of 53/53
VSESLOVENSKI NATEČAJ PLANETU ZEMLJA PRIJAZNA ŠOLA – VRTEC 2014/2015 Projekt: ZEMLJO SO NAM POSODILI OTROCI nominacija: OSNOVNA ŠOLA NARODNEGA HEROJA RAJKA HRASTNIK kategorija osveščanje Mentorica: Ljudmila Gornik Avtorji: Živa Brglez Ana Kovačič Nika Špajzer Benjamin Štimec Hrastnik, šolsko leto 2014/2015

ZEMLJO SO NAM POSODILI OTROCI

  • View
    221

  • Download
    2

Embed Size (px)

Text of ZEMLJO SO NAM POSODILI OTROCI

  • VSESLOVENSKI NATEAJ

    PLANETU ZEMLJA PRIJAZNA OLA VRTEC

    2014/2015 Projekt:

    ZEMLJO SO NAM POSODILI OTROCI nominacija: OSNOVNA OLA NARODNEGA HEROJA RAJKA HRASTNIK

    kategorija osveanje

    Mentorica: Ljudmila Gornik

    Avtorji:

    iva Brglez

    Ana Kovai

    Nika pajzer

    Benjamin timec

    Hrastnik, olsko leto 2014/2015

  • 2

    Zakaj ekologija

    Na kaj pomisli, ko slii besedo okolje?

    To je nekaj kar daje ivljenje,

    ki ga vasih uniuje prav nae norenje.

    Eko ni to, da vre plastenko

    v ostale odpadke,

    namesto da bi jo odvrgel

    ob cesto, med znake.

    Eko je, da louje odpadke,

    se zaveda, da je okolje ivljenje,

    na svet in nae veselje.

    Zato ga varuj,

    louj odpadke.

    Ne misli si, da sam ne more

    niesar narediti.

    To ni res, na to mora pozabiti,

    ker se vedno zane z enim

    in kona z vsemi.

    Zato se ne obotavljaj,

    zani e zdaj,

    da svet bo lepi,

    kot je sedaj.

    Lucija Pirnovar, O NHR Hrastnik, Podrunica Dol pri Hrastniku

    ZAHVALA

    Zahvaljujemo se vsem uencem, starem, mentorjem in uiteljem ter ostalim

    delavcem ole, e posebej ravnateljici, ki imajo posluh za nae ideje in nam

    pomagajo pri njihovi uresniitvi.

    Ohranimo na planet ist, s tem bomo imeli veliko korist!

  • 3

    KAZALO VSEBINE

    1. UVOD .................................................................................................................... 5

    2. OSNOVNA OLA NARODNEGA HEROJA RAJKA HRASTNIK ................... 6

    3. PREDSTAVITEV PROJEKTOV IN AKTIVNOSTI, KI OZAVEAJO

    MLADE.................................................................................................................. 8

    3. 1 DAN OLE - EKOLOGIJA ............................................................................................. 8

    3. 3 OKOLJU PRIJAZEN NATEAJ ..................................................................................... 18

    3.4 ODPADNI TEK ALI HOJA ............................................................................................ 20

    3.5 EKO KVIZ ................................................................................................................... 21

    3.6 AKCIJA PRAVILNO LOEVANJE ODPADKOV .............................................................. 25

    3.7 GLEDALIKA PREDSTAVA NA TEMATIKO OKOLJEVARSTVA ...................................... 27

    3. 8 ZELENO PERO........................................................................................................... 27

    4. INTERVJU Z RAVNATELJICO OLE ............................................................. 31

    5. ANKETNI VPRAALNIK ZA UITELJE ........................................................ 33

    6. ODGOVORI ANKETNEGA VPRAALNIKA ZA UITELJE ........................ 35

    7. ANKETNI VPRAALNIK ZA UENCE .......................................................... 43

    8. ODGOVORI ANKETNEGA VPRAALNIKA ZA UENCE .......................... 46

    9. ZAKLJUEK ....................................................................................................... 50

    10. 10. PRILOGE ....................................................................................................... 51

    11. 11. VIRI: ............................................................................................................... 53

  • 4

    KAZALO SLIK

    Slika 1: Neko ola, danes muzej ............................................................................................... 6

    Slika 2: O Dol .......................................................................................................................... 6

    Slika 3: Osnovna ola narodnega heroja Rajka Hrastnik s portno dvorano, bazenom in

    igriem ...................................................................................................................................... 7

    Slika 4: Sajenje dreves na obmoju, kjer je bil vasih kamnolom ........................................... 17

    Slika 5: Obmoja posajenih dreves .......................................................................................... 18

    Slika 6: Ekoloka igra - Odpad zaklad ..................................................................................... 20

    Slika 7: Pravilno loevanje odpadkov ...................................................................................... 26

    Slika 8: Pravilna namestitev lui pred O narodnega heroja Rajka Hrastnik .......................... 28

    Slika 9: Ravnateljica Marina Kmet, mag. ................................................................................ 31

    KAZALO GRAFOV

    Graf 1: Koliko umetne svetlobe uporabljajo vrstniki v doloenem delu leta ........................... 28

    Graf 2: Pridobivanje informacij o varovanju okolja ................................................................ 46

    Graf 3: Mnenje o odnosu ljudi do okolja ................................................................................. 48

    Graf 4: Vkljuevanje uencev v akcije .................................................................................... 48

    Graf 5: Mnenja uencev o okolju ............................................................................................. 49

    file:///C:/Users/Edina/Documents/O%20Hrastnik/ostalo/ISP%20Eko%20projekt.docx%23_Toc415468638file:///C:/Users/Edina/Documents/O%20Hrastnik/ostalo/ISP%20Eko%20projekt.docx%23_Toc415468639file:///C:/Users/Edina/Documents/O%20Hrastnik/ostalo/ISP%20Eko%20projekt.docx%23_Toc415468640file:///C:/Users/Edina/Documents/O%20Hrastnik/ostalo/ISP%20Eko%20projekt.docx%23_Toc415468640file:///C:/Users/Edina/Documents/O%20Hrastnik/ostalo/ISP%20Eko%20projekt.docx%23_Toc415468645

  • 5

    1. UVOD

    V svoji raziskavi smo eleli ugotoviti, koliko in na kaken nain naa ola osvea uence o

    varovanju okolja. Izdelali smo anketni vpraalnik za uence in uitelje. Izvedli smo intervju z

    ravnateljico nae ole. Poizvedovali smo, katere vsebine in dejavnosti na to temo e izvajamo

    ter predlagali, katere bi bilo mogoe e vkljuiti. Vse te dejavnosti smo izvajali zato, da bi

    uencem, starem in delavcem ole pokazali, kako pomembno je okoljsko ozaveanje in

    aktivno ravnanje pri okoljskih projektih.

    Naa ola e vrsto let skrbi za varovanje okolja, med drugim tudi tako, da tudi letos vekrat

    organizira akcijo zbiranja starega papirja ter spodbuja, ne le uence in delavce ole, temve

    tudi stare ter ostale prebivalce obine Hrastnik k odgovornemu ravnanju z odpadki, vodo in

    elektrino energijo. Zavedamo se, kako pomembno je ohranjati isto okolje in s tem razlogom

    jo nominiramo v kategoriji osveanje.

  • 6

    2. OSNOVNA OLA NARODNEGA HEROJA RAJKA HRASTNIK

    Zgodovina nae ole

    Leta 2013/14 smo praznovali 150-letnico olstva v Hrastniku. Prva ola, sicer zasebna

    in industrijska, je bila ustanovljena leta 1863 v rudniki restavraciji. V istem letu je prav tako

    zaela delovati ola na Dolu. Zaetnik olanja v Hrastniku je bil Anton Dolealek, ki je zael

    leta 1860 doma pouevati svoje tiri otroke. Leta 1872 je ola postala javna. Bila je

    enorazredna, prostore pa je e vedno imela v rudniki restavraciji. Do leta 1901 je postala est

    razrednica. Leta 1902 se je pouk zael tudi na Dolu.

    V letih 1906/7 se je meana ola razdelila na tirirazredno deko in tirirazredno dekliko

    olo. Po prvi svetovni vojni se je pouk odvijal loeno. Deklika ola je bila sedem razrednica.

    Leta 1930 je bila odprta nova ola na Dolu. Leta 1941, ob zaetku 2. svetovne vojne, so olo

    prevzeli Nemci. Pomladi 1942 je bilo prvo obdobje partizanskega olstva. Drugi del je potekal

    leta 1943, po italijanski kapitulaciji. Po koncu 2. svetovne vojne se je v Hrastniku zael redni

    pouk. Leta 1952 so bili uenci z unimi teavami vkljueni v posebno olo. Dvanajst let

    kasneje sta se obe osnovni oli, O Ivana Cankarja in O Rudnik, zdruili v O narodnega

    heroja Rajka Hrastnik. V letih 1969/70 se je pridruila e podrunica Dol. Leta 1986 so

    zgradili portno dvorano. Leta 1998 so jo zaeli graditi tudi na Dolu. V letih 2008/09 je naa

    ola prela na popolno devetletno olanje.

    Slika 2: O Dol

    Slika 1: Neko ola, danes muzej

  • 7

    ola danes

    Danes ima naa ola dve podrunici, Podrunico Dol pri Hrastniku in Podrunico Log. Vse tri

    ole skupaj, matina in podrunici, tejejo 688 uencev. Na Podrunici Dol pri Hrastniku je

    230 uencev, na Podrunici Log 16, na matini oli pa je 442 uencev. Vzgojno-

    izobraevalno delo poteka v 30 istih oddelkih, dveh kombiniranih oddelkih in enem oddelku

    posebnega programa vzgoje in izobraevanja. Imamo pet oddelkov podaljanega bivanja,

    uenci vozai so vkljueni v varstvo vozaev pred in po pouku.

    Ustanoviteljica ole je obina Hrastnik, olo upravljajo ravnateljica Marina Kmet in Svet ole.

    Strokovni organi ole so uiteljski zbor, oddelni uiteljski zbor, strokovni aktivi in

    razredniki.

    ola izvaja dejavnost osnovnega izobraevanja splonega tipa, program za otroke s

    posebnimi potrebami v osnovnih olah s prilagojenim programom in posebni program vzgoje

    in izobraevanja, pripravo olske prehrane za uence in organizacijo kulturnih, portnih in

    drugih dejavnosti in javnih prireditev.

    Vsako leto se na oli izvedejo tudi tevilni projekti, med katerimi so nekateri e tradicionalni,

    drugi si utirajo pot k prepoznavnosti. e vrsto let sodelujemo tudi pri vseslovenskem nateaju

    Planetu Zemlja prijazna ola in si vsako leto znova prisluimo omenjeni naziv. Spodbujamo

    okolju prijazen nain bivanja in si prizadevamo, da bi naim zanamcem zapustili zdravo in

    spodbudno okolje.

    Na nai oli se zavedamo, kako pomembno je zdravo in isto okolje, kar dokazujemo z

    ukvarjanjem z ekoloko problematiko in ozaveanjem uencev, starev in delavcev na tem

    podroju. Vsekakor pa teko akamo na dokonanje energetske sanacije matine ole in

    elimo, da bi se aktivno pristopilo k iskanju ustrezne reitve pri prenovi Podrunice Dol.

