletnici)? vrstilniKoliko (prebivalcev)? glavni(Pred) koliko (leti)? glavni(Na) katerem (mestu)? vrstilni

Po smislu, npr.: Števniki poimenujejo količino (glavni števniki) in vrstni red oz. zaporedje (vrstilni števniki). • Zapisujemo jih z besedami ali številkami. Kadar vrstilne števnike zapisujemo s številkami, za njimi pišemo piko. • V stavku so (navadno) prilastek.

Odkljukani: Leto 1492 imamo za odkritje Amerike. • Vedeti morate namreč, da so bili ljudje njega dni pri 50 letih kar priletni.

a) Predlogi: proti • Med • o • O, po, na • Vezniške besede: da • in • kako, in, kako

b) Predlogi vplivajo na sklon besede ali besedne zveze, ki jim sledi. • Predlogi poimenujejo neenakovredna razmerja med besedami ali besednimi zvezami. • Vezniki ne vplivajo na sklon besede ali besedne zveze, ki jim sledi. • Vezniki poimenujejo različna logična razmerja, npr. časovno, vzročno, posledično, pogojno. • Veznik je nepregibna besedna vrsta.

DZ: Med poletnimi počitnicami bo dovolj časa za igro.Ana in Tina sta dobri prijateljici.

Po smislu, npr.: Ne, sta del stavčnega člena.

SDZ: Med poletnimi počitnicami se bomo odpravili na nekaj krajših izletov.

Ana in Tina se pogosto učita skupaj.Op.: Učenke in učenci se ne seznanjajo s povedkovim določilom. Pri glagolu so samo opozorjeni na to, da nepolnopomenski glagoli ob sebi potrebujejo (pomensko) dopolnilo. Zato ni nič narobe, če tako povedkovo določilo zgolj podčrtajo ali ga določijo kot osebek.

a) Napačno: z prijateljem = s prijateljem • h drugim ponudnikom = k drugim ponudnikom • Različico z pišemo pred črkami za zveneče glasove, različico s pa pred črkami za nezveneče glasove. • Predlog z/s se veže z orodnikom, k/h pa z dajalnikom. Ta podatek najdem v pravopisu ali slovarju.

b) Iz vseh strani = Z vseh strani – Nasprotnostni par je predlog na, torej na vseh straneh, zato je pravilno z vseh strani. • iz ceste = s ceste – Nasprotnostni par je predlog na, torej na cesti, zato je pravilno s ceste. • v Bohinju in Bledu = v Bohinju in na Bledu – V besedni zvezi manjka predlog na, saj je pravilno na Bledu in ne v Bledu.Op.: Učenke in učenci naj bi se spomnili, da so se v 7. razredu seznanili z dvojicami (nasprotnostni pari) in trojicami predlogov, kot so iz – v, na – z/s, pri ali k/h – od. Seveda si lahko pri reševanju naloge pomagajo s pravopisom.

a) členek • medmet • členek • medmet

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

58

b) Po smislu, npr.: Iz medmeta frrr v prvem stavku je v drugem tvorjen glagol odfrrrleti. Običajen glagol v pravopisu je odfrleti, torej z enim r; raba več r-jev je slogovno zaznamovana.

Poved

Poved je drugi zgled, prvi je stavek. • Razlikujeta se po zapisu: poved je zapisana z veliko začetnico in končnim ločilom, stavek pa z malo začetnico in brez končnega ločila. • (Enostavčna poved je) drugi zgled.

Prva: 1, Druga: 2, Tretja: 3 • (Imenujemo jih) enostavčne (proste) in večstavčne. ALI (Imenujemo jih) enostavčne (proste), dvostavčne in večstavčne.

a) Vrsta povedi Ločilopripovedna pikavprašalna vprašajpripovedna tri pike ALI tripičjevprašalna vprašajvzklična klicaj

b) nikalna • trdilna

a) premi govor, spremni stavek, dobesedni navedek • premi govor, dobesedni navedek, spremni stavek • odvisni govor

b) (Navadno uporabljamo) narekovaj.

c) (Označen je) z vezajem • Ne, ni. (Pozanimam se) v pravopisu ALI pravopisnih pravilih.

Vprašalnica Stavčni člen Podčrtava– povedek piha

Kdo/kaj me je pohvalil? osebek Prijatelji

–Komu/čemu sem posodila knjigo? –O kom/o čem je pripovedoval?S kom/s čim naj pometam?

predmet PesmiTonetuJadrnice(o) mački(z) metlo

–Kdaj se veselimo? Kako se daleč pride?–

prislovno določilo V šoliDanesPočasizaradi poškodb

Po smislu, npr.: (Sestavlja jo) en stavek, • (Pomagamo si) z vprašalnicami.

DZ 141–145

SDZ II 109–113

1.

2.

3.

4.

5.

