001-068-znanka-8-UC.indd 1 16.5.2011 14:25:41

KAZALO

Prvi del

JEZIK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9Jezikovna družina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9

BESEDE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14Prevzete besede . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14

Prevzete občne besede . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16Razbiranje podatkov o izvoru in pomenu besed v slovarjih

in leksikonih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16Prevzeta lastna imena . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18Razbiranje podatkov o zapisovanju in sklanjanju prevzetih

lastnih imen v pravopisu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21Slengovske besede . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22

GLAGOL . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24Glagolski vid . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25

Razbiranje podatkov o glagolskem vidu v slovarju in pravopisu . . . . . . . 28

VEZNIK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30Razbiranje podatkov o vezniku v pravopisu in slovarju . . . . . . . . . . . . . . . . 32

STAVČNI ČLENI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33Goli in zloženi stavčni členi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33

POVED . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37Zložena poved . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37

Podredno zložena poved . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44Vrste odvisnikov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47

Osebkov odvisnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47Predmetni odvisnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 48Krajevni odvisnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 49Časovni odvisnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 50Načinovni odvisnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 51Vzročni odvisnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 52Pogojni odvisnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 53Namerni odvisnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 53Dopustni odvisnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 54Prilastkov odvisnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 55

001-068-znanka-8-UC.indd 5 16.5.2011 14:25:44

PRAVOPIS . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 58Mala začetnica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 58

Občne besede iz imen bitij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 58Poimenovanja bitij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 60Stvarna občna imena . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 61

Ločila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 62Končno ločilo v podredno zloženi povedi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 62Vejica v podredno zloženi povedi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 64Ločila pri naštevanju v stolpcih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 65Ločila pri navajanju virov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 66

Drugi delBEREMO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 71

Teletekst . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 71Poštni obrazec . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 74

BEREMO IN PIŠEMO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 78Opravičilo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 78Zahvala . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 83

BEREMO, PIŠEMO IN GOVORIMO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 87Obnova neumetnostnega besedila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 87Opis naprave . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 93Opis postopka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 98Razlaga nastanka naravnega pojava . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 103Oglas . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 107

BEREMO IN POSLUŠAMO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 110Poročilo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 110Nasvet strokovnjaka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 115

GLASNO BEREMO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 119Padajoča in rastoča stavčna intonacija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 119

POGOVARJAMO SE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 123Prepričevalni pogovor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 123

Viri . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 127Literatura . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 128

001-068-znanka-8-UC.indd 6 16.5.2011 14:25:44

Prvi del

001-068-znanka-8-UC.indd 7 16.5.2011 14:25:45

001-068-znanka-8-UC.indd 8 16.5.2011 14:25:45

9

JEZIKJezikovna družina

Vsi imamo sorodnike. Nekateri so naši najbližji, so naša najožja družina, npr. mama, oče, brat, sestra, drugi so bliž-nji, npr. babica, dedek, spet tretji bolj od-daljeni, npr. prababica, praded, prateta, prastric. Če bi želeli razmišljati o še bolj od-daljenih, bi morali pred njihova poimeno-vanja dodajati vedno več zlogov pra, npr. praprapraprapraded. Vse to si kar težko predstavljamo, zato je dovolj, če vemo, da imamo davne prednike v davni preteklosti.

Sorodnosti in medsebojnih povezav med ljudmi se vsi zavedamo. Manj imamo v zavesti, da je tako tudi z jeziki sveta. Je-zik je namreč tesno povezan s človekom: ravno tako kot človek ima svoje najbližje in daljne sorodnike ter prednike v davni preteklosti. Podobno kot lahko sestavimo rodovno drevo oziroma rodovnik za svo-je prednike za dve tri stoletja v preteklost, nekateri tudi za več, lahko sestavimo tudi sorodstvene povezave jezikov, nekakšno jezikovno drevo. Razlika je v tem, da pri preučevanju jezikov lahko sežemo precej dlje v preteklost.

Bolj ko gremo v raziskovanju svojih prednikov in jezika v preteklost, manj je vse dorečeno in bolj dejstva temeljijo na sklepanju in celo domnevah. Na precej trd nejših temeljih je iskanje najbližjih in le malo oddaljenih sorodstvenih povezav in bližnjih prednikov.