    Slika 3: Osnovna ola narodnega heroja Rajka Hrastnik s portno dvorano, bazenom in igriem

  • 8

    3. PREDSTAVITEV PROJEKTOV IN AKTIVNOSTI, KI

    OZAVEAJO MLADE

    Na oli izvajamo mnoge aktivnosti, ki pripomorejo k veji ozaveenosti vseh delenikov

    ole, tako uencev, starev in vseh zaposlenih. V zadnjem obdobju posveamo veliko

    pozornosti temu, da se aktivno vkljuujemo v okolju odgovorno ravnanje, uenci dobivamo

    spodbude k raziskovanju, opazovanju in izraanju tem, ki govorijo o okolju. Vse bolj nas

    zanima pomen in vpliv odnosa do okolja na kvaliteto bivanja prihodnjih generacij. Naj

    natejemo le nekaj aktivnosti, ki se odvijajo na oli:

    Dan ole posveen ekologiji

    Posvojimo drevo

    Okolju prijazen nateaj

    Odpadni tek/hoja

    Eko kviz

    Tekmovanje v pravilnem loevanju in zbiranju odpadkov

    Gledalika predstava na tematiko okoljevarstva

    Zeleno pero

    3. 1 DAN OLE - EKOLOGIJA

    Dan ole pri nas vedno obeleimo na drugaen, poseben nain. Tema , ki smo si jo izbrali

    letonje leto, je bila ekologija. Ta dan smo se na celi oli posveali temu problemu. Na

    razline naine smo se ozaveali na podroju varovanja in skrbi za nae okolje in na Planet.

    1. razred

    Izdelava koev za odpadke. 8. 1. 2015, smo eno uro namenili razgovoru o heroju Rajku in

    Pohorskemu bataljonu. Naslednjo uro smo se pogovarjali o loevanju odpadkov. Na to temo

    pa smo iz odpadnega materiala izdelali ko za zamake v obliki abe, z otrokimi risbami smo

    oblekli katlo za papir in izdelali gosenice iz jajne embalae. Za gosenice pa smo bili tudi

    nagrajeni.

  • 9

    2. razred

    Izdelava izdelkov iz odpadnega materiala: 8. 1. 2015 so v 2. razredu izdelovali izdelke iz

    odpadnega materiala: vazice, prometna sredstva, ogice.

    katle tetrapaka so kairali, kasneje so jih pobarvali , otroci pa so jih nato nesli mamicam

    domov za materinski dan.

    Iz odpadne embalae so otroci v dvojicah izdelovali prometna sredstva, ki so jih polepili z

    barvnim papirjem . Nekateri uenci so oblikovali ogice iz odpadnega papirja, zastirke za

    njive in jih pobarvali . Na hodniku in v razredu so izdelke tudi razstavili.

    3. razred

    Ekologija

    Dan ole je potekal v povezavi s tehnikim dnevom na temo Ekologija.

    Cilji:

    uenci spoznajo ivljenje narodnega heroja Rajka Meniha in naredijo zapis v zvezek;

    uenci vedo, da ob proizvodnji in v vsakdanjem ivljenju nastajajo odpadki;

    uenci znajo opisati ustrezna ravnanja z odpadki, za varovanje in vzdrevanje okolja;

    uenci znajo pojasniti, kako sami dejavno prispevajo k varovanju in ohranjanju naravnega

    okolja ter k urejanju okolja, v katerem ivijo;

    uenci znajo uporabiti razlina gradiva;

    uenci znajo se za delo pripraviti in po konanem delu pospraviti;

    uenci likovno poustvarjajo usvojeno snov;

    uenci ponovijo, utrdijo in v novih situacijah uporabijo pridobljeno znanje.

    Potek dela:

    Uenci so spoznali osnovne podatke o ivljenju narodnega heroja, po katerem se imenuje naa

    ola ter zakaj ravno ta dan obeleujemo dan ole. Napisali so kratek povzetek v zvezke.

    Pogovarjali smo se o onesnaevanju narave in odpadkih. Pogledali smo si posnetke, ki na

    hudomuen in otroki nain predstavljajo onesnaevanje narave

    (http://www.environmentteam.com/2010/04/11/the-animals-save-the-planet-watch-all-11-

    cartoons/).

    S pomojo unega lista smo utrdili pravilno ravnanje z odpadki (kateri odpadki spadajo v

    zbiralnike, kateri ne).

    Nekaj besed smo namenili tudi varevanju z vodo, elektriko, oblaili, hrano, denarjem, itd. ter

    naredila o tem zapis v zvezke.

    http://www.environmentteam.com/2010/04/11/the-animals-save-the-planet-watch-all-11-cartoons/http://www.environmentteam.com/2010/04/11/the-animals-save-the-planet-watch-all-11-cartoons/

  • 10

    Za konec smo risali na temo varevanja (likovni nateaj revije Ciciban).

    4. razred

    Ozaveanje mladih

    Izdelovali smo opozorilne znake za ugaanje lui, zapiranje pip in varevanje s

    papirnatimi brisakami na hodniku, v sanitarijah in v uilnici.

    Uredili smo katle za loeno zbiranje papirja in zamakov.

    Ogledali smo si istilno napravo Hrastnik.

    Izdelovanje posod iz odpadne embalae za loeno zbiranje odpadkov in izdelovanje

    opozorilnih napisov za varevanje z energijo in vodo.

    5. razred

    Izdelovanje ivali iz tulcev in ostalega odpadnega materiala. Naredili smo gosenice,

    dinozavre, konje in muce. Nai cilji so bili porabiti odpadni material v koristne namene in

    privzgajati pozitiven odnos do ivali in narave. ivali so zelo dobro uspele.

    6. in 7. razred

    Peka pikotov iz ekoloko pridelanih ivil

    CILJI:

    pozna osnovne kuharske postopke,

    pozna kuhalno in jedilno posodo,

    pripravljajo jedi po predloenih recepturah,

    pripravijo pogrinjek

    kulturno zauijejo pripravljeno jed

    so pozorni na varnost in higieno in pomen ekoloko pridelanih ivil

    Delo je potekalo v gospodinjski uilnici, kjer so se uenci pripravili za delo (umivanje rok,

    predpasnik, prebiranje receptur, priprava posode in pripomokov za delo) in ga opravili. Ob

    koncu so pripravljeno pecivo ustrezno ponudili v za to izbrani posodi.

  • 11

    Izdelava instrumentov iz odpadnega materiala

    Cilji:

    uenci iz odpadnega materiala izdelati zvoilo ali maketo intrumenta

    izdelek estetsko oblikujejo in s tem razvijajo obutek za lepoto videza izdelka

    Potek:

    Izvedeni sta bili dve delavnici, v kateri so bili uenci 6. in 7. razredov. Uenci so s seboj

    prinesli razlien odpaden material kot so npr. katle, ploevinke, tetrapaki, ribiko vrvico,

    eblje, odpadni les itd.

    Najprej so si na podlagi materiala, ki so ga prinesli s seboj zamislili izdelek, ki so ga najprej

    skicirali in nato prieli z izdelovanjem. Pri tem so si pomagali z raznim orodjem in

    pripomoki.

    Vsak uenec je izdelal najmanj eno zvoilo. Izdelke so po konani delavnici odnesli domov.

    Pobiranje in loevanje odpadkov

    Na dnevu ole smo na delavnici Pobiranje in loevanje odpadkov dosegli naslednje

    zastavljene cilje: loevanje odpadkov (plastika, karton, papir), druenje, telesna aktivnost,

    osveanje o loevanju odpadkov, spodbujanje in sodelovanje v skupini, fair play.

    Potek delavnice: Najprej smo se z igro ogreli. Uporabili smo tulce od papirja in si naredili rep.

    Tisti, ki je drugemu ukradel najve repkov je bil zmagovalec.

    Potem smo po telovadnici raztrosili odpadke. V razline koe so morali v skupini zbrati im

    ve odpadkov in vsak odpadek je imel svojo toko (1, 2, 3). Skupina , ki je zbrala najve

    toko je bila zmagovalna.

    Sledil je poligon. Iz razlinih vrst odpadkov so z metlo "slalomirali" med stoci in so morali

    vse odpadke na enkrat pomesti do svojega tekmovalca. Ekipa, ki je to najhitreje opravila je

    bila zmagovalna.

    Vmes med igrami smo se pogovarjali tudi o recikliranju ter o skrbi za nae okolje.

    Oblikovanje skupinske likovne kompozicije - relief, iz odpadnega materiala.

    Dekoriranje steklenic z naravnim materialom

    CILJI:

    Razvijanje ekoloke zavesti in odgovornosti pri uencih

    Razgovor o pomenu zbiralnih akcij odpadnih materialov

    Iskanje novih reitev za odpadni material

  • 12

    Razvijanje uta za estetiko

    Razvijanje kreativnosti, iskanje novih idej ter navajanje na sodelovalno delo

    Razvijanje ronih spretnosti in navajanje na natannost pri delu

    Oblikovanje reliefa iz zamakov po predhodni likovni predlogi, ki so jo sami naredili

    Ponovitev znanja o barvnih kontrastih, zlasti toplo-hladnem

    Likovna obdelava steklenice za okras ali darilo, pri emer uporabijo naravne

    materiale (naravna vrvica, glinaste ploice).

    asovni trak kulturne in naravne dediine

    Z uenci smo pregledali literaturo na temo naravna in kulturna dediina. Izdelali smo dva

    plakata in ju izobesili tudi na hodniku v drugem nadstropju ole. Uenci so spoznavali pojma

    naravna in kulturna dediina, spoznali so naravno dediino Zasavja, natanneje Hrastnika.

    Pomagali so si z internetom, slikovnim gradivom in literaturo iz knjinice. Pogovorili smo se

    tudi o pomenu varovanja okolja za nao prihodnost.

    Uenci so se seznanili s kulturno in naravno dediino Slovenije, vejo pozornost smo

    namenili spoznavanju blinje okolice oz. Zasavja. Uenci so razmiljali o pomenu kulturne in

    naravne dediine ter o ohranjanju le-te.

    Izdelava veje lutke iz odpadnega materiala

    Uenci so pred izdelavo narisali skico za posamezno lutko, pripravili smo potreben material

    in orodja. Naloge smo razdelili glede na sposobnosti in interese uencev.

    Z uenci smo izdelali uporabne lutke iz razlinega odpadnega materiala, spoznali ve vrst lutk

    in njen pomen. Uporabna lutka iz razlinih materialov in tehnik je lahko prisotna v osnovni

    oli kot didaktino sredstvo in kot predmet izdelave, je lahko tudi ustrezna motivacija za delo.

    Npr.: lutka zna peti, si izmilja besede in izraze za neznane dogodke, zna povedati zgodbo ali

    pesem, lahko sprauje,...

    Zdrava prehrana v tujih jezikih

    V okviru delavnice Zdrava prehrana v tujih jezikih smo izdelali plakate o zdravem in

    ekoloko osveenem nainu pridelave hrane in o naelih zdravega prehranjevanja ter naina

    ivljenja anglekem jeziku.

  • 13

    Robotika

    dejavnost robotika si je zastavila cilj, uporaba robotov na odlagaliu smeti.

    Uenci so najprej sestavili maketo preprostega odlagalia. Zgradili so dva robota. Za robota

    so napisali algoritem.

    Robot je samostojno zaznal posodo in jo odnesel na doloeno mesto na odlagaliu smeti.

    Novinarski kroek

    V novinarski delavnici je sodelovalo est uencev, ki so spremljali dogajanje na oli in se na

    osnovi le-tega uili delati novinarske prispevke. (Ti bodo osnova enega od lankov v olskem

    asopisu.)

