Zelena tehnologija Novo v Thermani – Wellness park La{ko … · 2009-03-30 · Leto V – {tevilka 12 – marec 2009 12 VINA Novosti, tehni~ne re{itve, kultura Zelena tehnologija

12

Leto

V –

{te

vilk

a 12

– m

arec

200

9

Novosti, tehni~ne re{itve, kultura

Po{t

nina

pla

~ana

pri

po{t

i 110

2 Lj

ublja

na

TIS

KOV

INA

Zelena tehnologija

Novo v Thermani – Wellness park La{ko

Fugiranje in dilatacije

No

Mapeiev najbolj prodajan sistem za hidroizolacijo v svetu.

Razvita za za{~ito velikih inènirskih objektov. Idealna za balkone, terase, bazene, kopalnice … Enostavna za izvedbo. Primerna tudi za nanos preko obstoje~ih oblog.Za{~ita, trajnost, {iroka uporabnost.

Mapelastic®

Primer uporabe

Fleksibilna cementna membrana za hidroizolacijo vseh povr{in

Hidroizolacija

12Leto

V –

{te

vilk

a 12

– m

arec

200

9

Novosti, tehni~ne re{itve, kultura

Po{t

nina

pla

~ana

pri

po{t

i 110

2 Lj

ublja

na

TIS

KOV

INA

Zelena tehnologija

Novo v Thermani – Wellness park La{ko

Fugiranje in dilatacije

i onmental comN {a zaveza okolju

MAP

No

Web strani Mapei vsebujejo vse informacije o izdelkih skupine, nje-ni organiziranosti v Italiji in svetu, njeni vklju~itvi v glavne sejemske dejavnosti in {e veliko ve~.

www.mapei.com

POVZETEK

REFERENCE

Ter me Bor mio 14

Novo v Thermani – Wellness park La{ko 18

MNENJE STROKOVNJAKA

Fu gi ra nje in di la ta ci je 24

SEJMI

Cer sa ie 2008 2

Saie 2008 6

NOVOSTI

Ze le na teh no lo gi ja 10

PREDSTAVLJAMO IZDELKE

Ma pe proof in I dro stop B25 22

Ul traco lor Plus 31

Li ni ja iz del kov Ke ra proxy 32

REVIJA SVET MAPEILeto V – {tevilka 12 – marec 2009

DIREKTOR MAPEI, D.O.O. IN ODGOVORNI UREDNIKRobert Poàr

UREDNI[TVOPo.svet, d. o. o.

POMO^NIK UREDNIKA ZA STROKOVNO PODRO^JEAndra` Nedog

TEHNI^NO UREJANJEMar ko Haf ner

LEKTORIRANJENina [tam po har

KONTAKTMapei, d. o. o., Novo mestoPE GrosupljeBrezje pri Grosupljem 1 c1290 GrosupljeTel.: 01 786 50 50Faks: 01 786 50 55E-mail: mapeiÐmapei.si

GRAFI^NA PRIPRAVAMultigraf, d. o. o.

TISKMond grafi ka, d. o. o.

NAKLADARevija izhaja 3-krat na leto v nakladi 5500 izvodov brezpla~no. Va{ naslov smo dobili v enem izmed javnih imenikov ali pa ste è poslovali z nami. ê ~asopisa ne èlite prejemati, vas prosimo, da nas o tem obvestite po telefonu, faksu ali po{ti.

Pri pripravi te {tevilke so tekste, fotografi je in sporo~ila prispevali:Ro bert Poàr, An dra` Ne dog, Samo Mli na ri~, Gre gor Knez, Zlat ko Me hadì}, Mar ko Haf ner; po snet ki iz foto ar hi va: Mapei Mi la no, Ma pei Novo me sto, Ther ma na La{ko.

Naslovnica:Oko lje vars tve na za ve za Sku pi ne Ma pei se è vr sto let kaè v vse bolj ino va tiv nih in oko lju pri jaz nih iz del-kih. @e se daj ima v svo jem iz bo ru ve~ kot 150 iz del kov z oz na ko Green In no va tion, ki iz pol nju je jo zah te ve cer ti fi ka tov LEED (zdrav je lju di in oko lja, pri hra nek vod nih vi rov, ener get ska u~in ko vi tost, iz-bor ma te ria lov in ka ko vost bi val-ne ga oko lja). V pri hod nje bodo pri za de va nja Sku pi ne Ma pei in nje ne ga raz voj ne ga od del ka osre do to~ena pred vsem na {iri-tev iz bo ra to vrst nih iz del kov.

