Življenjska raven, družbeni razvoj, kakovost življenja

8/17/2019 Življenjska raven, družbeni razvoj, kakovost življenja

http://slidepdf.com/reader/full/zivljenjska-raven-druzbeni-razvoj-kakovost-zivljenja 1/30

Marko Krevs

ew perspectives of geographicalesearch of level-of-living 1

Življenjska raven, družbeni razvoj,

kakovost življenja

Primer kompleksnega pogleda na prebivalstvo 2

Družbena geografija 1

Dr. Marko Krevs

Oddelek za geograijo

Filozofska fakulteta

Univerza v Ljubljani

A škerčeva 2, 1000 Ljubljana

[email protected] ali [email protected]

12/12/2013 2

Geografija in življenjska raven

• Spoznavanje geografije z vidika (lokalnega)prebivalstva

• Okoliščine, v katerih ljudje živijo

• Kako ljudje doživljajo, vrednotijo te okoliščine

• Kako se te okoliščine spreminjajo

• Kako se spreminja njihovo dojemanje



Marko Krevs


12/12/2013 3

Geografija življenjske ravni • kompleksen pogled na življenjske razmere

prebivalstva

• prostorske razlike v življenjski ravni

• življenjska raven kot proces v času inprostoru

12/12/2013 4

Antropocentrična geografija

• geografija življenjske ravni prebivalstva je vbistvu predstavnica antropocentričnegeografije



Marko Krevs


12/12/2013 5

Življenjska raven – opredelitev

• čimbolj celovita informacija o življenjskihrazmerah oziroma o pogojih zazadovoljevanje splošnih življenjskih potrebljudi

• "materialno in nematerialno", družbeno innaravno življenjsko okolje ter prirojene inpridobljene značilnosti ljudi, vključno znjihovim imetjem

• za posameznike, skupine ljudi ali območja(lokalne skupnosti)

12/12/2013 6

Življenjska raven in sorodnipojmi (podobnosti in razlike)

• življenjski standard,• kakovost življenja,• gospodarski razvoj,

• družbeni razvoj,• človekov razvoj,• trajnostni razvoj



Marko Krevs


12/12/2013 7

Skupne značilnosti navedenih

pojmov

• zelo kompleksni, sestavljeni iz velikega številamed seboj prepletenih sestavin

• zelo tesno povezani z vrednotami, kiprevladujejo v določeni družbi

12/12/2013 8

Vrednote

• v današnji družbi je malo skupnih, deljenihvrednot

• zato je zgornje pojme težko opredeliti inizmeriti tako, da zajamejo pomemben delživljenja posameznikov (ne samo majhen delživljenja, ki se veže na skupne vrednote)



Marko Krevs


12/12/2013 9

Interdisciplinarnost

• Ekonomija

• Sociologija

• Geografija

• Filozofija, psihologija, urbanizem, planiranje,

arhitektura, …

12/12/2013 10

Kategorije temeljnih funkcij človekovega življenja so povezljive z obravnavanimi

pojmi(Partzsch, D. 1964: Zum Begriff der Funktionsgesellschaft; V: Mitt. d. Dt. Verband.

f. Wohnungswesen, Städtebau und Raumplanung)

• stanovati• delati

• oskrbovati se

• izobraževati se

• rekreirati se

• sodelovati v prometu

• živeti v skupnosti

Izvor: prostorsko planiranje.

V bistvu sorodno Bobekovim

“funkcijskim področjem”.

Ruppert in Schaffer (1969) sta ta

seznam funkcij vnesla v socialno

geografijo kot “temeljne funkcije

življenja”.

Ruppert, Schaffer, Maier, Paesler:

Ne moremo zanemariti nobene

izmed funkcij ne da bi s tem

oškodovali cel splet človeškega

obstoja ali “prostorske družbe”.

(Ruppert, K. Schaffer, F., Maier, J., Paesler,

R. 1977: Sozialgeographie. Georg

Westermann Verlag, Braunschweig)



Marko Krevs


12/12/2013 11

Življenjski standard• Življenjskega standarda (v ožjem pomenu

pojma) ne merimo, temveč ga določimo.

• Merimo odstopanja od tako določenegastandarda, oziroma ta odstopanja izrazimo z

mero, koliko ali za kolikšen del prebivalstva jestandard dosežen.

12/12/2013 12

Geografski vidik ž ivljenjskegastandarda

• "območna pogojenost" želene življenjskeravni prebivalstva

• želena življenjska raven ni pogojena le zdejansko življenjsko ravnjo, temveč tudi značinom življenja, prevladujočimi vrednotami,lokalno tradicijo in zgodovino

• potrebno življenjski standard določiti različnoza različna območja



Marko Krevs


12/12/2013 13

Kakovost življenja• posameznikovo vrednotenje življenjske ravni

= najpogostejše pojmovanje

• Allardt

• Družboslovno raziskovanje kakovosti življenja

v Sloveniji – literatura!