    Nastali so naslednji trije sestavki:

    8. januarja se je na nai oli odvijalo veliko razlinih dejavnosti. Z ekipo smo odli tudi k 5.

    razredom, kjer so izdelovali ivali iz tulcev in drugega odpadnega materiala. Veina uencev

    je naredila pianke, gosenice in dinozavre. Ko pa smo jih vpraali, zakaj so se odloili

    ravno za te ivali, so nam v en glas odgovorili, da jim jih je doloila uiteljica. Delavnica se

    jim je zdela zabavna, hkrati pa tudi nekoliko pouna. Tudi na Podrunini oli Log so

    izdelovali ivali in se ob delu zelo zabavali. Na delavnici izdelave lutk so uenci iz volne,

    kartona in ik izdelovali konje, izmiljeno ival pol mi pol sova, punke Nato smo jih

    povpraali, ali se jim zdi izdelava iz odpadnih materialov koristna. Odgovorili so, da se lahko

    iz odpadnih materialov izdela veliko razlinih in uporabnih izdelkov. Pri robotiki je bilo videti

    kot v Boikovi delavnici. Naredili in sprogramirali so robote, da pobirajo odpadke ter jih

    nosijo v ustrezne zabojnike. Za to skupino so se fantje odloili, ker je zelo zanimiva in

    ustvarjalna, pritegnejo pa jih teki problemi, ki jih morajo reiti.

    Celotno dogajanje pa smo pozorno spremljali novinarji. Na zaetku smo pridobili podatke o

    nartu dneva ole, nato pa smo se razdelili v dvojice ter odli po skupinah in razredih,

    pogledat, kaj se dogaja. Napisali smo si oporne toke, nato pa vse zdruili v smiselne povedi.

    Na koncu pa smo e vse skupaj napisali na raunalnik.

    Ob dnevu ole se je veliko dogajalo. V 1. razredu so se najprej pogovarjali o heroju Rajku, o

  • 14

    tem, kako ohranjati isto naravo, in o tem, kako loujemo odpadke. Izdelovali pa so tudi

    gosenice iz katel za jajca. Najprej so jih pobarvali z modro ali rdeo barvo, nato pa so jim iz

    odpadnih ik naredili roike. V 2. b so se odloili, da bodo izdelali vaze iz tetrapakov za

    sok. To so naredili tako, da so iz moke in vode naredili krobno lepilo in z njim olepali

    tetrapake. Naredili so tudi ogico Marogico in straila. Tema dananjega dne se jim je zdela

    zabavna. Pogovarjali so se tudi o vojni in o tem, kako je ola dobila ime. V 2. a pa so izdelali

    zabojnik za plastiko, ker jim ni bilo ve, da tovrstnih ni. V 3. a so se najprej pogovarjali o

    heroju Rajku, potem so si pogledali film, nato pa so se pogovarjali o ekologiji, isto na koncu

    pa so narisali risbo za nateaj. V 3. b so se najprej pogovarjali o dnevu ole in o imenu ole,

    potem so pogledali slike na temo varevanje, nato pa so si ogledali film. isto na koncu so

    risali. V 4. razredu pa sva uence povpraali, kako si predstavljajo istilno napravo. Ta ima

    istilnike in nekakno mreo, ki ujame smeti. Izdelali so tudi smetnjak za papir in na tega

    napisali, za kaj se uporablja. Ogledali so si istilno napravo. istilna naprava Hrastnik

    obratuje e od leta 2010. V njej skrbijo, da se voda oisti. Mehansko ienje preisti do 40 %

    vode. V en bazen voda priteka, v drugem pa poteka izpust vode. Mikroorganizmi se

    prehranjujejo z odpadno vodo. Imajo tri kompresorje. Vsak kompresor deluje eno uro. V

    laboratoriju preverijo, koliko so vodo oistili. V raunalnikih vidijo celotno istilno napravo

    in imajo tudi varnostne kamere. Dotok vode preisti do 6000 l vode na uro.

    Nekateri uenci 6. in 7. razreda so se seznanjali s kulturno in naravno dediino Hrastnika.

    Gledali so pouni film o kulturni dediini. Delavnica jim je bila ve. Pravijo, da je bila

    sproujoa. Naloge o kulturni dediini so se lotili z uporabo knjig, interneta in filma. Spet

    drugi so izdelovali plakat o zdravi prehrani v tujih jezikih. Tretji so pekli orehove pikote z

    marmelado. Najprej so poskrbeli za higieno, nato pa so zamesili testo za pikote. Rekli so, da

    je delavnica zelo slastna in da je presegla njihova priakovanja. Skupina estoolcev je

    izdelovala intrumente iz odpadnega materiala. Izdelali so brenkalo, boben in ropotuljice.

    Najprej so pogledali, katere materiale imajo, nato pa so se odloili, kaj bodo izdelali. Nastalo

    je veliko razlinih stvari. Iz odpadnih materialov pa je nastalo e vse kaj drugega; tudi v

    delavnici, ki je bila namenjena temu, so si najprej ogledali material, ki ga imajo, nato pa

    zaeli ustvarjati ivali iz gline, okraevati steklenice ter izdelovati slike iz zamakov. Bolj

    portni so se zdruili v pobiranju in loevanju odpadkov po celi telovadnici, zdruenem z

    igro. Uenci so bili s svojo izbiro zelo zadovoljni, saj se radi igrajo.

  • 15

    8. in 9. razred

    Film o ekologiji

    Z uenci smo si ogledali oddaje, ob katerih je tekel razgovor o spreminjanju podnebja v

    geolokih dobah v preteklosti (vzroki za pretekle spremembe in posledice le-teh), globalnemu

    segrevanju, spreminjanju narave, naega okolja ter tudi posledice na gospodarstvu /

    ekonomiji, ter kako se bo to odraalo na naem planetu v prihodnosti.

    Mladinska oddaja: http://4d.rtvslo.si/arhiv/ugriznimo-znanost/86599278

    Informativni prispevek: http://4d.rtvslo.si/arhiv/globus/174308706

    Pomen in uporaba ekolokih istil v vsakdanjem ivljenju

    Uenci so spoznali vrste ekolokih istil (blagovne znamke, primere ienja, sestavine,

    trgovine, znailnosti, mite in resnice), oznaevanje, osvojili prepoznavanje (znaki). Uno

    snov so obnovili z izdelavo plakata in miselnim vzorcem ter praktinim delom

    Pri praktinem delu so se uenci seznanili z recepti, kako sami pripravimo eko istila iz

    alkoholnega kisa, sode bikarbone, limone, kroba in vroe vode za :

    pripravo univerzalnega istila

    za odstranjevanje madeev , ki nastanejo na posodi od aja in kave ter vodnega kamna

    za ienje poekanih sten

    odstranjevanje rje

    ienje Cu povrin

    ienje Au in Ag

    ienje povrin iz nerjaveega jekla

    Vse recepte so uenci tudi praktino preskusili.

    Ekoloki otoki KSP

    Deveti razredi smo se odpravili do hrastnike komunale. Tam nas je pred vhodom priakal

    direktor, ki nam je povedal, kaj bomo delali. Razdelili smo se v dve skupini in ena je odla v

    sejno sobo. Razloili so nam, kako so poveali reciklao odpadkov, in nekaj malega o odvozu

    odpadkov. Druga skupina pa je la pogledat vozila za odvoz odpadkov.

    http://4d.rtvslo.si/arhiv/ugriznimo-znanost/86599278http://4d.rtvslo.si/arhiv/globus/174308706

  • 16

    LOG

    Izdelovanje izdelkov iz odpadnega materiala, ogled deponije na Uninem

    AKTIVNOSTI:

    Pogovor o ekologiji, o odpadkih, o loevanju in reciklai.

    Ogled deponije odpadkov Unino; kjer nam je g. Petri razkazal in opisal potek razlinih del

    na deponiji.

    Izdelava izdelkov iz odpadnega materiala; izdelali smo ivali iz plastenk in jih oblepili s

    asopisnim papirjem ter jih pobarvali, izdelali smo ptije hiice iz odpadne embalae za

    mleko.

    CILJI:

    Uenci usvojijo pojem ekologija.

    Spoznajo kje in kako se skladiijo, odvaajo, reciklirajo razlini odpadki.

    Vedo, da je pomembno ohranjati okolje, v katerem ivijo, isto.

    Spoznajo pomen loevanja odpadkov.

    Ugotovijo, da lahko odpaden material recikliramo, uporabimo za nov izdelek.

    Sami iz plastenk naredijo igrao ter se z njo igrajo. Izdelajo ptijo hiico in tako na podlagi

    izdelka pridobijo izkunjo o uporabi odpadkov kot nov produkt.

    OPB

    Ponovna uporaba odpadnih materialov

    V okviru dneva ole smo v OPB izdelovali ptije krmilnice, kar je ravno sovpadalo z letnim

    nartom in zimskim asom. Glavni cilj je bil ponovna uporaba odpadnih materialov, zato smo

    uporabili tetrapake od mleka ali sokov. Tako naj bi uenci spoznali monost ponovne uporabe

    odpadkov in hkrati doumeli, da je treba naravo varovati. Seveda smo poudarili tudi

    ustvarjalnost in domiselnost pri izdelavi krmilnic, saj so bile raznolike. Tehnika dela je bila

    zelo preprosta in ravnopravnja za uence.

    Dan ole smo uspeno izpeljali, uenci so bili na podroju ekologije e posebej inovativni in

    ustvarjalni. Seznanili so se z mnogimi okoljskimi problemi in poskuali iskati reitve.

    Priloga: CD s filmom

  • 17

    3.2 POSVOJIMO DREVO

    POSVOJIMO DREVO je akcija, kjer eli tovarna iz lokalnega okolja, v sodelovanju s

    someani, s sponzorstvi, donacijami in drugimi oblikami pomoi graditi soitje med

    industrijo in prebivalci. Aktivnost, ki so jo izvedli na podroju varovanja okolja je bila tudi ta,

    v kateri so sodelovali tudi nai uenci: uenci zasadijo drevesa ter zanje skrbijo v prvi, najbolj

    obutljivi fazi njegovega ivljenja. Uenci so pod strokovnim vodstvom izvedeli mnogo o

    pomenu dreves.

    Med posajenimi drevesi so bile lipe, divje enje, akacije in borovci ter leske. Z naravno

    pregrado v obliki dreves bo e dodatno znian vpliv kamnoloma na njegovo okolico. Manj bo

    praenja, erozije in hrupa, okolica bo lepa, zasajeno podroje pa bo nudilo tudi ivljenjski

    prostor uelkam, pticam in ostalim ivalim.

    Slika 4: Sajenje dreves na obmoju, kjer je bil vasih kamnolom

  • 18

    Slika 5: Obmoja posajenih dreves

    3. 3 OKOLJU PRIJAZEN NATEAJ

    Razpisali smo interni nateaj, h kateremu smo povabili vse uence nae ole. Podali smo jim

    nekaj iztonic za njihovo ustvarjanje.

    Vse uence O narodnega heroja Rajka Hrastnik vabimo k sodelovanju pri Okolju prijaznem

    nateaju.

    emu ta nateaj?

    Zasnovan je bil, da bi spodbudili uence nae ole, da bi hodili v naravo, jo opazovali, se v

    njej gibali, jo varovali, se seznanjali s problematiko nerazumnega onesnaevanja in

    unievanja naravne dediine, predlagali reitve za ohranjanje narave, z vsem tem pa

    pridobivali nova spoznanja ter ozaveali tudi druge.

    Kdo lahko sodeluje?