REVIJO IZDAJAMapei S.p.A.Via Cafi ero, 2221158 Milano, ITel.: 0039 02 376 731Faks.: 0039 02 376 73 214Internet: www.mapei.comE-mail: mapeiÐmapei.it

PREDSEDNIK IN GLAVNI IZVR[NI DIREKTORGiorgio Squinzi

ODGOVORNA DIREKTORICAAdriana Spazzoli

KOORDINACIJAMetella Iaconello

^lanke ali njihove posami~ne dele, objavljene v tej reviji, se lahko reproducira po pridobitvi dovoljenja s strani izdajatelja in navedbi vira.

1

SEJMI

CERSAIE 2008

Mo dra, ze le na in bela. To so bar ve, ki so os ta le v spo mi nu obi sko val cev Ma pei-e ve ga raz stav ne ga pro sto ra na sej mu

Cer sa ie 2008. Na pre mi{lje no za sno va ni beli pod la gi naj de mo nove iz del ke; {te vil ni od njih so bili jav no sti prvi~ pred stav lje ni prav na tem sej mu. Zna~ilno mo dro bar vo pod jet ja je le tos bo ga ti la ze le na bar va iz del kov, ki so ved no bolj us mer je ni k ener get sko var~ni grad nji, s cer ti fi -ka tom LEED in oz na ko Green In no va tion.@elja je bila, da se izra zi vsa mo~ pod jet ja, ki je vo dil no na tem po dro~ju in leto za le tom {e pove~uje svo jo rast po vsem sve tu. Ve lik na pis v an gle{~ini, slo gan, ki je pred stav ljal Ma pei na sej mu Cer sa ie, je izraàl in pou dar jal po mem-ben kon cept – kaj prav za prav Ma pei je: »Teh-no lo gi ja, na ka te ri gra dimo.«26. se jem Cer sa ie, med na rod na raz sta va ke ra-mi ke za ar hi tek tu ro in ko pal ni{ke opre me, ki je po te kal v Bo log ni med 30. sep tem brom in

4. ok to brom lani, je sov pa dal z za~et kom sve tov ne kri ze na fi nan~nem in ne pre mi~nin skem trgu. Ne gle de na to je skup no {te vi lo obi sko val cev po tr di lo po mem bnost sej ma, ki ga lah ko {te je mo za osred nji do go dek na tem po dro~ju.Za klju~ek ob dob ja ko njuk tu re pa je ven dar le vpli val na {te vi lo obi sko-val cev. V pri mer ja vi z lan skim re kord nim le tom, ko so prvi~ beleìli prek 90 000 obi sko val cev, je le tos se jem obi ska lo 8 od stot kov lju di manj.Po mem bna je bila med na rod na pri sot nost, ki je le tos prvi~ pre se gla skup nih 30 od stot kov. Kar 25 675 je bilo pred stav ni kov tuje stro kov ne jav no sti, ki so obi ska li bo lonj sko se jem sko raz sta vi{~e.Leto{nja pri re di tev Cer sa ie je po za slu gi dveh no vih dvo nad strop nih raz stav nih hal ({te vil ki 14 in 15), ki sta pove~ali skup no raz stav no povr{ino za 20 000 kva drat nih me trov, po sta vi la re kord gle de raz stav-ne ga pro sto ra, kar je vpli va lo tudi na {te vi lo raz stav ljav cev: bilo jih je kar 1074, od tega 230 tu jih iz 34 dràv.To je zelo vi so ko {te vi lo pri sot nih, ki se je med sej mom lah ko zaz na-la bo di si v obi ska no sti do god kov, ki so jih or ga ni zi ra la pod jet ja ali pa orga ni za tor sej ma, bo di si v pri sot no sti no vi nar jev na med na rod ni ti-skov ni kon fe ren ci v Pala~i Re Enzo v to rek, 30. sep tem bra, ka mor jih je pri{lo 250.

Tehnologija, na kateri gradimo.