Preberi besedilo.

oče + mama

hči sin sin

pradedek + prababica

dedek + babica

pračlovek

001-068-znanka-8-UC.indd 9 16.5.2011 14:25:45

10

Jezikovna družina je oznaka za jezike, ki so med seboj sorodni, to pomeni, da so si med seboj podobni po glasovih, besedju in drugih značilnostih. Njihov skupni prednik je isti prajezik.

Slovenščina sodi v slovansko jezikovno družino. Jeziki iz te druži-ne imajo istega prednika, tako imenovano praslovanščino. Govo-rili so jo v pradomovini Slovanov okoli 5. stol. pr. n. št. do 5. stol. n. št. (niso je pisali). Prednik praslovanščine pa je indoevropski prajezik oz. indoevropščina. Jeziki, ki izhajajo iz tega prajezika, so tako tudi sorodniki slovenščine. Vsi skupaj sodijo med indo-evropske jezike. V tej skupini je večina evropskih jezikov.

Z razpadom države Jugoslavije leta 1991 je prišlo tudi do razpada do takrat enotne srbohrvaščine: hrvaščina in srbščina sta se uveljavili kot samostojna jezika; v Bosni in Hercegovini je zdaj poleg teh dveh jezi-kov uradni jezik tudi bosanščina (predvsem za Bošnjake); v Črni gori si od leta 2007 prizadevajo za uveljavitev črnogorščine.

Zanimivost

Jezikovno drevo slovenščine z bližjimi sorodniki

001-068-znanka-8-UC.indd 10 16.5.2011 14:25:48

11

Med večje jezikovne družine v Evropi sodi slovanska, ki jo delimo v tri skupine: južno, zahodno in vzhodno. Poleg nje so še npr. german-ska, v kateri so mdr. angleščina, nemščina, danščina, švedščina, nor-veščina, in romanska jezikovna družina, v kateri so mdr. italijanščina, francoščina, španščina, portugalščina. V baltski jezikovni družini sta še živa litovščina in latvijščina, v keltski pa npr. irščina in škotščina. Med indo evropskimi jeziki sta posebni veji albanščina in grščina.

V Evropi je tudi nekaj neindoevropskih jezikov, npr. madžarščina, fi nščina in estonščina, ki sodijo v ugrofi nsko jezikovno družino, in baskov ščina, ki je brez znanih sorodnikov.

Nekatere jezike imenujemo mrtvi jeziki. To so tisti, ki se ne rabijo več za medsebojno sporazumevanje ljudi. Taka je npr. latinščina. Vsi tisti, ki jih govori vsaj nekaj ljudi, so živi jeziki.

Preučevalci jezika oz. jezikoslovci pravijo, da ni mogoče natančno ugo-toviti vseh jezikov sveta. Še manj lahko rečejo o številu že izumrlih jezi-kov. Domnevajo, da se zdaj na svetu govori okrog 6500 jezikov. Največji svetovni jezik po številu maternih govorcev je mandarinska kitajščina. Slovenščina z okoli 2,5 milijona govorcev po vsem svetu sodi med 5 % največjih jezikov sveta (leta 2010 je bila na 179. mestu), ali drugače po-vedano: 95 % jezikov sveta ima manj govorcev kot slovenščina.

Najbolj razširjena knjiga Sveto pismo je prevedena v več kot 1800 raz-ličnih jezikov.

001-068-znanka-8-UC.indd 11 16.5.2011 14:25:48

12

Beseda mati v indoevropskih jezikih

Jezik Zgled

slovenščina mati

hrvaščina, srbščina majka, mati

češčina, slovaščina, poljščina matka

makedonščina májkata

ruščina mat'

angleščina mother [mádə]

nemščina Mutter [mútər]

latinščina mater

italijanščina, španščina madre [mádre]

francoščina mère [mêr]

portugalščina mãe [máe]

norveščina, danščina mor [mór]

nizozemščina moeder [múdə]

grščina mitêra

Beseda mati v neindoevropskih jezikih

fi nščina äiti [êjti]

madžarščina anya [ónjo]

Beseda brat v različnih jezikovnih družinah

Jezikovna družina Zgled

Slovanska

slovenščina brat

hrvaščina brat

poljščina brat

Germanska

angleščina brother [brádə]

nemščina Bruder [brúdə]

švedščina bror [brór]

Romanska

italijanščina fratello [fratêlo]

francoščina frère [frêr]

španščina hermano [ermáno]

Oglej si besedo mati v nekaterih indoevropskih in neindoevropskih jezikih; kjer je potrebno, je dodan približni izvirni izgovor.