    Nateaj bo potekal na vseh enotah ole, uenci pa bodo razdeljeni v tiri kategorije:

    Uenci prve triade O

    Uenci druge triade O

    Uenci tretje triade O

    Uenci PL

  • 19

    Kako sodelovati?

    Va prispevek je lahko:

    - literarni izdelek (Narava pripoveduje, Popravimo svet, Okoljske resnice, Ali se odgovorno obnaamo do okolja?, Moj najljubi kotiek v naravi, Abecednik o

    varovanju narave, Eko knjiga )

    - likovni izdelek

    - fotografija utrinka iz narave

    - seminarska ali raziskovalna naloga o varstvu narave

    - zgibanka (zloenka) o ozaveanju o ustreznem ravnanju z okoljem

    Kam poslati svoj prispevek?

    Vse prispevke posredujte pomonicama ravnateljice ali v tajnitvo ole do 15. januarja 2015.

    Opremite jih z naslednjimi podatki:

    1. Naslov in vrsta izdelka

    2. Ime in priimek avtorja

    3. Starostna kategorija, razred

    4. Enota ole (matina ola v Hrastniku, Podrunina ola Dol pri Hrastniku, Podrunica

    Log)

    Nagrajenci Okolju prijaznega nateaja

    Prostorski izdelki:

    1. nagrada: -Pasji ko za smeti+znak za pobiranje pasjih iztrebkov; Aleksej ekar,

    Nikola Mika, Jon Klemen-9.

    2. nagrada: Ptije hiice; Podrunica Log

    3. nagrada: Hia; Abe Cvet, Sven Kladnik, Lina Dervievi, Tim Miheli, Tim Kos-3.

    b

    4. nagrada: Gosenice; uenci 1. a razreda

    Likovni izdelki-risbice:

    1. nagrada: Na kmetiji je najlepe; Bruno entjurc, 2.

    2. nagrada: V parku je najlepe; Marua Kova, 2.

    3. nagrada: Varujmo z energijo; ejla Kova, 3. b

    4. nagrada: istimo okolje; Ula Ulaga, 2. c

    Literarni izdelki:

    1. nagrada: Abecedarij o varovanju okolja; pela Polak, 9. c

    2. nagrada: Moji najljubi kotiki v drubi; Patricija Dornik, 6. c

    3. nagrada: Moj najljubi kotiek v naravi; Melisa Mavri, 6. l

    4. nagrada: Ohranimo naravo; uenci 3. a razreda

    Komisija: Irena Senar, Mira Marinko, Mili Gornik, Nika pajzer, iva Brglez, Ana Kovai

  • 20

    Izvedbo nateaja ocenjujemo kot zelo uspeno, saj je v dogovorjenem roku prispelo 64 zelo

    zanimivih izdelkov. Pridobili smo tudi donatorja, ki nam je zagotovil, da smo lahko najbolje

    izdelke tudi nagradili.

    Priloga: CD s prispevki

    3.4 ODPADNI TEK ALI HOJA

    Pripravili smo navodila in opis poti za aktivnost, ki smo jo poimenovali Odpadni tek ali hoja.

    Povabili smo vse uence in stare nae ole, da se udeleijo te aktivnosti. Na dan izvedbe nam

    je malo ponagajalo vreme, zato smo se prilagodili situaciji in izvedli le dejavnosti, ki so lahko

    potekale v oli. Stari in uenci so se zabavali pri loevanju odpadkov, zbijanju plastenk in

    reevanju ekolokih nalog.

    Opis poti

    Od bazena se napotimo proti rokometnemu igriu, in gremo levo po hribu navzdol do glavne

    ceste. Pri stavbi Regionalnega centra za razvoj prekamo cesto in pot nadaljujemo po stari

    cesti mimo centra gradnje do glasbene ole, kjer je prva postaja: Odpad zaklad - zabavna

    ekoloka igra.

    Slika 6: Ekoloka igra - Odpad zaklad

  • 21

    Naa pot se nadaljuje mimo gasilskega doma in parka, v katerem se po stopnicah povzpnemo

    do ceste, ki vodi proti Dolu pri Hrastniku. Ko ob ploniku zagledamo kapelico, zavijemo levo

    po kolovozni cesti in se povzpnemo po Pustovem hribu. Tam nas aka naslednja postaja:

    Zbijanje plastenk

    Na voljo ima liste asopisnega papirja iz katerih oblikuj ogico. Z njo nato poskusi zbiti eno

    izmed plastenk na tla. Ponovi dokler ne zbije vseh plastenk. Kdor za zbijanje uporabi

    najmanj ogic je zmagovalec.

    Od druge postaje se odpravimo naravnost do kriia, v katerem zavijemo desno, pot pa

    nadaljujemo vse do tenikega igria. Nato zopet prispemo do naslednje postaje: Odgovori na

    vpraanja. e si pravilno odgovoril na vsa vpraanja, se odpravite po hribu navzdol mimo

    kolonije do glavne ceste. Svojo pepot po mestnem jedru (mimo Knjinice Antona Sovreta)

    sklenemo in prispemo nazaj do nae ole.

    Vpraanja:

    1. Kaj pomeni naslednji znak, ki ga sreamo na embalai izdelka?

    2. Kaj pomeni biti zelen v ekologiji?

    3. Razloi, kaj pomeni izraz recikliranje?

    4. Razloi, kaj pri ravnanju z odpadki pomeni izraz zero waste?

    5. Kaken cilj so si zadale na Podnebni konferenci, ki je potekala decembra 2014 v Limi,

    lanice pogodbenic okvirne Konvencije OZN o spremembi podnebja?

    3.5 EKO KVIZ

    Kviz je na temo ekologije, pravilnega ravnanja z odpadki in njihovega vpliva na okolje.

    Pripravili smo ga uenci pri ISP za nadarjene. Organizirali smo ga za uence tretje triade.

  • 22

    Uenci so dobili predhodno tekst z ekolokimi vsebinami, ki je bil osnovno gradivo, po

    katerem so se pripravljali v oddelnih skupnostih. Nato so v vsakem razredu doloili po dve

    ekipi, ki sta tekmovali na finalnem tekmovanju ob Dnevu ole. Ekipe so dobro predelale

    posredovano gradivo in, zastavljena vpraanja jim niso delala prav nobenih teav.

    1. Kaj pomeni biti zelen v ekologiji?

    2. Razloite, kaj pomeni v ekologiji izraz uinek tople grede?

    3. Kateri so dobri uinki tople grede?

    4. Kateri so slabi uinki tople grede?

    5. Kateri plini povzroajo pojav tople grede?

    6. Kaj je ozonska luknja?

    7. Zakaj je ozon pomemben v ozraju?

    8. Kje na naem planetu je ozonska luknja najveja?

    9. Kaj poveuje naravni uinek tople grede?

    10. Kateri so glavni viri toplogrednih plinov?

    11. Za koliko bi se zniala povprena temperatura ozraja, e v njem ne bi bilo

    toplogrednih plinov?

    12. Kakna bi bila povprena temperatura ozraja, e v njem ne bi bilo toplogrednih

    plinov?

    13. Kateri dve kislini sta osnovni sestavini za nastanek kislega deja?

    14. Kako imenujemo ojaan uinek tople grede, zaradi izpustov toplogrednih plinov v

    ozraje?

    15. Kakne posledice ima globalno segrevanje?

    16. Kaken vpliv ima razlitje nafte iz velikih ladij na ivali in rastline?

    17. Katera obnovljiva goriva pridobivamo iz rastlinske biomase?

    18. Kako se imenuje obnovljivo gorivo, ki ga pridobivajo iz rastlinskih olj?

    19. Kaj pomeni izraz recikliranje?

    20. Kako poteka postopek recikliranja stekla?

    21. Kako poteka postopek recikliranja ploevink?

    22. Koliko asa bi svetila arnica, e bi uporabili energijo, ki jo prihranimo z

    recikliranjem ene plastenke?

    23. Kaj odlagamo v zabojnike za bioloko razgradljive odpadke?

    24. Zakaj je pomembno, da zbiramo bioloke odpadke loeno?

  • 23

    25. Katere vrste odpadkov dajemo v kompost?

    26. Kaj pomeni v ekologiji izraz vampirska poraba?

    27. Kaken dolgoroni cilj je postavljen v zakonodaji EU do leta 2050 v zvezi z

    zmanjevanjem koliine odpadkov?

    28. Kako se imenuje akt, ki v Sloveniji doloa vse v zvezi z ravnanjem z odpadki?

    29. Kaj vse je doloeno v Uredbi o ravnanju z odpadki?

    30. Kaj je to klasifikacijski seznam odpadkov?

    31. Kako so v klasifikacijskem seznamu oznaene vrste odpadkov?

    32. Pri katerih dejavnostih, glede na klasifikacijski seznam, pri nas nastajajo odpadki?

    33. Katere vrste odpadkov tejemo med nevarne odpadke?

    34. Kaj so radioaktivni odpadki?

    35. Kako delimo radioaktivne odpadke glede na aktivnost?

    36. Koliko izrabljenega goriva proizvede na leto jedrski reaktor povprene moi?

    37. Katero lokacijo za odlagalie za radioaktivne odpadke je 30. decembra 2009

    potrdila Vlada RS?

    38. EU, poleg ozaveanja prebivalstva, zakonodajno in nadzorno ureja postopke

    prednostnega reda za uspeno obvladovanje koliin odpadkov. Kateri so postopki

    prednostnega reda?

    40. Kaj pomeni sistem loenega zbiranja odpadkov od vrat do vrat?

    41. Katere so najbolj razirjene vrste odpadkov, primernih za recikliranje?

    42. Kaj pomeni naslednji znak, ki ga sreamo na embalai izdelka?

    43. Kaj pomeni naslednji znak, ki ga sreamo na embalai izdelka?

    http://www.google.com/url?sa=i&source=images&cd=&cad=rja&docid=Pvjw-Yth5L2g3M&tbnid=E99VHfw2_A1H-M:&ved=0CAgQjRwwAA&url=http://www.eudace.eu/knjiznica/clanki/2013022514075323/&ei=aneXUtOaLeaDywP74YHIDw&psig=AFQjCNGFgGvUhx8E9ipeV-4yjA8O0wUeIA&ust=1385744618767156http://www.google.com/url?sa=i&source=images&cd=&cad=rja&docid=2m0DdLM31Bi_NM&tbnid=tl8f7XmKv3duTM:&ved=0CAgQjRwwAA&url=http://www.simbio.si/?r=11-26-embalaza&ei=sXeXUtzHLKL9ygPrwYGQBw&psig=AFQjCNEqcPCXj2ZpnwKc6VUDsHfXyDr5KA&ust=1385744689757968