2

Ma pei: Tech no logy You Can Build OnCer sa ie je bila pri lo`nost, da se grad be ni stro ki na zor no pri kaè, da je ve~ raz lo gov, za ra di ka te rih lah ko na Ma pei re sni~no ra~una jo.Cer sa ie je pri re di tev, ki jo v Ma pe iu zav ze to pri prav lja jo ve~ me se cev in na ka te ri se okrog Gior gia Squin zi ja zbe re vsa Sku pi na Ma pei. Kot je obi~ajno, je bila tudi le tos pri sot nost pod jet ja Ma pei na bo lonj skem raz sta vi{~u zelo po mem bna. To je sre~anje s stro kov nja ki na po dro~ju ke ra mi~nih plo{~ic z vse ga sve ta in za pod jet je neke vr ste novo leto. Tu se ved no pre gle da, kaj je bilo na re je no v prej{njem letu, pred sta vi jo se nove pro daj ne stra te gi je in ino va tiv ni iz del ki, ne na zad nje pa je to odli~na pri lo`nost za skup no druènje in za ba vo. Vse to, upo{te va je po gla vit ni cilj raz stav ne pri re di tve, to je na naj bolj{i mo`ni na~in v ìvo pri ka za ti sve tu svo je iz del ke in sple sti nove plod ne ko mer cial ne vezi, se je do ga jalo na sej mu.Teh no lo{ko iz po pol nje ni si ste mi za po la ga nje ke ra mi~nih plo{~ic, na ka te re se lah ko za ne se te, skrb za oko lje z iz del ki za eko lo{ko var~no grad njo, ki us tre za naj zah tev nej{im med na rod nim stan dar dom, novi iz del ki, ki za do vo lji jo po seb ne zah te ve tako pro jek tan tov kot upo rab-ni kov – to so bile osred nje teme, na ka te re je Ma pei, vo dil no sve tov no pod jet je na po dro~ju le pil in fu gir nih mas za ke ra mi~ne plo{~ice, us me-ril svo jo po zor nost na pri re di tvi Cer sa ie 2008.Ma pe iev raz stav ni pro stor, po stav ljen v dveh rav neh z ve~ kot 800 kva-drat ni mi me tri povr{ine, je s pomo~jo de mon stra cij skih pa no jev in mul-ti me dij skih pri po mo~kov spo ro~al, da pod jet je ra ste tako na po dro~ju raz vo ja iz del kov kot po vsem z in du strij ske ga vi di ka – beleìmo 1,7 mi-li jarde evrov rea li za ci je v letu 2007, kar je 13,5 od stotka ve~ kot leto po prej. V zad njem letu se je pove~alo tudi {te vi lo za po sle nih, da nes jih je ve~ kot 6 tiso~ v 53 proi zvod nih obra tih, ki de lu je jo v 24 dràvah po vsem sve tu, ter v 9 osred njih ra zi sko val nih in raz voj nih la bo ra to ri jih.Na{ us peh te me lji na treh smer ni cah po slov ne stra te gi je: spe cia li za ci ja, med na rod na na rav na nost in us mer je nost v ra zi ska ve. Za ve za nost pod-

jet ja Ma pei oko lju je po goj, da se ra zi sko va nje osre do to~a na ob li ko va nje iz del kov in si ste mov za eko lo{ko grad njo, ki pred vi de va jo od pra vo to pil in one snaùjo~ih sno vi. Spom ni ti je tre ba, da Ma pei vla ga v raz voj eko lo{kih iz del kov kar 70 od stot kov sred stev, na me nje nih raz vo ju. Ta vla ga nja pre se ga jo 80 mi li jo nov evrov na leto.Za Ma pei je bil se jem Cer sa ie pri lo`nost, da med na rod ne mu ob~ins tvu pred sta vi ve~ kot 110 iz del kov z oz na ko Green In no va tion, ki iz-pol nju je jo zah te ve cer ti fi ka tov LEED (Leader ship in Energy and En vi ron men tal De sign) in so del na job{ir nej{e pa le te iz del kov s tega po dro~ja, ki ima cer ti fi kat zdruènja GEV (Ge mein schaft Emis sionsk con trol lier te Ver le ge werk stof fe Kleb-stof fe und Bau pro duk te e.V.) EMICODE EC1 za niz ko vseb nost hlap nih or gan skih spo jin. Pri Ma pe ie vih iz del kih iz li ni je Eco za po la ga nje pro`nih tal nih ob log, tek sti la in lesa je ta cer ti-fi kat è do bro poz nan in uve ljav ljen.Med novo do ku men ta ci jo, ki so jo na sej mu Cer sie pred sta vi li prvi~, gre ome ni ti tudi dva nova ka ta lo ga Iz del ki za ke ra mi~ne plo{~ice in na rav ni ka men ter Si ste mi za ener get sko var~no po la ga nje ke ra mi~nih plo{~ic in na rav-ne ga kam na, v ka te rih so ome nje ni tudi dru gi cer ti fi ka ti in do ka zi la, ki zaz na mu je jo {te vil ne Ma pe ie ve iz del ke teh li nij.Med mno gi mi po nud ba mi, ki jih je Ma pei pred sta vil na bo lonj skem raz sta vi{~u, lah ko iz po sta vi mo ne kaj po mem bnih no vo sti {ti rih

