Zemlja v Osončju

8/17/2019 Zemlja v Osončju

http://slidepdf.com/reader/full/zemlja-v-osoncju 1/36

2. ZEMLJA V OSONČJU

2.1 RAZVOJ SPOZNANJ O ZGRADBI OSONČJA

PTOLEMAJEV GEOCENTRIČNI SISTEM

- Klavdij Ptolemaj (2. st. n.št.): Almagest (Velika matematična zgradbaastronomije), prevladujoči nauk v Starem in Srednjem veku

- Nebo je krogla, ki se vrti

- Zemlja je okrogla, miruje in je v središč

u vesolja, okrog nje krožijoLuna, Sonce, planeti in zvezde

- Gibanje Sonca in petih planetov (Merkur, Venera, Mars, Jupiter, Saturn)poteka po zamotanih tirih: vsako telo se giblje po majhnem krogu(epiciklu), središče majhnega kroga se giblje po večjem krogu

(deferentu) okrog Zemlje- V primerjavi z oddaljenostjo zvezd je Zemlja točka

- S sistemom je možno pojasniti navidezno gibanje planetov in izračunativnaprejšnje lege planetov



Ptolemajeva zgradba vesolja

Gibanje planetov po epiciklih in deferentih



KOPERNIKOV HELIOCENTRIČNI SISTEM

- Nikolaj Kopernik (1473-1543): O kroženju nebesnih sfer

- V središču Osončja je Sonce, Zemlja in ostali planeti krožijo okoli njega

- Zemlja se vrti od Z proti V, kar povzroča navidezno gibanje zvezd inSonca v obratni smeri

- Planeti Merkur, Venera, Zemlja, Mars, Jupiter in Saturn enakomernokrožijo okoli Sonca v različnih oddaljenostih in z različnimi obhodnimi časi

- Oddaljenosti zvezd od Zemlje so tako velike, da kroženje Zemlje ne vplivana njihovo medsebojno razporeditev na nebu

- Leta 1616 je bila knjiga prepovedana, prepoved širjenja nauka je bilaodpravljena šele 1833



Kopernikova zgradba vesolja



KEPLERJEVI ZAKONI O GIBANJU PLANETOV

- Johannes Kepler (1571-1630)

- Prvi zakon: Planeti se gibljejo po elipsah, ki imajoSonce v enem od svojih gorišč (drugo gorišče jeprazno)

- Drugi zakon: Daljica, ki povezuje Sonce s planetom,opiše v enakih časih enake ploščine (planet segiblje po tiru s spremenljivo hitrostjo, najhitreje, ko je

najbližje Soncu)

- Tretji zakon: Kvadrati obhodnih časov planetov sosorazmerni kubom velikih osi njihovih elipsnih tirov

(kubom njihovih povprečnih oddaljenosti od Sonca(k = a3 / P2) – omogoči izdelavo modela Sončevega

sistema v pravih velikostnih razmerjih



Keplerjevi zakoni o gibanju planetov



NEWTONOV ZAKON O SPLOŠNI GRAVITACIJI

- Isaac Newton (1642-1727): Principi (1687)

- Pojasni zakaj se planeti gibljejo okoli Sonca po eliptičnih tirnicah

- Dve poljubni telesi se privlačujeta med seboj s silo (F), ki jesorazmerna produktu njunih mas (m m’) in obratno sorazmernakvadratu razdalje med masnima središčema teh teles (d2 ):

F = G m m’/ d2 G – konstanta splošne gravitacije (6,67 x10-11 m3 / kg s2)

- Tiri planetov so rezultat gravitacije Sonca (in ostalih planetov) in nasprotnesile, ki nastane kot posledica kroženja



2.2 ZGRADBA OSONČJA (SONČEVEGA SISTEMA)

Sončev sistem (Osončje)- Sestavljajo ga Sonce in nebesna telesa, ki zaradi gravitacijske privlačnosti

krožijo okoli njega (planeti, sateliti planetov, mali planeti, kometi, meteoriti,medplanetarni plin in prah)

- Ravnine tirov planetov so v približno v isti ravnini, vsi planeti krožijo okoliSonca v isti (napredni) smeri (v nasprotni smeri urnega kazalca), v isti smeri seskoraj vsi planeti vrtijo okoli svojih osi, tako kroži večina satelitov okoli svojihplanetov