12/12/2013 14

Allardtovo ločevanje življenjske ravni,kakovosti življenja, blaginje in sreče

Blaginja Sreča

Življenjska raven potrebe, ki jih je mogočezadovoljiti z materialnimi inneosebnimi viri

subjektivno vrednotenje inpercepcije, kako jeposameznik zadovoljen zmaterialnimi pogoji življenja

Kakovost življenja potrebe, ki jih zadovoljimo lez osebnimi in družbenimiodnosi

subjektivno vrednotenje inpercepcija, kako jeposameznik zadovoljen z

osebnimi in družbenimiodnosi



Marko Krevs


12/12/2013 15

Vsebinekakovosti

življenjapo

Allardtu

Vidikikakovostiživljenja

Potrebe Objektivni(opisni) kazalci

Subjektivni(evalvativni,ocenjevalni)kazalci

Primeri vsebin

Stanja Občutki

"imeti" materialne inneosebnepotrebe

objektivnemereživljenjskeravni inekološkihrazmer

subjektivniobčutki(ne)zadovoljstva zživljenjskimipogoji

materialni viri,bivalne razmere,zaposlitev, delovnerazmere, zdravje,izobrazba, kakovostbiološkega in

fizičnega okolja

"ljubiti" družbenepotrebe

objektivnemere odnosovz drugimiljudmi

(ne)sreča,subjektivniobčutki osocialnihodnosih

odnosi in stiki vlokalni skupnosti,družini, sorodstvu,med člani združenjin organizacij, nadelovnem mestu,pristna prijateljstva

"biti" potreba poosebnem

razvoju

objektivnemere odnosov

do družbe innarave

subjektivniobčutki o

odtujenosti inosebnemrazvoju

sodelovanje priodločan ju in

dejavnostih, kivplivajo naposameznikovoživljenje, vključno spolitičnimdelovanjem,možnostmi zadejavno preživljanjeprostega časa,smiselno delo inuživanje v naravi

12/12/2013 16

Kakovost življenja glede na vire za zadovoljevanježivljenjskih potreb in zadovoljstvo z življenjem

(Zapf, Nuvolati, Schweikart, Svetlik, Krevs)

zadovoljstvo z življenjem

viri za zadovoljevanježivljenjskih potreb

zadovoljni nezadovoljni

veliko virov visoka kakovost življenja le* objektivna kakovostživljenja; neskladje

malo virov le* subjektivna kakovostživljenja; prilagoditev

nizka kakovost življenja



Marko Krevs


12/12/2013 17

Gospodarski razvoj

• Z vidika države, regionalne, lokalne uprave

• Merjen z gospodarskimi merili

12/12/2013 18

Družbeni razvoj

• Z vidika države, regionalne, lokalne uprave

• Merjen z družbenimi merili, široko, lahko celovključuje tudi gospodarski razvoj



Marko Krevs


12/12/2013 19

12/12/2013 20



Marko Krevs


12/12/2013 21

12/12/2013 22



Marko Krevs


12/12/2013 23

Človekov razvoj• Indeks človekovega razvoja (Human

development index, HDI)

• Poročila o HDI – obvezna literatura

Indeks človekovega razvoja – Human development index HDI

12/12/2013 24

http://hdr.undp.org/en/statistics/hdi/

2012



Marko Krevs


Nekaj metodoloških sprememb • The HDI remains a composite index that measures progress in the

three basic dimensions—health, knowledge and income. Under theprevious HDI formula, health was measured by life expectancy atbirth; education or “knowledge” by a combination of the adult

literacy rate and school enrolment rates (for primary throughuniversity years); and income or standard of living by GDP per capitaadjusted for purchasing-power parity (PPP US$).

• Health is still measured by life expectancy at birth. But the 2010 HDImeasured achievement in knowledge by combining the expectedyears of schooling for a school-age child in a country entering schooltoday with the mean years of prior schooling for adults aged 25 andolder. The income measurement, meanwhile, has changed frompurchasing-power-adjusted per-capita Gross Domestic Product (GDP)to purchasing-power-adjusted per-capita Gross National Income (GNI);GNI includes some remittances, providing a more accurate economicpicture of many developing countries.

12/12/2013 25http://hdr.undp.org/en/statistics/hdi/

Izračun HDI – primer

12/12/2013 26http://hdr.undp.org/en/statistics/hdi/



Marko Krevs


Spletna orodja za predstavitve in

analize HDI

12/12/2013 27


HDI 1995

12/12/2013 28




Marko Krevs


HDI 2011

12/12/2013 29


SpreminjanjeHDI

12/12/2013 30




Marko Krevs


Spreminjanje agregiranih vrednostiHDI

12/12/2013 31


HDI zaSlovenijo

12/12/2013 32




Marko Krevs


Kje smo Slovenci na svetovnihlestvicah?