3

SEJMI

po gla vit nih po dro~ij: ce ment na le pi la, le pi la v pa sti, fu gir ne mase in iz del ki za hi droi zo la ci jo.Pri ce ment nih le pi lih za~nimo z iz del kom ULTRALITE S1, ki vse bu je ve~ kot 30 % re ci kli-ra ne ga ma te ria la. Gre za eno kom po nent no lah ko le pi lo z vi so ko zmog lji vost jo, ki do pol-nju je pa le to lah kih ce ment nih le pil, je de for-ma bil no, brez le ze nja na nav pi~nih povr{inah in s po dalj{anim od pr tim ~asom. Na re je no je po teh no lo gi ji Dust Free, je izred no iz dat no, se pre pro sto nana{a in je pri mer no za ke ra mi~ne plo{~ice ter na rav ni ka men (C2TE, S1). Teh no-lo gi ja Ul tra li te daje temu iz del ku vo lu men sko maso, ki ima dve bis tve ni pred no sti: prib li`no 60-od stot ni ve~ji iz ko ri stek v pri mer ja vi s tra di-cio nal ni mi ce ment ni mi le pi li in la`je delo z njim ter trans port, saj je teàk 15 kg, vre~a tra di cio-nal ne ga ce ment ne ga le pi la pa pra vi lo ma teh ta 25 kg.Do pol ni tev è dol go uve ljav lje ne bla gov-ne znam ke le pil KERAFLEX, ki ga pri Ma pe iu ne neh no znans tve no do pol nju je mo, je tudi KERAFLEX EASY, vi so ko zmog lji vo ce ment no le pi lo s po dalj{anim od pr tim ~asom, ki se pre-pro sto nana{a in omo go~a do bro zlep lje nje hrb ti{~a plo{~ice na pod la go. Za sno va no je z niz ko emi si jo hlap nih or gan skih spo jin z oz-na ka ma EC1 in Green In no va tion. Po se bej je pri mer no za po la ga nje por ce la ni zi ra ne ga gre-sa na ve li ke tal ne povr{ine bo di si zu naj bo di si zno traj in za na no se de be li ne do 10 mm (C2E).Na po dro~ju le pil v pa sti sta no vo sti dve, obe sta bili prvi~ pred stav lje ni na sej mu Cer sa ie. Gre za ULTRAMASTIC 2 in ULTRAMASTIC 5. Prvo je le pi lo v pa sti, pri prav lje no za upo ra bo, vi so ko zmog lji vo, brez le ze nja na nav pi~nih povr{inah, pri mer no za po la ga nje ke ra mi~nih plo{~ic na ste ne (D2T). Dru go, ULTRAMASTIC 5, pa je le-pi lo v pa sti, pri prav lje no za upo ra bo, je vi so-ko zmog lji vo, s po dalj{anim od pr tim ~asom, brez le ze nja na nav pi~nih povr{inah, po se bej pri mer no za po la ga nje na vpoj ne, ela sti~ne in defor ma bil ne ne ko vin ske pod la ge (D2TE).Tudi pri fu gir nih ma sah so novi, teh no lo{ko dovr{eni iz del ki {te vil ni. Za~nimo s po li mer no fu gir no maso v pa sti FLEXCOLOR, ki je primerna