Delitev planetov- Notranji planeti: gibljejo se med Zemljo in Soncem (Merkur in Venera)- Zunanji planeti: gibljejo se za Zemljinim tirom (Mars, Jupiter, Saturn, Uran,

Neptun, Pluton)

- Planeti Zemljinega tipa: majhna masa, velika gostota, trdno površje, majhnavrtilna hitrost, atmosfera bogata s kisikom, dušikom in ogljikovim dioksidom(Merkur, Venera, Zemlja, Mars)

- Planeti Jupitrovega tira: velika masa, majhna gostota, velika vrtilna hitrost,

atmosfera bogata z vodikom, helijem, amonijakom in metanom (Jupiter, Saturn,Uran, Neptun)



Spremenjen pogled na Sončev sistem

• 9 planetov do avgusta 2006: Merkur, Venera, Zemlja, Mars, Jupiter,Saturn, (poznani iz Antike); Uran (1781), Neptun (1846), Pluton (1930)

Son č ni sistem do avgusta 2006

Relativna velikost planetov v Oson č ju



• Nova odkritja na robu Osončja v zadnjih desetletjih: Kuiperjev pas(Pluton je samo največ je telo tega pasu), kandidati za nove planeta zaKuiperjevim pasom (Sedna, Ksena)



• Generalna skupščina Mednarodne astronomske unije (IAU); Praga,avgust 2006

- Nova definicija planeta: Planet je nebesno telo, ki se giblje okoli Sonca inima dovolj veliko maso, da je v hidrostatičnem ravnovesju (njegova lastnatežnost prevladuje nad silami v trdni snovi in ga je zgnetla v skoraj okrogloobliko. Planet mora biti prevladujoče telo v svojem območ ju, kar vidimopo tem, da je “očistilo” okolico svoje tirnice.

- Definicija “pritlikavi planet”: To je telo, ki zadošča kriterijem za planet,vendar ni očistilo okolice svoje tirnice

- Definicija “mala telesa Osončja”: Vsa druga telesa v Osonč ju, ki se gibljejookoli Sonca in niso lune

Pluton zgubi status planeta (ni očistil svoje okolice), postane pritlikavi

planet skupaj z Ceresem, Sedno, Kseno idr.



Kandidati za pritlikave planete

Planeti v spremenjenem Son č evem sistemu



Nastanek Osončja

Pred približno 5 milijardami let se začnelebdeči oblak iz medzvezdne snovi(verjetno zaradi eksplozije zvezde vbližini) krčiti in zgoščati.

Med krčenjem se je začel oblak vrteti okolitežišča, kjer nastane protosonce. Taprazvezda pridobiva energijo znadaljnjim krčenjem, ko se dovolj zgosti,pride v njeni notranjosti do zlivanja jeder

– nastane pravo Sonce.

Okoli protosonca se snov zbere vprotoplanetarni disk iz katereganastanejo protoplaneti.

Težja snov se zbere v bližini mladegaSonca (nastanejo manjši kamnitiplaneti), lažja pa v več ji oddaljenosti(plinasti planeti velikani)



2.3 OBLIKA IN DIMENZIJE ZEMLJE

Zemlja - plošča (Asirci, Babilonci, Stari Egipčani, Stari Indijci)Stari Grki : Zemlja je okrogla ploš č a,ki jo obliva voda (Okeanos). V središ č u je

Helada z Olimpom,kjer žive bogovi. Nebo je poveznjen oval, v njem se po

notranji strani premika Sonce in ostala nebesna telesa.

Zemlja – kroglaPlaton (4.-3.st.pr.n.št.): Krogla je najpopolnejša oblika, ki jo lahko ima telo,

zato je tudi Zemlja, ki je v središ č u vesolja, okrogla.

Dokazi za okroglo obliko:

Približevanje / oddaljevanje

ladje obali

Spreminjanje višine zvezdenad horizontom pri potovanju

v meridionalni smeri



Eratostenov (275-194 pr.n.št.) izračun obsega Zemlje kot krogle:

- Višina Sonca nad ravnino horizonta najdaljšega dne v letu (poletni obrat) vAleksandriji in Syeni (Asuanu) – astronomska meritev- Razdalja med Aleksandrijo in Syeno, ki ležita na istem poldnevniku, Syena pana S povratniku – geodetska meritev