12/12/2013 33http://www.delo.si/novice/slovenija/delova-tema-kje-smo-slovenci-na-svetovnih-lestvicah.html (4.4.2013)

12/12/2013 34

http://www.delo.si/novice/slovenija/delova-tema-kje-smo-slovenci-na-svetovnih-lestvicah.html




















Marko Krevs


12/12/2013 35

“Human Development Index” -

poskus sorodnega indeksa za

Slovenijo

• bruto osnova dohodnine

• % prebivalstva nad 20 let z vsaj srednjo izobrazbo

• pričakovano trajanje življenja ob rojstvu

12/12/2013 36

Trajnostni razvoj

• Razvoj, ki zadovoljuje današnje potrebe, neda bi prihodnjim generacijam zmanjšal

možnosti za zadovoljitev njihovih želja

• Trajnostna življenjska raven?



Marko Krevs


12/12/2013 37

Temeljni pojmi in težave pri

proučevanju življenjske ravni • življenjske potrebe

• vsebine življenjske ravni

• različni »samoumevni« pojmi, na primervsakdanje življenje, enakost in

enakopravnost, …

12/12/2013 38

Življenjske potrebe

• (katere?, čigave?) in njihovo zadovoljevanje

• Ne moremo upoštevati vseh življenjskihpotreb, omejitev na tiste, ki so značilne zavečino ljudi in so hkrati pomembne z vidikaživljenja kot celote = splošne, skupneživljenjske potrebe

• Se izognemo dvoumnemu pojmu temeljneživljenjske potrebe - splošne življenjskepotrebe lahko namreč vključujejo takotemeljne, kot višje potrebe



Marko Krevs


12/12/2013 39

Vsebine, vidiki življenjske ravni • večja vsebinska področja življenja (oziroma

življenjskih razmer), v okviru katerih ljudjezadovoljujejo splošne življenjske potrebe inpo katerih proučujemo pogoje za njihovozadovoljevanje

12/12/2013 40

Izbor vsebin življenjske ravni

• cilj pri izboru vsebin življenjske ravni: napodlagi celote izbranih vsebin kar najbolje,

neposredno in posredno, predstavimo pogojeza zadovoljevanje celote splošnih življenjskihpotreb

• Pragmatična naravnanost tovrstnegaraziskovanja



Marko Krevs


12/12/2013 41

“Običajne” vsebine /

razsežnosti življenjske ravni 1. materialni viri, dohodki, premoženje, bogastvo, ekonomski položaj,

potrošnja, prihranki; 2. zdravje, zdravstvene storitve, dostop do zdravstvene oskrbe; v

seznamih so enako pogosto, kot "materialni viri";

3. izobrazba, izobraževanje; 4. zaposlitev, delovno mesto, delovne razmere, nezaposlenost;

5. prosti čas, rekreacija, šport, umetnost, kultura, zabava; v seznamih soenako pogosto, kot "zaposlitev";

6. stanovanje, prebivališče;7. promet, komunikacije;

8. demografske razmere, prebivalstvo, razmestitev prebivalstva, naselja;v seznamih so enako pogosto, kot "promet";

9. okolje, naravno ali družbeno okolje, kakovost okolja, življenjskerazmere; v seznamih so enako pogosto, kot "promet";

10.varnost, varnost življenja, javni red; 11. oskrba, storitve, trgovina, storitve blaginje; v seznamih so enako

pogosto, kot "varnost".

12/12/2013 42

Primer

geografskegapogleda naživljenjsko

raven



Marko Krevs


12/12/2013 43

12/12/2013 44

Seštevanje, odštevanje,…

• življenjske potrebe se lahko dopolnjujejo(seštevanje, sinergija) ali si nasprotujejo

(odštevanje, negiranje)



Marko Krevs


12/12/2013 45

Skupne mere življenjske ravni

prebivalstva

• Namenjene so sinteznemu, zgoščenemu,kompleksnemu prikazu življenjske ravni

• Lokalna, območna, regionalna … življenjska

raven

12/12/2013 46

Skupne mere življenjske ravniprebivalstva – dva pristopa

• Skupni indeks življenjske ravni - agregiranje

• Tipi življenjske ravni – kombinacije razmer



Marko Krevs


12/12/2013 47

Agregiranje• Različne metode agregiranja ocen

posameznih vidikov življenjske ravni v skupnooceno življenjske ravni

• Na primer: – Seštevek ali povprečje enako usmerjenih rangov

– Seštevek standardiziranih kazalcev; obtežitev

– Število/delež kazalcev, ki kažejo ugodne razmere

12/12/2013 48

Primer : Računanje skupnega indeksaživljenjske ravni

skupni indeks življenjske ravni



Marko Krevs


12/12/2013 49

12/12/2013 50

Primer – en od prikazovrezultata hierarhične metode



Marko Krevs


12/12/2013 51

Primer – opisi tipov

Opisi tipov %KS %Preb

Tip 1 zelo ugodne razmere z vidika prostočasnih dejavnosti, ugodne razmere z vidika storitev,oskrbe, izobraževanja, zaposlitve, neugodne razmere z vidika premoženja kmečkih