za fuge od 2 do 10 mm. Je pri prav lje na za upo ra bo, vo dood boj na z u~in kom vod ne kap lji ce (Drop Ef fect®) in od por na pro ti ple sni po teh no lo gi ji Bio Block®. Upo rab lja se za fu gi ra nje ke ra mi~nih plo{~ic, pri do bil je oz na ko Green In no va tion. Zelo do bre kon~ne last no sti do-bi mo tudi z upo ra bo no ve ga le pi la v pa sti FIX & GROUT BRICK, ki je pri prav lje no za upo ra bo, je brez le ze nja na nav pi~nih povr{inah (D2T), od por no pro ti ple sni po teh no lo gi ji Bio Block® in se upo rab lja tako v no tra njih kot zu na njih pro sto rih ter ima oz na ko Green In no va tion. Le pi lo, ki pro dre v fuge, se do kon~no ob de la z mo krim ~opi~em v 20 mi nu tah. Tako hkra ti s po la ga njem ob lo ge tudi fu gi ramo.Ome ni mo {e dve no vo sti, eno s po dro~ja in du strij skih tla kov in dru go, ki se nana{a na po dro~je pro jek ti ra nja in ob li ko va nja. KERAPOXY CQ (RG) je dvo kom po nent na epok sid na mal ta, od por na pro ti ki sli nam, ki se pre pro sto nana{a in odli~no ~isti. Pri mer na je za fu gi ra nje v {iri ni vsaj 2 mm. Po se bej pri mer na je za tal ne in sten ske ob lo ge iz ke ra mi~nih plo{~ic v in du strij skih ob jek tih, kjer se zah te va ve li ka od por nost pro ti ki sli nam.Ob kon cu naj ome ni mo {e KERAPOXY DESIGN (RG). To je epok sid na dvo kom po nent na de ko ra tiv na masa za fu gi ra nje, od por na pro ti ki sli-nam, na vo ljo v 8 bar vah, ideal na za ste kle ni mo zaik, ki se lah ko upo-rab lja tudi kot le pi lo (R2T).Med re{it va mi za vo do ne pre pust no za{~ito je ve lik us peh poèl MAPELASTIC, ela sti~na mem bra na, ki se upo rab lja po vsem sve tu è 18 let, in si cer za vo do ne pre pust no za{~ito bal ko nov, te ras, ba ze nov, ko pa li{~ itd.V ve li ki druìni vo do ne pre pust ne za{~ite sta tudi dve no vo sti – eno-kom po nent ni ce ment ni vo do ne pre pust ni mem bra ni MONOLASTIC in MONOLASTIC ULTRA. Nji ho va vgrad nja je pre pro sta in po leg tega, da spro{~ata izred no malo hlap nih or gan skih spo jin, pri po mo re ta tudi k znat ne mu zmanj{anju stro{kov od stra nje va nja em ba laè, saj sta eno-kom po nent ni.Last no sti no ve ga Ma pe ie ve ga raz stav ne ga pro sto ra so bili de mon stra-cij ski pa no ji, mul ti me dij ske pred sta vi tve in do bro vzdu{je. Se jem je bil pra va pri lo`nost za obi sko val ce, da so lah ko od kri li in po drob ne je spoz na li po ten cia le pod jet ja, na ka te rih se re sni~no »lah ko gra di«!Na sled nji se jem Cer sa ie bo po te kal v Bo log ni med 29. sep tem brom in 3. ok to brom 2009.

7. Grand Prix re fe ren ceTudi le tos se je na slav nost ni pri re di tvi in sve~ani ve~erji ob po de li tvi na grad za naj po mem bnej{e re fe ren ce leta zbral ves Ma pe iev teh ni~no-ko mer cial ni po ten cial z vse ga sve ta. V pe tek, 3. ok to bra, je v osr~ju Bo log ne v dvo ra ni Sala del Po destà v pala~i Re Enzo po te ka la po de li tev na grad za to krat è sed mi Grand Prix re fe ren ce, na ka te ri so po de li-li {te vil na priz na nja za vse po mem bne pro jek te, h ka te rih ure sni~itvi je pri po mo gel tudi Ma pei s svo ji mi stro kov no-teh ni~nimi slu`bami, iz-

4

MEDNARODNA [OLA ZA MOZAIK IZ SPILIMBERGA

Ma pe iev raz stav ni pro stor so le tos po pe-stri li tudi pred stav ni ki naj bolj zna ne {ole so dob ne ga mo zai ka v Ita li ji, tj. Med-na rod ne {ole za mo zaik iz Spi lim ber ga (Scuo la mo zai ci sti del Friu li di Spi lim ber-go). Ci lji {ole, ki je svo ja vra ta od pr la leta 1922, so pou~eva nje, po ve zo va nje tra di-ci je in so dob no sti, pre ple ta nje proi zvod-nje in kul tur ne ga po me na mo zai ka.V so dob nih la bo ra to ri jih mo zai ka in te-ra ca kla di va, re zi la in dru ga orod je {e ved no udar ja jo takt sta rih obrt ni kov mo-zai ci stov in te ra cer jev.Ma pei, ki od nek daj na me nja ve li ko po-zor nost umet no sti in kul tu ri, je bil za do-vo ljen, da so de lu je z Med na rod no {olo za mo zaik iz Spi lim ber ga in da je anti~ni umet no sti iz de lo va nja mo zai ka dal na vo ljo so dob ne, teh no lo{ko dovr{ene ma-te ria le, ki bodo umet ni kom po ma ga li pri ure sni~eva nju svo jih za mi sli.