Oglej si besedo brat v različnih jezikovnih družinah s približnim izvirnim izgovorom.

001-068-znanka-8-UC.indd 12 16.5.2011 14:25:48

13

1. Kako se imenuje skupni jezik, iz katerega izvira večina evropskih jezikov?

2. Ali se ti zdi beseda mati podobna v vseh jezikih, navedenih v preglednicah? Pojasni.

3. V katerih jezikih je podobnost večja?4. V katerih jezikih je podobnost manjša?5. V katerih jezikih imajo enako besedo za slovensko besedo

mati?6. V katerih jezikovnih družinah najdeš podobnosti za slovensko

besedo brat?7. Kateri jezik v isti jezikovni družini pri besedi brat najbolj

odstopa od preostalih?8. Kateri jeziki so južnoslovanski, kateri zahodnoslovanski in

kateri vzhodnoslovanski? 9. Zakaj se na zemljevidu nekatere barve pojavljajo tudi zunaj

državnih mej?

● Pojdi na spletno stran http://translate.google.si/. Vtipkaj npr. besede oče, sestra, dedek, babica in jih prevedi v hrvaščino, češčino in poljščino, tako da označiš, iz katerega jezika v kateri želiš prevajanje. Klikni tudi na zvočnik, da boš slišal izgovor. Kaj si ugotovil? Ali so besede med sabo videti sorodne? Kaj pa izgovor?

● Pojdi na spletno stran http://translate.google.si/. Vtipkaj npr. poved Ime mi je in jo prevedi v angleščino, nemščino, danščino, tako da označiš, iz katerega jezika v kateri želiš prevajanje. Klikni tudi na zvočnik, da boš slišal izgovor. Izberi prevode še v kak drug jezik, ki te zanima. V razredu poročaj o podobnostih in razlikah.

● V zvezek sestavi kratko defi nicijo slovenščine, iz katere bo razvidno, v katero jezikovno družino sodi, s katerimi jeziki je sorodna in katera jezika sta njena prednika.

Odgovori.

Reši naloge v delovnem zvezku.

001-068-znanka-8-UC.indd 13 16.5.2011 14:25:49

14

BESEDEPrevzete besede

Besede so kot ljudje: imajo svoje prednike in potomce, sorodnike in prijatelje. Nekatere so stare, druge mlade, ene so naše že od nekdaj, druge so se priselile in tu pognale korenine. Imamo besede, ki so k nam prišle pred davnimi stoletji, in take, ki jih zlahka prepoznamo kot mlade izposojenke iz sodobnih evropskih jezikov, se-vernih, južnih, vzhodnih ali zahodnih.

Večina besed živi zelo dolgo, stoletja, celo tisočletja. Le redkim modnim muham je usojeno živeti življenje, krajše od človeškega. Beseda živi v človeški govorici – v človekovem umu. To je njeno naravno okolje, v katerem se razvija, spreminja in množi, dokler jo kdo potrebuje, nato umre.

Ko človek spozna novo stvar ali hoče poimenovati nekaj, za kar doslej ni ve-del, ima tri možnosti: lahko po enem od besedotvornih vzorcev iz obstoječih besed naredi novo, lahko neki stari besedi da nov pomen in lahko besedo prevzame iz tujega jezika, jo po potrebi prilagodi ter tako naredi za svojo. Tako je bilo vedno in tako je še danes.1

Preberi besedilo.

001-068-znanka-8-UC.indd 14 16.5.2011 14:25:49

15

1. Katere samostalnike iz pogovora imamo v slovenščini že dolgo?2. Kateri so izposojeni pozneje?

Kako bi svojega psa naučil, da bi lovil ali mi vsaj prinašal frisbee? 2

John Ronald Reuel Tolkien je napisal fantazijski roman Gospodar prstanov.