  • 24

    44. Kaj pomeni naslednji znak, ki ga sreamo na embalai izdelka?

    45. Kaj pomeni naslednji znak, ki ga sreamo na embalai izdelka?

    46. Kaj pomeni naslednji znak, ki ga sreamo na embalai izdelka?

    47. Kaj pomeni naslednji znak, ki ga sreamo na embalai izdelka?

    48. Kaj pomeni naslednji znak, ki ga sreamo na embalai izdelka?

    49. Kaken dele gospodinjskih odpadkov predstavljajo organski odpadki?

    50. Kaken pomen ima pravilno kompostiranje?

    51. Razloi, kaj pri ravnanju z odpadki pomeni izraz zero waste?

    http://www.google.si/url?sa=i&source=images&cd=&cad=rja&docid=2m0DdLM31Bi_NM&tbnid=g1BL5wIOrWdm3M:&ved=0CAgQjRwwAA&url=http://www.simbio.si/?r=11-26-embalaza&ei=IniXUtKpMcLnygOjqYLoAg&psig=AFQjCNH-76KyTbTVYf1Y61mDv3wYltPciw&ust=1385744802857888http://www.google.com/url?sa=i&source=images&cd=&cad=rja&docid=t2IoyKqEEXclWM&tbnid=QYY4b70VPmP7nM:&ved=0CAgQjRwwADgU&url=http://english.jhl.si/snaga/locevanje/embalaza/embalaza_oznake&ei=q3iXUq7kEKiV4wS_x4H4Bg&psig=AFQjCNHys3_mz4fh4BJIljncur5ryTjJSw&ust=1385744939318776http://www.google.si/url?sa=i&rct=j&q=&esrc=s&frm=1&source=images&cd=&cad=rja&docid=2m0DdLM31Bi_NM&tbnid=paTXZPL8_vF_zM:&ved=0CAUQjRw&url=http://www.simbio.si/?r=11-26-embalaza&ei=7niXUvAjhYm0BrHhgKgI&bvm=bv.57155469,d.bGE&psig=AFQjCNGgaXAflSivyXrhoAag1AmBMOwnLQ&ust=1385744861546290http://www.google.si/url?sa=i&rct=j&q=&esrc=s&frm=1&source=images&cd=&cad=rja&docid=t2IoyKqEEXclWM&tbnid=9-9UUgfFVcDwuM:&ved=0CAUQjRw&url=http://english.jhl.si/snaga/locevanje/embalaza/embalaza_oznake&ei=0XiXUoX-K4TTsgaxlIHoCA&bvm=bv.57155469,d.bGE&psig=AFQjCNGgaXAflSivyXrhoAag1AmBMOwnLQ&ust=1385744861546290http://www.google.si/url?sa=i&rct=j&q=&esrc=s&frm=1&source=images&cd=&cad=rja&docid=l7eWDUyq-6u3uM&tbnid=UCbuZEY8vUdEOM:&ved=0CAUQjRw&url=http://www.kamnik.si/eko-koticek/Pomlad-prihaja-bliza-se-odpadkov-oddaja---Zbirni-center-Suhadole-14-03-2011&ei=EHmXUsfTMc_FtAb7z4CQCA&bvm=bv.57155469,d.bGE&psig=AFQjCNFBmKqxVh3MfRkJGKa0W1zw3av1gw&ust=1385745035537326

  • 25

    52. Na kaken nain se kae, da se podnebje spreminja tudi v Sloveniji?

    53. Kako se je spremenila temperatura zraka v Sloveniji v zadnjih 30 letih?

    54. Koliko ljudi letno umre zaradi vremenskih in podnebnih katastrof?

    55. Za koliko se bodo, po tem kar kaejo raziskave, v Sloveniji dvignile temperature

    zraka do leta 2030?

    56. Kaken cilj so si zadale na Podnebni konferenci, ki je potekala decembra 2014 v

    Limi, lanice pogodbenic okvirne Konvencije OZN o spremembi podnebja?

    57. O em govori Kjotski sporazum?

    58. Razloite, kaj je ogljini odtis?

    59. Koncentracija CO2 v ozraju je v predindustrijski dobi znaala priblino 280 ppm.

    Na koliko ppm se je povzpela 2008?

    60. Koliko % smrti na ozemlju Evrope, lahko pripiemo okoljskim dejavnikom?

    61. Kje vse so med drugim lahko prisotni pesticidi,ki negativno vplivajo na zdravje

    ljudi?

    62. Ali se v Evropi vsebnost organske snovi v tleh poveuje ali zmanjuje?

    63. Koliko naj bi se, po oceni nekaterih strokovnjakov, do leta 2100 zaradi toplogrednih

    plinov dvignila svetovna morska gladina?

    64. Kakna je slovenska kratica za toplogredne pline?

    65.Kakna je angleka kratica za direktivo EU o pitni vodi?

    66. Kakna je kratica za direktivo EU o registraciji vrednotenju, potrjevanju in

    omejevanju kemikalij?

    3.6 AKCIJA PRAVILNO LOEVANJE ODPADKOV

    Uence smo pozvali, k sodelovanju pri akciji Pravilno loevanje odpadkov. Dali smo jim

    navodila, kako pravilno loevati odpadke, potem pa smo preverjali in ocenjevali kako uspeni

    so bili. Pred prietkom akcije smo jim podali naslednje obvestilo:

    Obveamo vas, da bo na nai oli potekala akcija, s katero bi se radi prepriali, da so nai

    uenci seznanjeni s pravilnim postopkom loevanja odpadkov in ga upotevajo.

    Akcija bo potekala tako, da bomo preverjali koe za odpadke v posameznih uilnicah in bela

    vedra, ki jih po malici vrnete v kuhinjo. Dnevi preverjanja in ocenjevanja bodo izbrani

    nakljuno.

  • 26

    Pri ocenjevanju bomo upotevali naslednje kriterije:

    Vsi odpadki so pravilno loeni (5 tok);

    Nekaj odpadkov (do vkljuno 3) ni pravilno loenih (3 toke);

    Ve odpadkov ni pravilno loenih (ve od 3) (0 tok).

    e enkrat bi vas radi opozorili, da so v vsaki uilnici koi za organske odpadke, ko za papir

    in ko za ostale odpadke. Ostanke malice pa morate odlagati v bela vedra, ki jih dobite skupaj

    z malico. V pomo za pravilno loevanje pa vam je lahko tudi priloena skica, ki jo obesite na

    vidno mesto.

    Na oli pa poteka tudi zbiranje izrabljenih kartu, tonerjev, trakov in mobilnikov. Ob petkih

    jih boste lahko prvo uro oddali v raunalniki uilnici. Z vsako oddano kartuo, trakom,

    tonerjem ali mobilnikom boste svojemu razredu prinesli 3 toke.

    Vsakdo lahko pripomore k ohranjanju okolja in pomaga naravi, zmagovalca pa aka nagrada.

    Veliko sree!

    Skupina uencev ISP nadarjeni in mentorica

    Slika 7: Pravilno loevanje odpadkov

  • 27

    Akcija nam je dobro uspela. Od samega zaetka pa do zakljuka akcije je bil viden napredek v

    pravilnem loevanju odpadkov. Z veliko vnemo so uenci zbirali tudi kartue, zamake,

    baterije, mobilne telefone, papir

    3.7 GLEDALIKA PREDSTAVA NA TEMATIKO OKOLJEVARSTVA

    Obina Hrastnik nam je financirala predstavo Gledalia zatiranih na tematiko okoljevarstva.

    Prestava je bila za uence zelo zanimiva, posebej so bili navdueni, ker so bili pozvani, da so

    v predstavi tudi sami aktivno sodelovali s svojimi predlogi. S tem so ozaveali sebe in svoje

    soolce.

    3. 8 ZELENO PERO

    Svetloba izpod zelenih peres

    Zeleno pero je priznanje, ki ga prejmejo mladi novinarji, najuspeneji na tekmovanju

    iz pisanja novinarskega prispevka na temo ohranjanja narave in varovanja okolja. Le-to

    organizira Drutvo Planet Zemlja in je namenjeno uencem od 7. do 9. razreda O ter

    srednjeolcem. Tekmovanje je bilo prvi izvedeno v lanskem olskem letu, tematiko pa

    so tedaj lahko izbrali udeleenci sami, e je le bila povezana z glavnima smernicama:

    ekologijo in pomembnostjo za lokalno okolje. Letonje tekmovanje, na katerem poleg

    nae ole sodeluje e 14 zavodov, je povezano z odloitvijo OZN, da leto 2015 razglasi za

    Mednarodno leto svetlobe in tehnologij, povezanih s svetlobo. Na dravnem tekmovanju

    bosta nao olo zastopali Nika pajzer in Kaja Meja, ki sta se vsaka s svojega vidika

    lotili problematike svetlobnega onesnaevanja v Obini Hrastnik in ire.

    Nika pajzer se je v svojem prispevku Naj raje sveti v naih srcih posvetila umetni svetlobi,

    njenemu vplivu na loveka in ivali slednje ta bodisi privlai, bodisi odbija, bodisi zmede

    pri orientaciji predvsem pa osveenosti o uinkih umetne svetlobe med mladimi. Svoje

    raziskovanje je zaela z anketo o tem, koliko umetne svetlobe uporabljajo njeni vrstniki v

    doloenem delu leta.

  • 28

    Slika 8: Pravilna namestitev lui pred

    O narodnega heroja Rajka Hrastnik

    Graf 1: Koliko umetne svetlobe uporabljajo vrstniki v doloenem delu leta

    Rezultati ankete o rabi umetne svetlobe, v katero je bilo zajetih 72 uencev osmih in

    devetih razredov.

    Iz ankete je izhajalo vpraanje, ali se zdi mladim umetna

    svetloba ustrezen nadomestek za naravno. Z vpraalnikom ter

    ob pogovorih z vrstniki je ugotovila, da ne popolnoma, saj je

    75 % anketiranim mladostnikom ljube opravljati olske

    obveznosti, brati pri naravni svetlobi, kar 87,5 % pa se jih

    zaveda, da je umetna svetloba bolj kodljiva kot naravna.

    Dela ob umetni svetlobi se posluujejo, ker je to, predvsem v

    zimskem asu, edina monost, da opravijo vse obveznosti, saj

    je naravne svetlobe veliko premalo, da bi lahko normalno

    funkcionirali. Se pa ob njej veinoma poutijo slabe kot

    sicer. Pri odraslih je bila situacija podobna, e posebej se je to

    pokazalo pri rudarjih. Ti naravne svetlobe ne vidijo po cel

    teden, saj se na delo odpravijo pred sonnim vzhodom, z

    njega pa pridejo, ko sonce e zaide; posledice so lahko zelo

    kodljive za zdravje (npr. nespenost, teave pri

    vzpostavljanju vsakdanjega ritma).Z umetno svetlobo krimo zakonitosti dneva ter noi in no

    se kraja. Svetlobno onesnaevanje ne koduje le ljudem, ampak tudi ivalim, in sicer

    marsikdaj tako, da se tega niti ne zavedamo. Zelo slabo recimo vpliva na none uelke in

    ptice. Ko se mladi ptiki prvi odpravijo iz gnezda, se lahko zgodi, da se ujamejo v svetlobni

    snop, ki mu ne morejo uiti, ter od izrpanosti zaradi kroenja poginejo. None uelke in

    0

    5

    10

    15

    20

    25

    30

    35

    40

    45

    1 - 3 4 - 7 ve kot 5 ve kot 7

    te

    vilo

    an

    ke

    tira

    nc

    ev

    tevilo ur

    KOLIKO UR DNEVNO IMAMO DOMA PRIGANO LU V ZIMSKEM in KOLIKO UR V POLETNEM ASU?

    zimski as

    poletni as

  • 29

    netopirje ta svetloba zmede pri orientaciji, ker lu zamenjajo za naravni vir, kar je lahko zanje

    usodno. Ob tej zavesti bi priakovali, da se umetni svetlobi izogibamo, pa je Slovenija e

    vedno na drugem mestu po onesnaenosti z umetno svetlobo v Evropi. Monost za izboljanje

    stanja Nika vidi v ukrepih, ki se veinoma navezujejo na prostorsko nartovanje: lui

    postavljajmo le tam, kjer jih potrebujemo, in jih priigajmo, ko jih potrebujemo; osvetlimo le

    pomembne stavbe in osvetljavo opremimo z reetkami za usmerjanje svetlobe; reklamne

    panoje osvetlimo veliko manj; ko uporabljamo dekorativno razsvetljavo, uporabimo

    najibkeje arnice, obrnjene proti tlom. Vsakdo pa se lahko potrudi, da ugaa lui, da ne

    bodo svetile po nepotrebnem. Predvsem naj nam ne bo tako pomembno, da so nae stavbe

    tudi ponoi videti lepe, ampak skrbimo za to, da ne kodujemo sebi in naravi.