- 21.6. je Sonce v Syeni v zenitu, v Aleksadriji je zenitna oddaljenost 7,20

- Po pravilu o izmeničnih kotih je zenitna oddaljenost Sonca v Aleksandriji enakasrediščnemu kotu središče Zemlje-Syena-Aleksandrija

→ Ker je središčni kot 1/50 polnega kroga (3600 : 7,20 = 50), je tudi lok medAleksandrijo in Syeno 1/50 obsega Zemlje

α : 3600 = l : 2πr → 2πr = l (3600 : α) → 2πr = 250.000 stadijev

38 km6378 km6340 kmr Zemlje

193 km40.009 km39.816 kmOb Zemlje

RazlikaPolarni Ob / rEratosten



Zemlja – rotacijski (sploščen) elipsoid (2/2 17. st.)

- Zemljina gravitacija narašča od ekvatorja proti poloma (pri okrogli obliki bi moralabiti na vseh GŠ enaka)

- Zemlja je zaradi vrtenja v polarnih predelih sploščena in v ekvatorialnih izbočena

Hitrost vrtenja Zemlje okoli svoje osi:

v e = Ob / 24h → 40.076.000 m / 86.164 s → 465 m/s (1674 km/h)

v φ = v e cos φ φ460 = 323 m/s (1163 km/h)

- Dokaz za obliko rotacijskega elipsoida

Meritve meridianske stopinje: Peru ( φ = 10 31‘) 110,576 km

Laponska ( φ= 66 0 20 ‘) 111,948 km



Zemlja – geoid (19. st.)

- Gravitacija na Zemlji se ne razporeja v skladu z obliko rotacijskega elipsoida(črte enake teže ne potekajo tako kot vzporedniki)

- Gravitacija je več ja ob obalah oceanov (gostejše kamnine pod oceani) kot vnotranjosti kontinentov

- Geoid (Listing, 1873): Poenostavljena oblika Zemlje, ki ima površino povsodpravokotno na smer gravitacije

Shemati č en prikaz geoidne in Razlike med geoidno in sferoidno obliko

sferoidne oblike Zemlje



Zemlja – apioid (kardioid)

- Asimetričnost S in J Zemljine poloble: Opazovanja tirov umetnih satelitov sopokazala, da ima Zemlja ob S polu nabreklino, ob J polu udolbino, v nizkih GŠ Spoloble je vbočena, v srednjih GŠ J poloble pa izbočena – oblika hruške (apioid)oziroma obrnjenega srca (kardioid)

Mednarodni elipsoid

- Mednarodna zveza za geodezijo in geofiziko: Natančno izmerjene in obvezujočekoličine o obliki, dimenzijah, prostornini, masi, … Zemlje

Realna oblika Zemlje Apioid



2.4 SISTEM ZEMLJA – LUNA

Nastanek Lune: Teorija o poševnem trku- Pred cca. 4,6 milijardami let Zemljo oplazi planetoid velikosti

Marsa- Kovinsko jedro planetoida se zlije z Zemljinim jedrom, kamnita

plašča se segrejeta in premešata- Od planetoida ostane manjši kamniti del, ki se izoblikuje v telo

velikosti Lune- Zemljina gravitacija ujame to telo v stabilno krožnico okoli Zemlje

Dokazi:- Podobna starost kamnin Luninega in Zemljinega plašča- Podobna gostota Lune in Zemljinega plašča

- Podobna kemijska zgradba kamnin na Luni in Zemljinegaplašča- Na Luni je več težje hlapnih (Ca, Al, Ti) in manj lahko hlapnih

elementov (Na, K)

Teorija o poševnem trku



Fizikalne lastnosti Lune

- Obseg: 10.920 km- Srednja oddaljenost od Zemlje: 384.400 km- Nima vode (sledi vode) in atmosfere- Relief: morja (nižje površje temnejše barve iz bazalta; 30% vidnega dela)

kopna (višji, svetlejši predeli)- Temperatura površja: +130 (110) 0C (dan), -160 (180) 0C (noč)- Povprečna hitrost na tiru: 1 km/s- Nagnjenost Luninega tira glede na tir Zemlje okoli Sonca: 50

- Obhodni čas (mesec):Siderski (zvezdni): 27,3 dniSinodski (lunacija): 29,5 dniDrakonski: 27,2 dni

Primerjava Zemlje in Lune

Vidna stran Lune

Razlika med siderskim insinodskim mesecem



Gibanje Lune

- Revolucija: Gibanje po elipsi (skoraj krožnici) okrog Zemlje.Smer sovpada z revolucijo in rotacijo Zemlje.- Rotacija: Vrtenje okoli rotacijske osi.