Že od oktobra leta 1884, ko je bila v Washingtonu mednarodna konferenca o meridianih, je uradni svetovni časomerilec kraljevi observatorij v Greenwichu pri Londonu.3

Gospod profesor Eco, prvotni delovni naslov vašega novega romana se je glasil Numero zero, Število nič.4

Rock (izvirno angleško Rock and roll oziroma rock 'n' roll) [rók] je razširjena glas-bena zvrst v popularni glasbi.5

Prevzete besede so besede, ki smo jih iz kakega drugega, tujega jezika dobili ali prevzeli v slovenščino. V njej so se različno prila-godile predvsem glede na to, ali so občne besede ali lastna imena. Besedam, ki smo jih razvili sami ali smo si jih sposodili v pra-slovanščini (npr. cvet, oglje, sredstvo), pravimo domače besede ali domačinke. Ko govorimo o domačih in prevzetih besedah, misli-mo tudi na besedne zveze.

Prevzete besede, ki so zapisane po tuje, pri izgovoru prilagodimo slo-venščini. Izgovarjamo npr. [tólkin], [vášinkton], [grínič] in [rók], ne pa tako kot v angleščini.

Besede nastajajo iz naše potrebe po poimenovanju novega: iz obstoje-čih besed lahko naredimo novo (npr. kolesar > kolesarke = 'hlače'), lah-ko stari besedi damo nov pomen (npr. ježek za zapenjalo in pričesko), lahko pa besedo prevzamemo iz tujega jezika in jo prilagodimo (npr. euro > evro, fi tness > fi tnes).

● V zvezek prepiši po tuje zapisane besede s te strani. Razvrsti jih glede na to, ali so občne besede ali lastna imena.

● V zvezek zapiši še tiste besede iz zgornjih povedi, za katere misliš, da so prišle v slovenščino iz drugih jezikov.

● Če bi katero od besed v zgornjih povedih zapisal drugače, jo napiši v zvezek in vprašaj učiteljico ali učitelja o primernosti svoje odločitve.

Odgovori.

Preberi povedi. Posebej bodi pozoren na obarvane besede.

Izgovor prevzetih besed

Nastanek novih besed

Reši naloge v delovnem zvezku.

001-068-znanka-8-UC.indd 15 16.5.2011 14:25:50

16

Prevzete občne besede

Vožnja z avtom je bila zaradi razrite ceste precej naporna.

V kampu na Vinici je vse pripravljeno za prihod gostov.

Mladi glasbenik je bil velik ljubitelj jazza.

Zmikavta sta ostala praznih rok, ker v renaultu ni bilo nič vrednejšega, zato sta pri priči raztolkla še šipo na mitsubishiju.6

Čudovita žival, visoko inteligentna in zelo zvita, je medvedko opisal veterinar.7

Poučuje glasbeno teorijo in solfeggio.

1. Od kod so prišle k nam poudarjene besede v zgornjih povedih?2. Po čem jih prepoznaš kot prevzete?

Večina prevzetih občnih besed se je povsem prilagodila slovenšči-ni. Na primer iz francoske besede automobile [otomobíl] smo prek nemščine dobili slovensko izposojenko avtomobil. Takim besedam pravimo tudi izposojenke.

Nekatere prevzete besede v zapisu ohranjamo nespremenjene, v izgovoru in oblikah pa jih poslovenimo. Tako zapišemo jazz, kar izgovorimo [džéz-], in sklanjamo npr. jazza [džéza]. Takim pravi-mo tudi tujke.

Prevzete občne besede torej večinoma pišemo po domače, slovensko (npr. avtomobil, kamp, fantazijski, medijski, veterinar), tako kot druge naše besede. Nekatere pišemo po tuje, to je tako kot v jeziku, iz kate-rega jih prevzemamo (npr. rock, jazz, solfeggio, renault), ali v medna-rodnem zapisu (npr. mitsubishi). Pogosto tudi te sčasoma temeljiteje prilagodimo slovenščini (npr. rock > rok, jazz > džez, frisbee > frizbi).V knjižnem jeziku dlje časa ohranjajo izvirno podobo nekateri glasbeni izrazi (npr. solfeggio, vivace, capriccio, cool jazz) in poimenovanja vozil (npr. renault, hyundai, lancia).