del ki in si stem ski mi re{it va mi. Na ve li kem osred njem za slo nu in ve~ manj{ih stran skih vi deo pro jek ci jah so pri ka za li sli ke naj bolj re pre zen-ta tiv nih ob jek tov v zad njem letu. Po mem bne iz ved be, o ka te rih se je go vo ri lo ves ve~er, tudi ka sne je ob mi zah, in ne pre cen lji va iz me nja va izku{enj, so med dru gim {e po glo bi le mo~ne vezi med pred stav ni ki ce-lot ne Sku pi ne Ma pei.V na sled njih {te vil kah re vi je Svet Ma pei bomo pred sta vi li ne ka te re na-gra je ne re fe ren ce, ki bodo os vet li le raz lo ge za uve ljav lja nje Ma pe ia po vsem sve tu. SM

55

SEJMI

MA PE IE VA PO ZI TIV NA ENER GI JA – SAIE 2008Raz stav ljen ce lo ten iz bor iz del kov z no vost mi in ino va tiv ni mi re{it va mi z vseh grad be nih po dro~ij.

Sslo ga nom Gra di ti pri hod nost se je se-jem Saie 2008 pred sta vil na grad be ni sce ni s {iro ko raz stav no po nud bo, ki je

vklju~evala spe cia li zi ra ne sa lo ne raz li~nih stra-te{kih po dro~ij: La ter Saie je bil na me njen iz-klju~no ino va ci jam in teh no lo gi jam, ki so po-ve za ne z ope ko, Saie Pre cast Tech no lo gies je bil osre do to~en pred vsem na po dro~je stro jev in teh no lo gij za pre fa bri ci ra ne be ton ske ele men-te, Saie Bit je tako kot vsa ko leto go stil pod jet ja s sto ri tve no de jav nost jo in proi zva jal ce in for-ma cij skih si ste mov za grad be ni{tvo in pro jek-ti ra nje, Saie Leg no pa je bil na me njen grad nji, kon struk ci jam in kom po nen tam iz lesa. Tem se je le tos pri druìl {e sa lon SaiE ner gia.@e od pr ve ga dne sej ma so bili od zi vi obi sko-val cev zelo po zi tiv ni. Ob kon cu smo za be leìli 10 od stot kov obi sko val cev, ki so si pri{li og le-da ti teh no lo{ke ino va ci je in spoz na va ti kul tu ro grad nje, ve~ kot v lan skem letu. Se jem je sti~no me sto vseh, ki de lu je jo na tem po dro~ju, saj lah ko »v ìvo« vi di jo in se ne po sred no sez na-ni jo s pro jek ti, teh no lo gi ja mi in si ste mi, ki so pred stav lje ni kot ino va ci je, ter o njih raz prav-lja jo. Ma pei je raz stav ljal ce lo ten, zelo pe ster iz bor svo jih iz del kov, ki so ga bo ga ti le {te vil ne no vo sti.

Iz jem nost grad njeZa Ma pei je bil se jem Saie 2008 – se jem ob nov-lji vih vi rov ener gij in ener get sko var~ne grad nje, ki je po te kal v Bo log ni med 15. in 18. okto brom kot obi~ajno po mem bna pri lo`nost za iz~rpno pred sta vi tev last ne po nud be si ste mov in iz del-kov za raz li~ne zah te ve v sve tu grad be ni{tva.Leto{nja pri re di tev Saie 2008 je bila za Ma pei {e po seb no po mem bna, saj kot vo dil no sve tov-no pod jet je na po dro~ju grad be ne ke mi je Ma-pei na da lju je svo jo rast. Na po ve du je tako {iri tev glav ne ga obra ta sku pi ne Rob bia no iz Me di glie kot prev zem pod jet ja Poly glass, ka te re ga iz del-ki so ome nje ni tudi v tem pris pev ku. Po leg tega je Ma pei pred sta vil {te vil ne no vo sti in re{itve z vseh seg men tov po nud be, in to od te me ljev do stre he. [iro ka in po pol na pa le ta Ma pe ie vih izdel kov za go tav lja naj vi{jo ka ko vost.Iz del ke in re{itve so za sno va li za vsa ko po sa-mez no po dro~je po se bej, od do dat kov (za predor sko grad njo, be ton in proi zvod njo cemen ta), sta no vanj skih in in du strij skih tla kov, cest no vzdrèval nih del, hi droi zo la ci je ob jek tov pod rav njo te re na ter vseh dru gih kon struk cij, do u~vr sti tve no sil nih kon struk cij, sa na ci je be-to na ter zi dov in za klju~nih slo jev.