59

a) v enakovrednem razmerju /priredno zložena poved/ • v neenakovrednem razmerju /podredno zložena poved/ • v enakovrednem razmerju /priredno zložena poved/ • v neenakovrednem razmerju /podredno zložena poved/

b) Podčrtani: Zares obžalujem takšen razplet, saj smo si zaslužili boljši izid. • Zdelo se mi je • je najpomembnejša izbira terapevta • Želimo mu pomagati, vendar ne proti njegovi volji • (Imenujemo jih) odvisni stavki.

a) priredno, /, S + S • podredno, /, S/ S

b) Odkljukani: Kaj pa uvodno vprašanje o tem, ali so vas karkoli vprašali ali zaslišali? • Šef strežbe je enkrat prišel ven in me vprašal, ali želim rezervirati mizo.

osebkov odvisnik ALI osebek • predmetni odvisnik ALI predmet • prislovnodoločilni odvisnik ALI prislovno določilo, odvisnik, prilastkov odvisnik.Učenke in učenci lahko poimenujejo odvisnik sam (osebkov, predmetni …) ali njegovo vlogo stavčnega člena (osebek, predmet …).

vzročno ALI vzročno-posledično • pogojno • pojasnjevalno • posledično ALI vzročno-posledično • namerno • sklepalno • protivno • časovno

Pravopis

parkerišče = parkirišče • tekm = tekem • odprel = odprl

a) izled = izlet • otrgal = odtrgal • potkev = podkev • polek = poleg

b) pokončav = pokončal • Izpovnil = izpolnil • poučiv = poučil • Odlomiv = Odlomil

c) nezauplivo = nezaupljivo • življensko = življenjsko • nadaljni = nadaljnji • trplenje = trpljenje

a) vslišal = uslišal • vpreti = upreti • Uztrajni = Vztrajni • vspodbudila = vzpodbudila

b) vs • vs • vz • vs • vz • vz

c) Po smislu, npr.: Ne, ni prav.Op.: Učenke in učenci se lahko s pravilnim zapisom seznanijo v pravopisu, tudi s samo predpono vz- in njeno varianto s.

č) zimzkega = zimskega, zbolev = zbolel • obležav = obležal • smrkav = smrkal, kašljav = kašljal • krhli = krhlji, vpreti = upreti • opreti = upreti • vzdravel = ozdravel • Razstopina = Raztopina • izskušnja = izkušnja

d) Po smislu.

a) Po smislu.

6.

7.

8.

9.

DZ 146–152

SDZ II 113–120

1.

2.

3.

4.

60

b) Po smislu, npr.: (Obe besedi sta napisani z veliko začetnico zato,) ker je Toško Čelo naselbinsko ime. ALI Toško Čelo je naselje, zato obe besedi pišemo z veliko začetnico.

c) Toško čelo je vrh oz. hrib, visok 590 m.

č) Po smislu. Op.: Na spletnih straneh so pravilni in napačni zapisi.

Prečrtana različica: Vnanjih goricah. • Po smislu, npr.: Vnanje Gorice so naselbinsko ime, zato tudi drugo/neprvo sestavino imena Vnanje Gorice pišemo z veliko začetnico.

Imena bitij*Velika začetnica Mala začetnicaime, svojina; enkratnost, posebnost poimenovanje; vrstnost, občnost, poljudnostLASTNA IMENA OBČNA IMENA

Poimenovanja ljudi po …Meta, Ana Novak, Karel Veliki … vrsti naselja

meščan… rasni, verski, nazorski pripadnostibelec, katoličan, ničejanec Poimenovanja pripadnikov ali privržencev …… društev, strank, podjetij, obdobij, gibanj, nazorov ipd.tabornik, demokrat, realist, pankovecObčna imena iz lastnih imen bitijpepe, jeruzalemčan

* Svojilni pridevniki iz imen bitij: Metin, Novakov.

b) Zemljepisna imenaVelika začetnica Mala začetnicaime, svojina; enkratnost, posebnost poimenovanje; vrstnost, občnost, poljudnostLASTNA IMENA OBČNA IMENA

Poimenovanja za …naselbinskaKranjska Gora, Toško Čelo, Rožna Dolina (obmejno naselje)

neprvi samostalnik (mesto, vas, trg, selo) v naselbinskih Novo mesto, Srednja vas, Stari trg ob Kolpi, Opatje selo

nenaselbinskaJulijske Alpe, Južna Amerika

neprvi samostalnik v nenaselbinskih (občno ime)Toško čelo, Stari vrh, Rožna dolina (del Ljubljane)

5.

6.