    Do podobnih ugotovitev je prila Kaja Meja v svojem prispevku Ugasniti lu prigati svetu

    novo upanje. Za izhodie je vzela sam pojem svetlobnega onesnaevanja, ki je: vsak

    posreden ali neposreden vnos umetne svetlobe v okolje, pa naj bo to javna razsvetljava ali pa

    baterijska svetilka. Med vzroki izpostavlja javno razsvetljavo, ki je potrebna za varnost

    voznikov in v prometu nasploh, a seveda le, e jo pravilno uporabimo. Zaradi tega

    onesnaevanja ni onesnaena ne voda, ne prst, ne rastline, pa pa cel svet.

    Vplivi svetlobnega onesnaevanja so vidni na razlinih podrojih: od prometa (Nepravilno

    postavljene svetilke lahko zaslepijo voznika in ta povzroi prometno nesreo.), raziskovanja

    (Astronomi vse tee opazujejo zvezde, saj se v vejih mestih teh skoraj ne vidi ve.), zdravja

    (Dokazano je, da je na bioritem pripravljen na to, da je podnevi svetlo, ponoi pa temno, in

    zato ga z umetno svetlobo ponoi zmedemo. Ponoi naj bi se izloal melatonin, ki prepreuje

    rast rakavih celic, kar pa umetna svetloba ovira.) do narave (None ivali imajo slabo

    orientacijo, so zmedene, pri rastlinah pa umetna svetloba prepreuje dotok naravne, kar ovira

    fotosintezo.).

    Kajo je zanimalo e, kako je z javno razsvetljavo v Hrastniku. Najprej je iskala odgovore na

    komunali, kjer so jo napotili na Obino Hrastnik, Oddelek za prostor, okolje in gospodarske

    javne slube. Joe Gole ji je povedal, da bodo v obini vse svetilke uskladili z Uredbo o

    svetlobnem onesnaevanju, s imer se bo zmanjalo onesnaevanje in posledino poraba

    elektrine energije. V Hrastniku imamo za javno razsvetljavo 1.218 svetilk, od tega jih je

    skladnih z uredbo 360, 858 pa jih morajo e zamenjati. V letu 2013 je bilo za javno

    razsvetljavo porabljenih 687.494 kW energije, zanjo je obina odtela 92.215,00 evrov, za

    vzdrevanje javne razsvetljave pa je porabila 20.925,00 evrov. Podatek za l. 2014 e ni znan.

  • 30

    Javna razsvetljava se priiga s pomojo senzorjev, ki jo prigejo ob zahodu, ugasnejo pa ob

    sonnem vzhodu.

    Kaja je za izboljanje stanja predlagala ukrepe, kot so ugaanje lui, skromneje osvetljevanje

    objektov, kot so cerkve in gradovi, predvsem pa naj bodo svetilke obrnjene navzdol. Svoje

    razmiljanje je strnila s pozivom: Stopimo skupaj, opozarjajmo ljudi, naj pazijo na

    osvetljenost, in storili bomo veliko za okolje. Kot je rekel pisatelj Horace Annesley Vachel: 'V

    naravi ni kazni: so le posledice.' Potrudimo se, da bodo te im lepe.

    Vesna nidar Kadunc

  • 31

    4. INTERVJU Z RAVNATELJICO OLE

    Slika 9: Ravnateljica Marina Kmet, mag.

    1. Kaj menite o nai zamisli, da smo za kategorijo nominacije ole izbrali podroje

    osveanja?

    Menim, da je to zelo pomembno, saj ola ne samo izobrauje, ampak tudi vzgaja. Vzgoja

    glede pridobivanja zavesti o varovanju okolja je pomembna, saj smo v zadnjih desetletjih zelo

    grdo ravnali z naravo. Posledice teh ravnanj obutimo e zdaj, e bolj pa jih boste obutili vi

    in vai potomci, e bomo nadaljevali s taknimi dejanji. Ko sem hodila v olo, ni bilo

    taknega poudarka na ozaveanju o varovanju okolja, saj e niso bili negativni uinki tako

    izraziti. Sedaj pa ozaveanje postaja vedno bolj pomembno. Zdi se mi, da je vaa skupina na

    tem podroju naredila zelo veliko, saj ste bili uspeni in pripravljali zmagovalne projekte.

    Pridobili ste nam naziv Okolju prijazna ola in zato mislim, da si tudi zasluimo ta naziv. Na

    oli se tudi sicer trudimo za varovanje okolja z uporabo ekolokih brisa, okolju nenevarnih

    istil, z naroanjem lokalno pridelane hrane, ne gostimo avtomatov za nezdrave jedi in pijae,

    izvajamo loeno zbiranje odpadkov, obojestransko tiskamo oz. kopiramo dokumente,

    spremljamo porabo energije in varujemo pri tem, spodbujamo mlade k vkljuevanju h

    istilnim akcijam

    2. Ali se je po vaem mnenju ozaveenost ljudi v zadnjem obdobju poveala ali

    zmanjala? Zakaj to mislite?

    Mislim, da se je zavest nas navadnih ljudi poveala, mislim da tudi nekatere gospodarske

    drube precej vlagajo v ustrezne reitve, ki varujejo okolje, saj se zavedajo, da s svojim

    delovanjem uniujejo okolje. Onesnaevanje okolja je e vedno velik problem in e vedno

    naraa. Posamezniki e z loevanjem odpadkov, uporabljanjem bolj organskih goriv in

    racionalnejim ogrevanjem prispevajo k izboljanju stanja. Glede prevoza z avtomobilom, pa

  • 32

    e nismo tako ozaveeni, da bi vekrat na kraje razdalje li pe, oz. da bi potovali z javnim

    prevozom.

    3. Kaj bi morali storiti kljub vsemu, da bi e izboljali stanje?

    e bolj bi bilo potrebno ozaveati ljudi o pomenu gibanja za zdravje in posledino

    promovirati zmanjevanje uporabe avtomobila. Menim, da imajo tudi mediji velik vpliv, saj

    nas kar pogosto straijo in opozarjajo na unievalne posledice narave (neurja, orkani), do

    katerih prihaja zaradi nespametnega ravnanja loveka v preteklosti. Kljub temu pa mislim, da

    to e zdale ni dovolj.

    4. Kaj menite o pojmu lepi svet za otroke?

    Zagotovo bo svet lepi, e bomo ga bomo znali uvati. K lepemu svetu pa bodo pripomogle

    tudi druge vrednote, ki ostajajo v ozadju. Zagovarjam zdravo kmeko pamet, v najbolj

    pozitivnem smislu.

    5. Kaj menite o povezanosti loveka in narave?

    Narava je definitivno povezana s lovekom. Npr. ebele so edalje bolj ogroene in brez ebel

    tudi nas ne bo. lovek s posegi v naravo po eni strani sebi bolja ivljenje, po drugi, pa ga

    uniuje.

    6. Ali menite, da smo dovolj napredna ola, da bi lahko vplivali na blinje okolje?

    Zagotovo na tem podroju naredimo veliko, sploh vaa skupina. Imam pa obutek, da bi na

    tem podroju lahko naredi e ve. Mislim, da je pri tem zelo pomembna vloga vrstnikov, saj

    na nekega uenca bolj vpliva, e mu o teh stvareh razlaga vrstnik. Vi, ki ste stareji, ste

    mlajim tudi za zgled in se ravnajo po vas. Zelo sem ponosna na vao skupino.

  • 33

    5. ANKETNI VPRAALNIK ZA UITELJE

    Anketo je izpolnjevalo sedemindvajset uiteljev matine in podrunine ole. Spraevali smo

    jih po naslednjem:

    1. Kaken je, po vaem mnenju, pomen varovanja okolja?

    _____________________________________________________________________

    _____________________________________________________________________

    _____________________________________________________________________

    2. Na kaken nain ozaveate svoje uence o skrbi za okolje?

    _____________________________________________________________________

    _____________________________________________________________________

    _____________________________________________________________________

    3. Katere okoljevarstvene teme obravnavate pri pouku?

    _____________________________________________________________________

    _____________________________________________________________________

    _____________________________________________________________________

    4. Pri katerih predmetih usvajate cilje preko ekolokih tem?

    _____________________________________________________________________

    _____________________________________________________________________

    5. Kakne negativne vplive onesnaevanja okolja zaznavate v svoji okolici?

    _____________________________________________________________________

    _____________________________________________________________________

    _____________________________________________________________________

    6. Ali menite, da se je odnos ljudi do okolja v zadnjem obdobju izboljal ali poslabal? Zakaj?

    _____________________________________________________________________

    _____________________________________________________________________

  • 34

    7. Kako se vai uenci vkljuujejo v razline akcije, ki pripomorejo k skrbi za okolje (zbiranje

    embalae, zbiranje papirja, pogozdovanje ...)?

    _____________________________________________________________________

    _____________________________________________________________________

    _____________________________________________________________________

    8. Ali menite, da na nai oli varovanju okolja posveamo dovolj pozornosti?

    _______________

    Zakaj?

    ___________________________________________________________________________

    9. Kaj predlagate za izboljanje ozaveenosti uencev glede varovanja okolja?

    ___________________________________________________________________________

    ___________________________________________________________________________

    ______________

    10. Kaj predlagate za izboljanje ozaveenosti delavcev ole glede varovanja okolja?

    11. Kaj bi bilo, po vaem mnenju, na obinskem nivoju mogoe storiti za izboljanje

    ozaveenosti prebivalstva glede varovanja okolja?

  • 35

    6. ODGOVORI ANKETNEGA VPRAALNIKA ZA UITELJE

    Povzetek odgovorov naih uiteljev:

    1. Kaken je, po vaem mnenju, pomen varovanja okolja?

    Ima izjemen pomen za celoten planet, saj od tega zavisi obstoj nadaljnjega ivljenja. Pomen

    varovanja okolja je velik za dananje in bodoe generacije. Od nas je odvisno, kakno

    dediino jim bomo zapustili kvaliteto zraka, vode, prsti.

    Zdi se mi zelo pomembno, da varujemo okolje, saj to zelo vpliva na kvaliteto bivanja, tako

    nas kot naih zanamcev.

    Skrb za isto okolje je osnova za preivetje lovetva in obstoj Zemlje.

    Pomen varovanja okolja se je v zadnjih letih poveal, ker smo ljudje bolje ozaveeni

    (loevanje odpadkov, ve istilnih naprav, varovanje gozda itd.).

    Predvsem pokaem odnos do narave in soljudi ter upam, da bodo s tem nai zanamci lahko

    iveli v vsaj taknem okolju kot mi sedaj.

    Gre za zaito in varovanje narave. Ta pomen se poveuje. Gre za nain ivljenja.

    Menim, da je pomen varovanja okolja precejen. V izobraevalnih institucijah moramo

    uence nenehno usmerjati in jih ozaveati, kako pomembno je varovanje okolja.

    2. Na kaken nain ozaveate svoje uence o skrbi za okolje?

    S pogovorom, z ogledom slikovnega materiala, izdelavo izdelkov iz odpadnih materialov in

    prikazom njihove ponovne uporabnosti, s sortiranjem odpadkov, z udelebo na nateajih.