Ma pe iev raz stav ni pro stor, po stav ljen v dveh rav neh z ve~ kot 800 kva drat ni mi me tri povr{in, je s pomo~jo de mon stra cij skih pa no jev in mul ti me dij skih pri po mo~kov ja sno spo ro~al, da pod jet je ra ste tako na po dro~ju raz vo ja iz del kov kot po ob se gu po slo va nja. Kdor je obi skal Ma pe iev raz stav ni pro stor A64 na zu na njem raz sta vi{~u 45, je imel pri-lo`nost svo jo po zor nost us me ri ti na po dro~je, ki ga naj bolj za ni ma, in zbra ti in for ma ci je o no vih iz del kih, ki so bili {te vil ni.

Vse no vo stiMa pei se je èlel pred sta vi ti kot re fe ren~ni part ner za stro kov no jav nost, ki je na sej mu Saie is ka la re{itve za svo je po tre be in zah-te ve na grad bi{~u. Ce lost na po do ba pod jet ja je odraàla slo gan: »TECHNOLOGY YOU CAN BUILD ONTM«.Tako kot na sej mu Cer sa ie je bila tudi na tem do god ku v os pred ju zav-ze tost pod jet ja Ma pei za oko lje. Us me ri tev k ved no bolj »ze le nim« iz-

66

del kom po go ju je, da se ra zi sko va nje osre do to~a na for mu la ci jo iz del-kov in si ste mov za eko lo{ko grad njo.Ma pe ie va ino va tiv nost in ra zi ska ve se stal no kon kre ti zi ra jo s pa-ten ti ranjem no vih teh no lo gij. Na sej mu so pred sta vi li teh no lo gi-jo HPSS (High Per for man ce So li di fi ca tion/Sta bi li za tion) za utr je-va nje te re nov. Gre za ino va ti ven in te gri ran pro ces na os no vi hi-dra vli~nih ve ziv za ob de la vo kon ta mi ni ra nih te re nov in zem ljin, ki omo go~a utr di tev/sta bi li za ci jo s pomo~jo ce men tih ve ziv. Ta novi si stem, ki te me lji na prin ci pu vi so ko zmog lji ve ga be to na, se deli na dve stop nji.V pr vem delu se zem lji no me{a s hi dra vli~nimi ve zi vi ob niz kem vo do-ve ziv nem raz mer ju, kar daje malo po ro zen, ne pre pu sten agre gat, ki je me han sko zelo od po ren, ob sto jen in spro{~a izred no malo te`kih ko vin. V dru gem delu, ki pred vi de va de sorb ci jo s se gre va njem, se iz zrn pri tem pe ra tu ri naj ve~ 250° C od stra ni jo hlap-ne in del no hlap ne spo ji ne, kar us tva ri o~i{~en in me han sko od po ren agre gat.Med mno gi mi re{it va mi, ki jih je Ma pei pred-sta vil na bo lonj skem raz sta vi{~u, lah ko iz po sta-vi mo ne kaj po mem bnih no vo sti sed mih po gla-vit nih po dro~ij: do dat ki be to nom, in dustrij ski tla ki, te snil ne mase, iz del ki za hi droi zo la ci jo kon struk cij pod rav njo te re na, kom po zit ni ma-te ria li za sta ti~ne oja~itve in za klju~ni pre ma zi. Pri do dat kih be to nom so no vo sti {tiri.Za~nimo z iz del kom VISCOSTAR 3K. Gre za zelo u~in ko vit do da tek za iz bolj{anje vi skoz no-sti pri proi zvod nji sa moz go{~eval nih beton skih me{anic (SCC) brez vsa kr{nih pol nil.Tu so {e iz del ki sku pi ne DYNAMON NRG, teko~i in izred no zmog lji vi pos pe{eval ci za be to ne, ki hi tro raz vi je jo me han sko trd nost, in MAPECLEAN za re ci kli ra nje od pad ne vode pri ~i{~enju me{al-ni kov ter be ton skih ~rpalk. Opo zo ri mo naj {e na MAPEFIBRE, po li mer na vlak na za iz de la vo

be to na vi so kih trd no sti z ome je nim kr~en jem.[te vil ne so no vo sti na po dro~ju in du strij skih tla kov.Ve li ka po zor nost je bila us mer je na v nov MAPEFLOOR PARKING SYSTEM. To je po liu re-tan ski ve~sloj ni ne pre ki nje ni si stem za ve~nad-strop na par ki ri{~a, ki so iz po stav lje na vi so kim obre me ni tvam. Si stem je brez to pil, ela sti~en, ne dr se~, pri me ren za ob de la vo tla kov z ela sto-mer no ne pre pust no za{~ito povr{in v de be li ni od 3 do 3,5 mm.Po pol na no vost pa je kom plet za ~i{~enje in vzdrèva nje KIT MANUTENZIONE, ki ga se stav-lja jo: zelo vi so ko od po ren me ta li zi ran si jaj ni