Razbiranje podatkov o izvoru in pomenu besed v slovarjih in leksikonih

V Slovenskem etimološkem slovarju se lahko poučimo o izvoru in po-menu besed, v novejših izdajah tega slovarja pa tudi o tem, kdaj je kaka beseda prvič zapisana v kakem slovenskem besedilu.

Preberi povedi.Posebej bodi pozoren na obarvane besede.

Odgovori.

Stopnje prevzemanja

Zapisovanje

001-068-znanka-8-UC.indd 16 16.5.2011 14:25:50

V Slovarju slovenskega knjižnega jezika ne moremo najti novejših besed (npr. nutela, e-pošta, velnes oz. wellness) ali nekaterih novih pomenov besed, saj je izhajal od 1970 do 1985, Dodatki pa so izšli 1991. O tem se moramo poučiti drugod, npr. v kakem od leksikonov in strokovnih slovarčkov ali na spletnih straneh.

Nekatere prevzete besede pišemo v podomačeni obliki. Angleško be-sedo chip smo začeli zapisovati čip. O takih besedah se lahko poučimo npr. v Slovenskem etimološkem slovarju, Slovarju slovenskega knjižnega jezika, Slovenskem pravopisu, Velikem slovarju tujk ali leksikonih.

Oglej si, kako je v 20. stol. nastala nova beseda računalnik.

Oglej si geslo čip iz Slovenskega etimološkega slovarja.

Oglej si geslo miška v slovarju in leksikonu.

17

001-068-znanka-8-UC.indd 17 16.5.2011 14:25:50

18

● Dokončaj povedi tako, da bodo trditve pravilne. Beseda računalnik je v slovenščini – tvorjena na novo (novotvorjenka). – dobila nov pomen. – tujka. – domača beseda (domačinka). – prevzeta beseda, pisana po domače (izposojenka). Beseda miška je v slovenščini – tvorjena na novo (novotvorjenka). – dobila nov pomen. – tujka. – domača beseda (domačinka). – prevzeta beseda, pisana po domače (izposojenka). Beseda čip je v slovenščini– tvorjena na novo (novotvorjenka).– dobila nov pomen.– tujka.– domača beseda (domačinka).– prevzeta beseda, pisana po domače (izposojenka).

● Prevzetim besedam biznis, centralen, agresiven, forsirati, kontrolirati in kapaciteta poišči domače sopomenke in oboje zapiši v stolpca v zvezek. Pomagaš si lahko s slovarjem.

● Prevzetim besedam kontejner, parlament in skener poišči domače sopomenke.

● Besede chips, pizzeria, fl amenco, buff et, punk, yard, camp in gentelman zapiši v zvezek v slovenski obliki.

Prevzeta lastna imena

Med prevzeta lastna imena sodijo imena bitij (osebna imena), zem ljepisna in stvarna imena. Večino ohranjamo v izvirni, tuji obliki, nekatera v podomačeni, slovenski obliki, nekatera, pred-vsem stvarna imena, pa prevajamo.

Preberi povedi. Posebej bodi pozoren na obarvana imena.

Daniel Radcliff e je razkril, da še zdaleč ni zadovoljen s svojo igro v šestem fi lmu o Harryju Potterju, Princ mešane krvi.8

Krištof Kolumb je 1492 odjadral na svojo prvo veliko raziskovalno pot.9

Imena bitij

Reši naloge v delovnem zvezku.