    Vsakodnevno skozi uni proces (odnos do hrane, vode, energije, odpadkov ).

    Loujemo odpadke, opozarjam jih, da na izletih, sprehodih, odpadke meemo v ko za smeti.

    Da ne uporabljajo po nepotrebnem papirja, da meejo odpadke, kamor sodijo.

  • 36

    Opozarjam jih na smotrno uporabo papirnatih brisa, ugaanje lui, loevanje odpadkov,

    uporabljamo okolju prijazne materiale.

    Svoje uence ozaveam na ta nain, da jim povem in razloim, kako se odgovorno ravna s

    papirjem, vodo, hrano in energijo. Pri tem sem jim tudi za zgled.

    Razgovor, opozarjanje, branje knjig, reevanje ugank, medsebojne igre, ogled posnetkov,

    dramatizacije

    Ozaveanje otrok o skrbi za okolje je kljuno, saj je potrebno zaeti zgodaj. Pomemben je

    zgled.

    Veliko se pogovarjamo, saj je v asu pouka za to veliko asa in tema je zelo pomembna.

    Doloene stvari ponovno uporabimo, uimo se varevati z vodo, papirjem.

    Med malico odpadno embalao zberemo v posodi in vse skupaj vrnemo v kuhinjo. Ostanke

    hrane vremo v vedro za bioloke odpadke. Opominjamo, da ostanke sadja meemo v rjave

    smetnjake ob umivalnikih. V zimskem asu ne dovolimo predolgega zraenja, da prepreimo

    uhajanje toplote. Ne priigamo lui, e je dnevna svetloba dovolj mona.

    3. Katere okoljevarstvene teme obravnavate pri pouku?

    V mesecu aprilu je cel teden namenjen obravnavi teme lovek in okolje, kjer uenci spoznajo

    dejavnike onesnaevanja okolja in iejo protiukrepe, izdelujejo izdelke iz odpadne embalae,

    slikajo sanjsko mesto, posluajo zgodbice na to temo. Poleg tega pa se tudi ez olsko leto

    pojavljajo teme in izvajajo dejavnosti, ki ozaveajo pomen varovanja okolja: Pomen in

    varovanje gozda, skrb za ptice in divjad pozimi, saditev semen. Skrb za ivali, voda, zdravo

    telo, sortiranje odpadkov, skrb za rastline, odnos do hrane

    Loevanje odpadkov, predelava odpadkov.

    Kar se pojavi v besedilnih nalogah in potem e kaj dodamo.

  • 37

    Teme pri pouku: odpadki, onesnaevanje, nevarni strupi, zaita ivali in rastlin (pomen in

    varovanje gozda).

    Skrbimo za okolje, za ptice, vodo, energijo

    Kako ravnamo z odpadki, kako pomembna je voda, kdo najbolj onesnauje nae okolje, kaj

    lahko naredi vsak izmed nas, da nae okolje ne bo onesnaeno, kaj lahko ponovno uporabimo

    Pri pouku knjievnosti je marsikatera tema primerna za obravnavanje tovrstne tematike in

    tako uence z odnosnim pedagokim govorom pozivamo k ohranitvi naega planeta.

    4. Pri katerih predmetih usvajate cilje preko ekolokih tem?

    V okviru asovnih zmonosti navedene cilje na ta nain usvajamo pri vseh olskih predmetih.

    Pri vzgojnih ciljih doseemo, da ekoloke teme usvajajo tudi pri druboslovnih in

    humanistinih predmetih.

    5. Kakne negativne vplive onesnaevanja okolja zaznavate v svoji okolici?

    Slab zrak in s tem posledino ovirano gibanje ljudi na prostem, zraenje prostorov. Povean

    hrup zaradi prometa.

    Pri malicah me motijo plastini noi, lice. To pomeni ogromno odpadkov.

    Odlaganje odpadkov na neustreznih mestih v naravi, nekateri ne loujejo odpadkov, prevelika

    poraba osebnih avtomobilov.

    Slab zrak, umazano vodovje in okolje.

    Industrija in promet ter drugi viri onesnaevanja e vedno vplivajo na unievanje naravnega

    okolja, e posebej v Zasavju.

    Onesnaevanje z odpadki (na kopnem in v reki Savi), onesnaevanje s plini.

  • 38

    Porast rakavih obolenj, slaba kvaliteta zraka

    Bolezni dihal, alergije, slab zrak, odpadki na tleh.

    Predvsem onesnaen zrak, vasih tudi voda, kar me skrbi.

    Vse ve bolezni dihal, rakavih obolenj pri ljudeh, ivalih, deformacije okolja, pokrajine

    6. Ali menite, da se je odnos ljudi do okolja v zadnjem obdobju izboljal ali poslabal?

    Zakaj?

    Menim, da se je izboljal. Zato, ker smo v to primorani (npr. sortiranje odpadkov) oziroma

    zaradi lastne ozaveenosti (npr. udelebe v istilnih akcijah, uporaba okolju nekodljivih

    snovi).

    Menim, da se je izboljal. Ljudje so zaskrbljeni zaradi poveanega segrevanja, onesnaevanja

    zraka, vode

    Veinoma se ljudje zavedajo pomena varovanja okolja, saj je ta tema zelo izpostavljena v

    medijih.

    Izboljal, saj smo na stopnji, ko e vsak zazna, kako kvarno vpliva na odnos na okolje.

    Odnos se je vsekakor izboljal, kar se kae pri loevanju odpadkov, veji skrbi za istoo

    okolice, gradnja istilnih naprav, ekoloki otoki.

    Mislim, da se je izboljal zaradi ozaveenosti ljudi (mediji), gradnje istilnih naprav. eprav

    bi bil odnos lahko e dosti bolji.

    Poslabal. Premalo akcij za zbiranje odpadkov, ljudem je vseeno, v kaknem okolju ivijo,

    onesnaujejo potoke, zelenice.

    Menim, da se je izboljal, vendar e vedno ne pri veini ljudi. Premalo opozarjamo drug

    drugega. Na izboljanje vpliva ola, mediji, ozaveeni stari, pa tudi kazni.

  • 39

    Vsekakor se je izboljal. O tej temi se neprestano govori. Odpadki se loujejo. Voda je postala

    in bo vedno bolj neprecenljiva.

    Menim, da se je izboljal. Ljudje loujejo odpadke, vse manj je divjih odlagali. Svoje

    domove obnavljajo, nameajo naprave za alternativno pridobivanje energije

    7. Kako se vai uenci vkljuujejo v razline akcije, ki pripomorejo k skrbi za okolje

    (zbiranje embalae, zbiranje papirja, pogozdovanje ...)?

    V OPB-ju smo s tem omejeni, ker papir e zbirajo po oddelnih skupnostih in ga otroci ne

    prinaajo e dodatno. V razredu skrbimo za loeno zbiranje odpadkov. Iz prineene odpadne

    embalae smo izdelali krmilnice za ptice.

    Moji uenci so zelo aktivni pri zbiranju zamakov in papirja.

    Zbiranje embalae in papirja, sodelovanje na likovnih nateajih na temo okoljevarstva.

    Zbiranje papirja, ustvarjanje iz odpadne embalae (recikliranje).

    Udeleujejo se zbiralnih akcij papirja, letonji dan ole je bil posveen ekologiji, izdelovanje

    zabojnikov za loevanje odpadkov.

    Moji uenci zbirajo papir, iz odpadnega materiala (zamaki, embalaa) naredijo nove izdelke

    (novoletni okraski, ptije hiice, ivalce). Predvsem pa varno in odgovorno ravnajo s

    papirjem, vodo, hrano in energijo.

    Zbiranje papirja, loevanje odpadkov.

    Zbiranje papirja, zamakov, loevanje odpadkov, skrb za ivali predvsem ptice.

    Uenci zbirajo embalao, sodelujejo pri akciji zbiranja papirja, loujejo odpadke

    Zbiranje papirja, neuporabnih mobilnih telefonov, baterij.

  • 40

    8. Ali menite, da na nai oli varovanju okolja posveamo dovolj pozornosti?

    Menim da, a lahko bi je e ve.

    Da.

    Zakaj?

    Ker sodelujemo v razlinih zbiralnih akcijah (papir, tonerji, zamaki). Obravnava pri pouku.

    Zbiramo papir, poudarjamo pomen loevanja odpadkov.

    Organiziramo zbiralne akcije papirja, dneve dejavnosti posveene ekologiji.

    Poleg tega, da se sami pravilno obnaamo, opozarjamo na to tudi druge.

    Ker se vkljuujemo v razline akcije, ker z otroki o tej temi veliko govorimo, tudi dan ole

    smo namenili temu.

    Uenci se vse bolj zavedajo, da je skrb za ohranjanje okolja njihova dota za kakovostno

    ivljenje.

    9. Kaj predlagate za izboljanje ozaveenosti uencev glede varovanja okolja?

    Ne le pogovori in ogledi slikovnega in video materiala, pa pa ve praktinega dela za uence.

    To bi jih tudi bolj zanimalo. Mogoe bi imeli svoj olski vrt, na katerem bi na okolju prijazen

    nain pridelovali zelenjavo, sadje. Sami bi lahko vzgojili podtaknjence in z njimi okrasili

    okenske police v oli. Mogoe bi zasadili nekaj novih dreves v okolici ole.

    e kaken tak dan, kot je bil na dan ole.

    Projekti o posledicah onesnaevanja okolja pozitivni in negativni uinki.

    Mislim, da smo e veliko naredili, mogoe ve opozorilnih tabel v zvezi varevanjem,

    organizacija istilnih akcij v okolici ole.

  • 41

    e kakna ura ve pri pouku, da bi si lahko ogledali kaken dokumentarni film na to temo

    (lepote narave oz. kaj se lahko zgodi, e ne skrbimo za njo).

    Doslednost in strpnost, dober zgled.

    Kakno predavanje ve na to temo, za najmlaje pa prestava, eprav vem, da smo vse to e

    tudi organizirali.

    Naj skrbijo za svoje zvezke in delovne zvezke. koda dreves, e svoje une pripomoke

    trgajo in ekajo.

    10. Kaj predlagate za izboljanje ozaveenosti delavcev ole glede varovanja okolja?

    Kakna zanimiva izobraevanja z delavnicami.

    Delavci se ozaveamo samoiniciativno in izven delovnega asa.

    Zmanjevanje uporabe plastike pri malici, ureditev cvetlinih gredic oz. zasaditev ro v

    uilnicah.

    Mislim, da se delavci na oli zavedamo okoljevarstvene problematike. Lahko pa e

    racionaliziramo porabo papirja, smo dosledneji pri ugaanju lui

    Mislim, da smo delavci ole dovolj ozaveeni glede varovanja okolja. Ne bi pa nasprotovali,

    e bi kaken strokovnjak e poglobil nae znanje.

    Mislim, da smo dovolj ozaveeni.

    Nimam predlogov.

    Manj fotokopiranja. V vseh uilnicah imamo monost projiciranja na tablo. Uenci bodo z

    zapisovanjem postali funkcionalno bolj pismeni. Dve muhi na en mah.

  • 42

    11. Kaj bi bilo, po vaem mnenju, na obinskem nivoju mogoe storiti za izboljanje

    ozaveenosti prebivalstva glede varovanja okolja?

    Ve javnih raziskav o kodljivosti izpunih plinov in poroilo o obolelih za posledicami le-

    teh, javni monitor merjenja emisij v zraku, medijsko osveanje, predavanja.