gospodarstev

5.7 15.1

Tip 2 ugodne razmere z vidika izobraževanja, stanovanj, zaposlitve, prometa, oskrbe, storitev,

neugodne razmere z vidika onesnaženosti bivalnega okolja21.1 35.5

Tip 3 vrednosti vseh indeksov v okviru povprečnih 39.9 32.6

Tip 4 ugodne razmere z vidika onesnaženosti bivalnega okolja, neugodne razmere z vidika

stanovanj, izobraževanja, oskrbe, prometa, storitev, zaposlitve, prostočasnih dejavnosti33.3 16.8

12/12/2013 52

Primer – primerjavaznačilnosti 4 tipov

Oznake indeksov: I1 premoženje in dohodki prebivalstva, I2 premoženje kmečkih gospodarstev, I3 stanovanja, I4 prebivalstvo, I5 zaposlitev, I6 i zobraževanje, I7oskrba, I8 stori tve, I9 prostočasne dejavnosti, I10 promet, I11 naravna ogroženost, I12 naravne razmere na območju bivanja, I 13 onesnaženost bivalnega okolja

-1.5

-1.0

-0.5

0.0

0.5

1.0

1.5

2.0

2.5

3.0

I1 I2 I3 I4 I5 I6 I7 I8 I9 I10 I11 I12 I13

Delni indeksi življenjske ravni

V r e d n o s t i i n d e k s o v

1

2

3

4

Tipi



Marko Krevs


12/12/2013 53

-1.5

-1.0

-0.5

0.0

0.5

1.0

1.5

2.0

2.5

3.0

I1 I2 I3 I4 I5 I6 I7 I8 I9 I10 I11 I12 I13

Delni indeksi življenjske ravni


1

2

3

4

Tipi

Oznake indeksov: I1 premoženje in dohodki prebivalstva, I2

premoženje kmečkih gospodarstev, I3 stanovanja, I4 prebivalstvo,I5 zaposlitev, I6 izobraževanje, I7 oskrba, I8 storitve, I9

prostočasne dejavnosti, I10 promet, I11 naravna ogroženost, I12naravne razmere na območju bivanja, I13 onesnaženost bivalnega

okolja.

12/12/2013 54

Tipologija : skupni indeksživljenjske ravni

-1.0 -0.5 0.0 0.5 1.0 1.5

1

2

3

4

T i p i

Vrednosti skupnega indeksa

-1.5

-1.0

-0.5

0.0

0.5

1.0

1.5

2.0

2.5

3.0

I1 I2 I3 I4 I5 I6 I7 I8 I9 I10 I11 I12 I13

Delni indeks i življenjske ravni


1

2

3

4

Tipi



Marko Krevs


12/12/2013 55

Spreminjanje življenjskih potreb

in njihovega zadovoljevanja

• Vpliv na teorijo

• Vpliv na metode

12/12/2013 56

Prostorski vidiki načel enakostiin enakopravnosti

• Ustava

• Enakost (equality ), enakopravnost, pravičnost(equity )



Marko Krevs


12/12/2013 57

Hareidejeva teza

• o rasti življenjske ravni in stagnaciji kakovostiživljenja v razvitih državah.

12/12/2013 58

»Naša« teza

• Teza o sorodni stopnji zadovoljstva zživljenjem, ne glede na medobmočne razlike

v življenjski ravni.



Marko Krevs

12/12/2013 59

Za bolj radovedne… • Cutter, S.L., 1985: Rating places, A geographer's view on quality

of life. Association of American Geographers, Washington.• Svetlik, I. (urednik) 1996: Kakovost življenja v Sloveniji.

Fakulteta za družbene vede, Ljubljana. • Poročilo o človekovem razvoju, Slovenija (vsakoletno poročilo).

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, UNDP - UnitedNations Development Programme. Ljubljana.

• Krevs, M. 1998: Geografski vidiki življenjske ravni prebivalstva vSloveniji. - Doktorska disertacija, Oddelek za geografijo,Filozofska fakulteta v Ljubljani.

Documents

Življenjska raven, družbeni razvoj, kakovost življenja