001-068-znanka-8-UC.indd 18 16.5.2011 14:25:51

19

Najbolj znana junakinja pisateljice Astrid Lindgren je Pika Nogavička (švedsko Pippi Långstrump), ki jo je pisateljica ustvarila za svojo hčer Karin.10

Avstrijska cesarica Marija Terezija (od 1717 do 1780) je bila prisrčnega značaja in se ni kaj prida ozirala na stroga protokolarna pravila.11

1. Ali so vsa imena bitij v prejšnjih povedih tuja? Razloži.2. Kako so zapisana?

Prevzeta imena bitij načeloma zapisujemo v izvirni obliki, po tuje (npr. Radcliff e, Harry); podomačeno zapisujemo imena vladarjev (npr. Marija Terezija, Karel Veliki) in kako sestavino imena svetnikov (npr. sv. Janez Bosko) ter nekaterih zgodovinskih osebnosti (npr. Krištof Kolumb).

Nekatera prevzeta osebna imena, npr. domišljijska, svetniška, prevajamo.

Tuji jezik SlovenščinaPipi LångstrumpŠVED Pika NogavičkaFrancesco d'AssisiIT Frančišek Asiški

Preberi povedi. Posebej bodi pozoren na obarvana imena.

Leti med Ljubljano in Brusljem do šestkrat na teden.

V New Yorku se s kolesom vozi le odstotek prebivalcev, vendar ta delež hitro raste.12

Slovenski smučar je v Avstriji sprožil plaz.

Ljubljana ima z Münchnom železniško povezavo.

Perujsko jezero Titikaka je veliko za dobro polovico Slovenije.

Veslanje na Temzi je priljubljen britanski šport.

1. Ali so vsa zemljepisna imena v zgornjih povedih tuja? Razloži.2. Kako so zapisana?

Zapisovanje

Zemljepisna imena

Odgovori.

Zanimivost

Odgovori.

001-068-znanka-8-UC.indd 19 16.5.2011 14:25:51

20

Prevzeta zemljepisna imena so podomačena (npr. Avstrija) ali ohranjena v tuji obliki (npr. New York) in slovenščini prilagojena le v izgovoru (npr. [njú jork]) in sklanjanju (npr. v New Yorku).

Ta imena načeloma pišemo po tuje (npr. New York, München, Ancona). Podomačeno pišemo imena držav (npr. Avstrija, Švedska), celin (npr. Evropa, Azija), vodovij (npr. Atlantik, Temza), večjih gorovij (npr. Hi-malaja) in nekaterih bolj znanih krajev (npr. Bruselj, Ženeva, Pariz).

Za nekatera tuja zemljepisna imena imamo svoja (npr. Dunaj, Rim), druga, predvsem večbesedna, tudi prevajamo.

Tuji jezik SlovenščinaUnited States of AmerikaANGL Združene države AmerikeLago di GardaIT Gardsko jezeroFrankfurt am MainNEM Frankfurt na MajniTrafalgar SquareANGL Trafalgarski trg

Preberi povedi. Posebej bodi pozoren na obarvana imena.

William Shakespeare je okrog leta 1595 napisal gledališko komedijo Sen kresne noči (A Midsummer Night's Dream).

Konec maja je izšla poskusna, pred kratkim pa tudi prva redna številka revije Nati-onal Geographic Junior.13

Alpetour je avtobusno podjetje, ki se ukvarja z javnim prevozom na območju Go-renjske.14

Kaj vse ponuja blagovna znamka Slowatch?

1. Ali so vsa stvarna imena v zgornjih povedih tuja? Razloži.2. Kako so zapisana?

Prevzeta stvarna imena načeloma prevajamo (npr. naslov angleš-ke komedije A Midsummer Night's Dream v slovenskega Sen kresne noči). V izvirni obliki navadno puščamo imena časopisov in re-vij (npr. National Geographic Junior) ter podjetij (npr. Alpetour) in blagovnih znamk (npr. Slowatch).

Zanimivost

Stvarna imena

Odgovori.

Zapisovanje

001-068-znanka-8-UC.indd 20 16.5.2011 14:25:51

21

Razbiranje podatkov o zapisovanju in sklanjanju prevzetih lastnih imen v pravopisuV Slovenskem pravopisu najdemo poglavitna tuja osebna, zemljepisna in stvarna imena. Poučimo se o izgovoru in rodilniku, pri osebnih ime-nih tudi o svojilnem pridevniku, pri zemljepisnih pa o mestniku in pri-devniku.