Sinhrona rotacija – perioda rotacije in revolucije je enaka, z

Zemlje vidimo vedno isto polovico Lune – temna stran Meseca.

Temna stran Lune Gibanje Zemlje in Lune okoli Sonca



Lunine mene (faze)

Videz osvetljenega dela Lune kakor ga vidimo z Zemlje, ko Luna kroži okoli nje:1. Mlaj (prazna Luna): Luna je v konjunkciji s Soncem, vzhaja in zahaja z njim. Jo

ne vidimo, Sonce osvetljuje nam nevidno stran.

3. Prvi krajec: Zemlja-Luna-Sonce oklepajo pravi kot, Luna je 900

vzhodno (levo)od Sonca. Z Zemlje vidimo ½ osvetljene poloble Lune – izbočena stran gledaproti zahodu (Soncu). Luna je vidna v prvi polovici noči, zahaja okoli polnoči.

Mlada Luna: Čas med mlajem in ščipom. Srp z izbočenim delom je obrnjen protizahodu (D – Luna se debeli).



5. Ščip (polna Luna): Luna je glede na Zemljo v opoziciji s Soncem. Polobla,obrnjena proti Zemlji, je v celoti osvetljena. Vzide ob zahodu Sonca, opolnoči je

na jugu, zaide ob vzhodu Sonca.7. Zadnji krajec: Smer Zemlja-Luna-Sonce oklepajo pravi kot. Luna je 900 zahodno

(desno) od Sonca. Z Zemlje vidimo ½ osvetljene poloble – izbočena stran gledaproti vzhodu. Vzhaja okoli polnoči, vidna je v drugi polovici noči.

Stara Luna: Čas od ščipa do mlaja. Srp z izbočenim delom je obrnjen protivzhodu (C – Luna crkuje).



Plimovanje (bibavica)

- Periodično dvigovanje in zniževanje trdne Zemljine skorje, ozrač ja in vodovjazaradi gravitacije Lune (3/4 vpliva) in Sonca (1/4 vpliva).- V 24h50min (Lunarni dan) sta praviloma dve plimi in oseki (menjava na cca. 6

ur): Vzrok – razlika v velikosti gravitacije v različnih krajih na Zemlji (na drugistrani je gravitacija šibkejša, zato voda “uhaja” na drugo stran).

- Sizigalna plima: Sonce-Zemlja-Luna so na isti premici (mlaj, ščip), privlačni silise seštejeta. Poldnevni tip plimovanja – dve plimi in dve oseki v enem dnevu,običajno je ena plima višja.

- Plima ob kvadraturi: Luna in Sonce “vlečeta” vsak na svojo stran (prvi in zadnji

krajec).. Pogosti sta ena plima in ena oseka – dnevni tip plimovanja (manjšaamplituda plimovanja).

Pojav bibavice

Sizigalna plima

Plima ob kvadraturi



Lokalna plima

- Odprti oceani: okoli 0,5 m- Zaprti zalivi, morski prelivi: Rokavski zaliv (do 16 m), zaliv Fundy v Kanadi

(do 21 m) – pojav resonance (frekvenca bibavičnega toka se ujema z lastnofrekvenco vode v zalivu).

Plimovanje v Jadranu- Južni Jadran: bibavična amplituda okoli 30 cm- Severni Jadran: bibavična amplituda do 90 cm (Koper 66 cm, Trst 88 cm)- Visoke plime v S Jadranu: do 2,5 m (sizigalna plima, nizek ZP, jugo)

Visoka plima v Izoli Nizka oseka v Viližanu pri Izoli



Lunin mrk

- Sonce-Zemlja-Luna so na isti premici (Luna je na Zemljinem tiru okoli Sonca aliblizu njega)- Luna ob ščipu zaide popolnoma (popolni Lunin mrk) ali delno (delni Lunin

mrk) v Zemljino senco.- Z Zemlje je mrk viden z vseh krajev, kjer je Luna nad horizontom (popolni Lunin

mrk traja do 1h40min).