61

c) Stvarna imenaVelika začetnica Mala začetnicaime, svojina; enkratnost, posebnost poimenovanje; vrstnost, občnost, poljudnostLASTNA IMENA OBČNA IMENA

Poimenovanja za …naslovi knjig, časopisov in različnih drugih besedil, fi lmov, skladb, prireditev, trgovin, ustanov in podobnegaSreča na vrvici, Televizija Slovenija, Osnovna šola Mirana Jarca

… organizacije, ustanove, društva, stranke ipd.osnovna šola, atletski klub, krščanska stranka

… zgodovinske dogodke, nazore, gibanjadruga svetovna vojna, romantika, modernizem… nagrade in priznanjakresnik, oskarIzjema: Prešernova nagrada, Nobelova nagrada… jezikeslovenščina, italijanščina… praznikov, mesecev, dnibožič, novo leto, januar, torek

a) Kdor drugemu jamo koplje, je grobar. • Kdor visoko leta, je pilot(.) /Brez končne pike, če je naslov./ • Vsak more, kdor hoče, le slabiči pravijo, da ne morejo! • Ojoj, ne maram takšnih žensk, ki dobijo album samo zato, ker sebe prodajo.

b) Popravljeno: Q…. itd, itd… = Q itd., itd. ALI Q … Itd.

Trener je rekel, da morajo hitreje teči in da se ne smejo prerivati. • V daljavi je zagledal prijatelje, kako se že vzpenjajo proti vrhu, in ves pomirjen upočasnil korak. • Zdaj, ko vem, da sta šola in šport združljiva in da se mi ni treba ničemur odpovedati, se bom še bolj potrudil tudi v šoli. • Ta svet je namenjen tistim, ki imajo jasne cilje in so pripravljeni plačati ceno, da pridejo do njih. • Učiteljica je Borisu povedala, da se učimo tudi na napakah, in mu razložila, kje naj bo drugič pozoren. • Sestra celo pravi, da bom svetovno znan »fuzbaler«, ki bo igral v znanem španskem klubu in celotni družini (predvsem njej!) prinašal milijone.

Pravilno: 20. 11. 2004, ob 5. uri • Henrik VIII.

gdo = kdo • is = z Nežo, se ne spomniva • s čemer = s čimer, za tvoj ranč = za svoj ranč • Vsi na kratko opisani sestavni deli hrbtenice delujejo ALI Vsi, na kratko opisani sestavni deli hrbtenice, delujejo – s čemer = s čimer • se je sploh hočejo = se je sploh nočejo • županje = župani • ne moram = ne morem, pri mojem fotografu = pri svojem fotografu • Treba je skupaj stopit = Treba je skupaj stopiti, vsaki mesec = vsak mesec, ne moramo gledat = ne moremo gledati • Vzamite si urco vašega časa = Vzemite si urico (svojega) časa, za vaše podjetje = za svoje podjetje • Ko pridete iz šole lepo vzamite snov ki ste ja v šoli ta dan zapisali, in jo vsaj trikrat naglas priberite..

7.

8.

9.

10.

62

Pomagalo bo! Verjemite!. = Ko pridete iz šole, lepo poglejte snov, ki ste jo v šoli ta dan zapisali, in jo vsaj trikrat naglas preberite. Pomagalo bo! Verjemite! • gdo = kdo, za 12 letnike = 12-letnike ALI dvanajstletnike, Prosim ne naštevajte Slovenskih! = Prosim, ne naštevajte slovenskih. ALI Prosim, ne naštevajte slovenskih! DZ: V SREDO, 06.02.2013 OB 18 URI = V SREDO, 6. 2. 2013, OB 18. URI ali V SREDO 6. 2. 2013 OB 18.00SDZ: V SREDO, 8. 4. 2015, OB 18. Uri ali V SREDO 8. 4. 2015 OB 18.00

Pravorečje

(Tem besedam je skupen) polglasnik. • (Zapisujemo ga) s črko e ali pa ga sploh ne zapisujemo.

Po smislu.

Prečrtane: televízija • nógomet • ántika • Ánton • Téodora • Ezóp

Po smislu.

a) Po smislu.

b) (Izgovarjamo ga) z dvoglasniškim u. ALI (Izgovarjamo ga) z glasom, podobnim u.

Po smislu. Op.: Učenke in učenci najdejo izgovor v SSKJ ali SP, to pomeni, da morajo z drsnikom po strani navzdol, saj so na vrsti najprej zadetki iz obeh korpusov, šele potem iz SSKJ in SP. Izgovor je napisan v oglatem oklepaju. Učenke in učenci utegnejo opaziti tudi razliko med zapisom izgovora besede kolk v SSKJ in SP.

Po smislu.Op.: Vseh prvih pet izgovarja besedo gledalci pravilno z dvoglasniškim u (dostop 6. 1. 2014). Učenke in učence spodbudite, da poslušajo še nekaj posnetkov in ugotovili bodo, da nekateri izgovarjajo besedo gledalci (in druge podobne, npr. ustvarjalci) tudi z l, kar ni knjižno zborno.

DZ 153–154

SDZ II 120–121

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.