1. Kateri besedi pravimo tujka?2. Kateri besedi pravimo izposojenka?3. Ali tuja lastna imena zapisujemo po domače? Razloži.

● Na glas izgovori naslednja lastna imena: Harry Potter, München, Carmen, Cape Town.

● V svojih učbenikih za različne predmete poišči občne besede in lastna imena, ki so zapisana po tuje. V zvezek sestavi slovarček vsaj iz desetih zgledov. Ob njih zapiši končnico za rodilnik, oznako za spol (po potrebi število), izgovor v oglatem oklepaju in kratko razlago. Geselsko besedilo lahko izpolniš še z drugimi podatki po vzorcih iz učbenika ali Priročnega slovarčka.

Odgovori.

Reši naloge v delovnem zvezku.

001-068-znanka-8-UC.indd 21 16.5.2011 14:25:51

22

Slengovske besede

Beseda, ki sta jo včeraj pogruntali muli s sosednjega dvorišča, danes hudo odme-va med mladimi, jutri morebiti že odrasli nehajo delati štalo okoli nje ... in mogoče čez čas zanjo ne bo več zime v zbornem jeziku. Na tej poti ji seveda lahko kadar-koli spodrsne, se ne prime, gre v pozabo, in jo uporabljamo le še kekci, zbrani okoli Razvezanega jezika. Takšno je pač življenje besed. 15

● V zvezek prepiši slogovno zaznamovane besede in besedne zveze iz pogovora in gornjega besedila. Napiši jih v imenovalniku, glagole pa v nedoločniku.

Odgovori.– Koliko besed in besednih zvez je na seznamu?– Katere od njih uporabljaš ti in tvoji vrstniki?– Katere od njih poznajo tudi tvoji starši, tete in strici, stari starši?– Ali poznajo pomen besedne zveze ni zime (ne biti zima)?

Pojasni.

● Po pogovoru v razredu po potrebi dopolni svoj seznam besed in besednih zvez. Vsem dopiši knjižne izraze.

Ali se še spomniš tega pogovora med sošolko in sošolcem? Kdo se tako pogovarja? Ali tudi starejši razumejo take besede?

Preberi besedilo.

001-068-znanka-8-UC.indd 22 16.5.2011 14:25:52

23

Slengovske besede so besede, značilne za posebno govorico sku-pine ljudi, zlasti mladih (npr. šolarjev, dijakov). Tako govorico imenujemo tudi mladostniški ali najstniški sleng. Nanj ima zdaj velik vpliv angleščina.

Slengov je več, to je tudi govorica istega kroga ljudi (npr. vojakov, zapornikov) ali okolja (npr. spletni sleng). Za vse sta značilni ne-navadno izražanje, ki temelji predvsem na upiranju urejenosti v knjižnem jeziku in družbi, raba v neformalnih položajih in hitro spreminjanje.

● Na spletni strani http://bos.zrc-sazu.si/sp2001.html v iskalno polje Išči natipkaj: so=sleng. (to pomeni socialnozvrstna oznaka je sleng). Po seznamu se lahko premikaš s puščicama pod seznamom.

Odgovori.– Koliko izrazov, označenih s sleng., si dobil?– Katerih besed med njimi je več – domačink ali izposojenk?– Katere besede so navedene pri črki š?– Ali so ti znane prav vse? Pojasni.

● S seznama izberi nekaj besed in jih uporabi v povedih. Sestavi anketo, iz katere boš izvedel, ali tudi starejši razumejo izbrane besede.

● Pojdi na spletno stran govorjene slovenščine http://www.korpus-gos.net/. Izberi Iskanje po pogovornem izpisu. V iskalno okence zapiši besedo ful; izbiro potrdi s pritiskom na gumb Najdi. Prikaže se ti izpis zadetkov. Tu na levi strani v Regiji snemanja poišči sebi najbližjo. Izberi si nekaj zgledov, ob vsakem potrdi zvočnik in jih poslušaj. Nato si sam izberi slengovsko besedo ali besedno zvezo in ponovi postopek. V razredu poročaj o svojih vtisih po uporabi korpusa.

Reši naloge v delovnem zvezku.

001-068-znanka-8-UC.indd 23 16.5.2011 14:25:52