Sončev mrk- Z določene opazovalne točke na Zemlji sta ob mlaju Luna in Sonce natančno v

isti vidni liniji (Lunina ploskev nam zakrije Sončevo ploskev – optično sta enaki)- Sončevi mrki so pogostejši od Luninih, vendar vidni na bistveno ožjih območ jih

(pasovi široki okoli 100 km, dolgi nekaj 1000 km

Popolni Son č ev mrkna Gori č kem,

11.8.1999



2.5 ROTACIJA ZEMLJE

- Zemlja se vrti okoli navidezne osi, ki gre skozi njeno središče in jo prebada natečajih.- V cca. 24 urah naredi en obrat od zahoda proti vzhodu.- Zaradi okrogle oblike se točke na njeni površini ne vrtijo z enako hitrostjo:

v φ = v e cos φ v e = 465 m/s (1674 km/h)

Dokazi za rotacijo

- Rotacije Zemlje ne moremo neposredno zaznati, ker smo skupaj z Zemljino

atmosfero udeleženci tega gibanja.- Neposredno vidimo le, da se Sonce, zvezde in planeti vrtijo okoli nebesne osi

(navidezna os, okrog katere poteka navidezno dnevno vrtenje nebesne kroglein je vzporedna z Zemljino vrtilno osjo).

- Ali se vrti Zemlja, ali nebo z zvezdami?

Navidezno vrtenjenebesne oble



Navidezno vrtenje ravnine nihala (Foucaultov poizkus)

- Projekcija loka nihanja nihala opiše nad polom v eni uri kot 150

(v nižjih GŠmanj), v 24 urah polni kot 3600.- Nihalo niha vedno v isti smeri, ne glede na to, kako se obrača točka, v kateri je

nihalo vpeto (Huyghensov zakon o nihalu).- Vrti se podlaga (Zemlja).

360024:0015090

2540 30'33:00100 36'45

000:00000

Kot v 24hČas za 3600Odklon v 1hGŠ (o)

- Na ekvatorju dokaz ni izvedljiv (ravnina nihanjain ravnina meridiana ves čas sovpadata).

Foucaltovo nihalo



Posledice rotacije Zemlje

Izmenjava dneva in noči

- V 24h se točke na Zemljinem površju enkrat nahajajo na strani Zemlje, ki jeobrnjena proti Soncu (dan) in enkrat na nasprotni strani (noč).

- Č

e je v nekem kraju na Zemlji poldne, je v drugem kraju, oddaljenem od prvega za1800, polnoč.- Izmenjava dneva in noči s spreminjanjem osvetljenosti, toplote, zračne vlage in

vetrovnosti vpliva na življenjski ritem živali in rastlin (človeka).

- En navidezen obrat nebesne sfere, kot posledica dejanskega obrata Zemlje okoli

njene osi, je časovna enota dan.

Č asovni pasov i



Coriolisova sila (odklonska sila, deviacijska sila)

- Navidezna sila, ki nastopi na Zemljinem površju pri gibanjih na daljše razdalje,zaradi različnih rotacijskih hitrosti točk na Zemljinem površju in vztrajnosti.

- Točke v višjih GŠ imajo manjšo rotacijsko hitrost (v istem času naredijo krajšopot) od točk v nižjih GŠ.

- Pri gibanju ohrani telo rotacijsko hitrost izhodišča gibanja.- Primer: Če se telo giba na severni polobli iz toče v višji GŠ, ki ima manjšo

rotacijsko hitrost), točno po meridianu proti točki v nižji GŠ, ki ima več jorotacijsko hitrost, zaostane za ciljno točko, oziroma pride do odklona v desno.

- Pravilo: Na severni polobli se telesa zaradi

Coriolisove sile odklonijo v desno, gledanov smeri gibanja, na južni polobli pa v levo.

- Coriolisova sila je zelo pomembna za razumevanjesplošne cirkulacije atmosfere (potek morskih tokov).



Plimovanje

- Zaradi rotacije zajame plimovanje zaporedoma vse kraje na Zemlji.- Dnevni ritem plime in oseke uravnava življenjski ritem številnih organizmov

v plimskem pasu.- V predelih sveta z veliko amplitudo plimovanja vpliva na dnevni ritem

gospodarskih dejavnosti človeka (pristaniški čas, plimske elektrarne).

Sploščenost Zemlje

- Zaradi vrtenja okoli svoje osi je Zemlja v polarnih predelih sploščena in vekvatorialnih izbočena (oblika rotacijskega elipsoida).