    Veliko: ve posod za odpadke, urejenost komunalnih otokov, ve zelenih cvetlinih povrin,

    igri, zasaditev dreves, ekoloke zgibanke.

    Stroji ukrepi in doslednost.

    Prikazati posledice onesnaevanja okolja.

    Namestitev opozorilnih tabel, ki bi obane opozarjale na varovanje okolja.

    Ve propagande o varovanju okolja, predavanje, plakatiranje

    Ve in vije subvencije za ogrevanje, urejenost okolja, doslednost pri izrekanju kazni

    kriteljem.

    Sem mnenja, da se tudi na obinskem nivoju naredi ogromno. Ampak e vedno so ljudje, ki

    jim za to temo ni mar.

    Da si vse zasavske obine uredijo lastna odlagalia smeti in prenehajo odpadke voziti v

    Unino nad Marnim, sicer bo prostor za odlaganje smeti kmalu zapolnjen.

  • 43

    7. ANKETNI VPRAALNIK ZA UENCE

    Anketo so izpolnjevali uenci osmih in devetih razredov matine in podrunine ole.

    Izpolnjenih je bilo sto triintrideset anket. Spraevali smo jih po naslednjem:

    1. Zakaj je, po tvojem mnenju, pomembno skrbeti za okolje in ga varovati ?

    _____________________________________________________________________

    _____________________________________________________________________

    _____________________________________________________________________

    2. Kje pridobiva informacije o varovanju okolja? (monih ve odgovorov)

    a) v oli

    b) doma

    c) v drubi vrstnikov

    d) poiem jih sam preko spleta, medijev

    e) drugod (napii):

    __________________________________________________________________

    3. Na kaken nain te v oli ozaveajo o varovanju okolja?

    ___________________________________________________________________________

    ___________________________________________________________________________

    ___________________________________________________________________________

    3. Na kaken nain te doma ozaveajo o tem, da skrbi za okolje?

    ___________________________________________________________________________

    ___________________________________________________________________________

    ___________________________________________________________________________

    4. Kakne negativne vplive onesnaevanja okolja zazna v svoji okolici?

    ___________________________________________________________________________

    ___________________________________________________________________________

    ___________________________________________________________________________

    5. Ali meni, da se je odnos ljudi do okolja v zadnjem obdobju izboljal ali poslabal?

    a) izboljal b) poslabal c) se ni spremenil d) ne vem

  • 44

    6. Kako se vkljuuje v razline akcije, ki pripomorejo k skrbi za okolje (zbiranje embalae,

    zbiranje papirja, pogozdovanje ...)?

    a) vedno, z veseljem sodelujem

    b) e se le da, sodelujem

    c) sodelujem, a bolj poredko

    d) ne sodelujem

    7. Do kakne mere se strinja z navedenimi trditvami? Oznai izbrano.

    Trditev Se

    popolnoma

    strinjam

    Se le delno

    strinjam

    Ne vem Se ne

    strinjam

    Okoljski problemi so rezultat

    lovekove dejavnosti.

    lovek in narava sta tesno

    povezana.

    lovek bi moral bolj skrbeti za

    okolje.

    e podnebnih sprememb ne

    bomo zajezili, imamo lahko

    katastrofalne posledice.

    Upadanje biotske

    raznovrstnosti lahko koduje

    loveku.

    Koliina odpadkov v razvitih

    dravah e vedno naraa,

    vendar se odnos do odpadkov

    spreminja.

    Zdravje ljudi je odvisno od

    okolja v katerem ivijo.

    Loujem odpadke, odpadno

    embalao uporabim vekrat,

    varujem z elektrino energijo,

    ne puam vode po

    nepotrebnem.

  • 45

    8. Zapii 5 pravil, ki jih moramo upotevati pri varovanju okolja.

    1.

    _______________________________________________________________________

    2.

    _______________________________________________________________________

    3.

    _______________________________________________________________________

    4.

    _______________________________________________________________________

    5.

    _______________________________________________________________________

  • 46

    8. ODGOVORI ANKETNEGA VPRAALNIKA ZA UENCE

    Povzetek odgovorov naih uencev:

    1. Zakaj je, po tvojem mnenju, pomembno skrbeti za okolje in ga varovati ?

    Zaradi matere narave in zmanjevanja globalnega segrevanja.

    Ker z unievanjem okolja uniujemo tudi sebe.

    e ne bi varovali okolja, bi bil svet umazan.

    Ker se vedno bolje poutimo, kadar dihamo sve zrak. e bomo nadaljevali z

    onesnaevanjem, bo na svet ez nekaj let pokrit s smetmi.

    Onesnaenost okolja je pomembna za nae zdravje.

    Zaradi onesnaenosti lahko umre veliko vrst ogroenih ivali. Ohraniti moramo isto vodo in

    ivljenjski prostor za ivali.

    2. Kje pridobiva informacije o varovanju okolja?

    Graf 2: Pridobivanje informacij o varovanju okolja

    0

    50

    100

    150

    v oli doma v drubivrstnikov

    poiem jihsam

    drugo

    Kje pridobiva informacije o varovanju okolja?

  • 47

    Najve anketirancev informacije pridobiva v oli, veliko se jih informira doma, nekateri pa jih

    poiejo sami. Najmanj informacij uenci pridobivajo v drubi vrstnikov in drugje (npr.

    televizija, radio ).

    3. Na kaken nain te v oli ozaveajo o varovanju okolja?

    Ozaveajo me pri razlinih olskih predmetih biologija, naravoslovje Tudi preko

    okronic nas ozaveajo o varovanju okolja, ogledamo si razline predstave o varovanju

    okolja. V olskih prostorih imamo organizirano loevanje odpadkov. Izdelujemo plakate in

    imamo tehnine dneve na to temo.

    4. Na kaken nain te doma ozaveajo o tem, da skrbi za okolje?

    Vasih me opozorijo, kakne so posledice, e ne skrbim za okolje.

    Opozarjajo me na varevanje z vodo, energijo

    Doma gledamo razline oddaje na to temo.

    Opozarjajo me na pravilno loevanje odpadkov.

    5. Kakne negativne vplive onesnaevanja okolja zazna v svoji okolici?

    Opaam smrad, izpune pline, onesnaevanje s strani tovarn, smeti v gozdu.

    Opaam preve prometa, v potoku ni ve rib, v vodi je veliko smeti. Ljudje meejo odpadke v

    naravo, veliko je tudi vremenskih sprememb.

    Ljudje ne loujejo odpadkov.

    6. Ali meni, da se je odnos ljudi do okolja v zadnjem obdobju poboljal ali poslabal?

  • 48

    Graf 3: Mnenje o odnosu ljudi do okolja

    Veina anketirancev meni, da se je odnos do okolja poslabal, 39 odstotkov uencev ne ve, ali

    se je odnos poboljal ali poslabal, 26 odstotkov pa meni, da je odnos bolji.

    7. Kako se vkljuuje v razline akcije, ki pripomorejo k skrbi za okolje?

    Graf 4: Vkljuevanje uencev v akcije

    Veina uencev se naeloma vkljuuje v akcije, 34 odstotkov sicer sodeluje, a bolj poredko,

    27 odstotkov uencev ne sodeluje, 6 odstotkov uencev pa je taknih, ki vedno z veseljem

    sodelujejo v akcijah.

    0

    20

    40

    60

    izboljal poslabal se ni spremenil ne vem

    Ali meni, da se je odnos ljudi do okolja v zadnjem obdobju

    izboljal ali poslabal?

    0

    10

    20

    30

    40

    vedno, zveseljem

    e se le da,sodelujem

    sodelujem, abolj poredko

    ne sodelujem

    Kako se vkljuuje v razline akcije, ki pripomorejo k skrbi

    za okolje?

  • 49

    8.. Do kakne mere se strinja z navedenimi trditvami? Oznai izbrano!

    Graf 5: Mnenja uencev o okolju

    8. Zapii 5 pravil, ki jih moramo upotevati pri varovanju okolja.

    1. Loeno zbiramo odpadke. Odpadno embalao uporabimo vekrat. Manj izpunih

    plinov.

    2. Varujemo z energijo. Ljudje bi morali ve hoditi pe in se manj voziti z avtom. Ne

    smemo unievati gozda.

    3. Varujemo z vodo. Uporabljamo javni prevoz. Naravno kmetovanje brez gnojil.

    4. Ne puaj vode tei po nepotrebnem. Ne smemo pozabiti, da je okolje tisto, ki nam

    omogoa preivetje. Elektrina vozila.

    5. Odpadkov ne smemo metati na tla. Upotevati moramo pravila. Odpadke je potrebno

    ponovno uporabiti.

  • 50

    9. ZAKLJUEK

    olo na podroju ozaveanja nominiramo zato, ker menimo, da smo ena najbolj

    zavzemajoih se ol na tem podroju. e kar nekaj let se borimo z onesnaenim okoljem in

    aktivno sodelujemo v mnogih nateajih in akcijah, s katerimi ozaveamo ljudi in pomagamo

    okolju. Uvedli smo ogromno sprememb na podroju ienja in celo nae najmlaje uence

    spodbudili k loevanju in recikliranju ter varevanju z energijo. Delek tega, kar se dogaja na

    nai oli, smo predstavili v tej nalogi. Ozaveanju na podroju varovanja okolja smo

    namenili celo dan ole, na katerem smo vsi uivali, ker se zavedamo, da smo s tem pomagali

    okolju.

    Zato ne pozabimo imamo samo en planet in e ga bomo uniili, reciklaa na alost ne bo

    ve mogoa.

    Ohranimo na planet ist, s tem bomo imeli veliko korist!

  • 51

    10. PRILOGE

    Priloga 1: Piktogrami uencev 4. razreda, ki jih je pametno upotevati!!!

  • 52

    Priloga 2: Cd s filmom

    Dan ole na temo ekologije

    Okolju prijazen nateaj

    Priloga 3: Izdelki naih uencev, ki so jih ustvarjali na temo varovanja okolja:

    literarni izdelki,

    likovni izdelki.

  • 53

    11. VIRI:

    Zeleni otroci- Neil Morris: 2010

    Majhni koraki- Glenn Murphy: 2011

    Nart za zeleni planet- John Seymour, Herbert Girardet: 1992

    wikipedija

    http://www.cpi.si/files/cpi/userfiles/TrajnostniRazvoj/15_Ravnanje_z_odpadki.pdf

    100 PREPROSTIH STVARI, KI JIH LAHKO NAREDITE ZA REITEV ZEMLJE-

    Gantar Majda in Breda Rajar: 1992

    http://www.arhiv.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/odpadki/

    http://www.simbio.si/?r=11-27-bioloski-odpadki

    http://botanika.biologija.org/zeleni-skrat/radovednez/pomen_rastlin.htm

    Evropsko okolje - Evropska agencija za okolje, urad za publikacije Evropske unije,

    2010

    www.osnhr.si

    http://www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje/novice-clanov/1630-akcija-posvojimo-

    drevo-v-kamnolomu-trboveljske-cementarne

    http://nakupujmoskupaj.si/sites/default/files/fotografije/4.png

    http://botanika.biologija.org/zeleni-skrat/radovednez/pomen_rastlin.htmhttp://www.osnhr.si/http://www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje/novice-clanov/1630-akcija-posvojimo-drevo-v-kamnolomu-trboveljske-cementarnehttp://www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje/novice-clanov/1630-akcija-posvojimo-drevo-v-kamnolomu-trboveljske-cementarnehttp://nakupujmoskupaj.si/sites/default/files/fotografije/4.png