Organizmi plimskega pasu soprilagojeni ob č asno izsušenemuoz. slanemu okolju



2.6 REVOLUCIJA ZEMLJE

Gibanje Zemlje okrog Sonca- Obseg eliptičnega tira: 939.200.000 km- Velika os (apsidnica): 299.000.000 km- Mala os: 298.958.000 km

- Linearna ekscentrič

nost: 2.504.000 km(razdalja med središčem elipse in Soncem)- Perihelij (prisonč je): 147.000.000 km- Afelij (odsonč je): 152.000.000 km- Smer gibanja: nasprotna smer urinih kazalcev

- Hitrost v periheliju: 30,3 km/s- Hitrost v afeliju: 29,3 km/s- Obhodni čas: 365,25 dni (1 leto; prestopno leto)- Kardinalne točke:

spomladanski ekvinokcij (sp. enakonoč je): 20./21.3.

poletni solsticij (pol. obrat, astronomski kres): 21.6. jesenski ekvinokcij (jes. enakonoč je): 23.9.zimski solsticij (zim. obrat, astronomski božič): 21.12.

- Solsticijska črta: povezuje oba solsticija- Ekvinokcijska črta: povezuje oba ekvinokcija

- Kot med apsidnico in solsticijsko črto: 110

Elipti č ni tir Zemlje okoli Sonca

Smer rotacije in revolucije



Nagnjenost Zemljine osi

- Naklon Zemljine osi od pola ravnine kroženja Zemlje okoli Sonca: 23,50

- Naklon Zemljine osi proti ravnini kroženja Zemlje okoli Sonca: 66,50

- Naklon ekvatorske ravnine Zemlje proti ravnini kroženja okoli Sonca: 23,50

- Zemljina rotacijska os ohranja enak naklon in v času kroženja Zemlje okoli

Sonca isto smer →

spreminja se smer vpada Sončevih žarkov (toplotni letni

časiv srednjih in višjih GŠ).

Nagnjenost Zemljine rotacijske osi

Ohranjanje smeri in nagnjenosti osi pri revoluciji



Dokazi za revolucijo Zemlje

- Letna paralaksa zvezdePri celoletnem opazovanju zvezd opazimo, danjihova projekcija opiše na ozadju zvezdneganeba pot v obliki elipse.

- Navidezno retrogradno gibanje zunanjih planetov

Ko Zemlja “dohiteva” planet z daljšo obhodno dobo okoli Sonca, je videtiprojekcija njegovega gibanja kot gibanje v nasprotni smeri.



Posledice revolucije Zemlje in nagnjenosti njene osi

Toplotni letni časi v srednjih in višjih geografskih širinah

- Letni časi so posledica nagnjenosti posamezne poloble med revolucijoZemlje k Soncu (poletje) oziroma od Sonca (zima).

- Zaradi tega se spreminjata višina Sonca nad ravnino horizonta (amplituda

470

) in vpadni kot sončnih žarkov: visoko Sonce, strmi vpad sončnih žarkov → poletje

nizko Sonce, položni vpad sončnih žarkov → zima

Razmere glede osvetljenosti ob enakono č ju(zgoraj) in obratih (spodaj)



- Astronomski letni časi

Čas od prehoda Zemlje od ene do druge kardinalne točke:

Astronomski letni časi severne poloble*: Pomlad (20./21.3. – 21.6.)Poletje (21.6. -23.9.)Jesen (23.9. – 21.12.)Zima (21.12. – 21.3.)

Zaradi različne oddaljenosti Zemlje od Sonca med revolucijo in različnih

revolucijskih hitrosti sta severno poletje in pomlad za okoli teden dni daljšiod jeseni in zime (pomlad 93-94 dni, poletje 92-93 dni, jesen in zima 89 dni).

- Klimatski (meteorološki) letni časi

Štiri značilna vsakoletna vremenska obdobja sestavljena iz treh zaporednihkoledarskih mesecev:

Klimatski letni časi severne poloble*: Pomlad (1.3. – 31.5.)Poletje (1.6. – 31.8.)Jesen (1.9. – 30.11.)Zima (1.12. – 28. / 29.2.)

- Tropski letni časi: Suha in deževna doba- Arktika, Antarktika: Dolgotrajna zima- Subpolarna območja: Dolga zima, kratko poletje, neizrazita pomlad in jesen _____________ * Zaporedje letnih časov na južni polobli je obratno kot na severni polobli

Documents

Zemlja v Osončju