Na sej mu Saie je bila v prit li~ju raz stav ne-ga pro sto ra vid na Ma pe ie va zav ze tost za eko lo{ko grad njo

77

SEJMI

vo sek z dvoj no za mreènost jo MAPELUX Lucida za za{~ito izred no obre me nje nih tal; de ter-gent z malo pene in ve~stran skim de lo va njem MAPEFLOOR WAX REMOVER za od stra nje va nje sta rih pla sti vo ska, vklju~no z lo{~ili z dvoj no za mreènost jo, kot je MAPELUX; vo do top ni de ter gent z malo pene MAPEFLOOR CLEANER ED za vsa kod nev no ~i{~enje.Na po dro~ju te snil nih mas so pred sta vi li MAPEFLEX PU40, eno kom po nen to po liu re tan-sko tik so trop no te snil no maso z niz kim mo du-lom ela sti~no sti.Po seb no me sto zno traj raz stav ne ga pro sto-ra so na me ni li iz del kom za vzdrèva nje ce-sti{~. Med nji mi ome ni mo hi tre si ste me za za-pol nje va nje iz ko pov v ce sti{~ih, ki omo go~ajo pre voz nost povr{in v krat kem ~asu in brez po-se da nja te re na. Gre za dva po seb na do dat ka: MAPEPLAST LA in MAPEPLAST LA POLVERE. Prvi je teko~ do da tek – pe ni lec, ki omo go~a tudi la`je ~rpa nje lah ke ga be to na, dru gi, MAPEPLAST LA POLVERE, pa je pe ni lec v pra hu za la`je ~rpa nje teko~ih pol nil in iz de la vo lah kih be to nov.S tre mi no vi mi iz del ki se je obo ga ti la tudi li ni ja iz del kov za tes nje nje kon struk cij pod ni vo-jem te re na, kar do ka zu je sta len raz voj na tem po dro~ju in uvr{~a Ma pei med pod jet ja, ki so ved no ko rak pred dru gi mi.Naj no vej{a pri do bi tev je iz de lek MAPELASTIC FOUNDATION, dvo kom po nent na ela sti~na ce-ment na mal ta za vo do ne pre pust no za{~ito be-ton skih povr{in, ki so iz po stav lje ne po zi tiv nim ali ne ga tiv nim pri ti skom vode.

Zelo prak ti~en in u~in ko vit je iz de lek MAPEPROOF SWELL, eno kom po-nent na pa stoz na masa v kar tu{ah, ki ob sti ku z vla go na brek ne in ne-pre pust no za te sni raz po ke in pre bo je, npr. cevi, v be to nu. Za ko nec {e iz de lek IDROSTOP PVC, trak iz PVC za tes nje nje di la ta cij skih in de lov nih sti kov pri kon struk ci jah iz ar mi ra ne ga be to na.Tako kot ved no je ve lik us peh poèl MAPELASTIC, ela sti~na mem bra na, ki se upo rab lja po vsem sve tu è 18 let, za vo do ne pre pust no za{~ito bal ko nov, te ras, ba ze nov, ko pa li{~ itd. V ve li ki druìni vo do ne pre pust ne za{~ite sta tudi dve no vo sti – eno kom po nent ni ce ment ni vo do ne pre-pust ni mem bra ni MONOLASTIC in MONOLASTIC ULTRA, ki sta bili prvi~ pred stav lje ni dva ted na pred tem na sej mu Cer sa ie.S tem smo za klju~ili temo hi droi zo la cij in ne pre pust ne za{~ite, ven-dar os ta ja mo pri no vo stih: na sej mu Saie so bili prvi~ pred stav lje-ni iz del ki bla gov ne znam ke Poly glass, ki je pred krat kim po stal del Sku pi ne Ma pei. Poly glass spa da med vo dil na pod jet ja na po dro~ju bi tu men skih hi droi zo la cij in upo rab lja med na rod ni si stem cer ti fi ci-ra nja LEED. Na sej mu so bile pred stav lje ne sa mo le pil ne mem bra ne ADESO. To je li ni ja iz del kov, ki se nana{a po hlad nem po stop ku, se pra vi brez upo ra be pla me na, kar omo go~a zmanj{anje in nad zor iz-pu stov v at mos fe ro.Ma pe ie vi kom po zit ni ma te ria li za sta ti~ne oja~itve so bili na sej-mu Saie do bro opaèni, med no vi mi iz del ki je pre vla do va lo pred vsem za ni ma nje za MAPEGRID G120, ar ma tur no mreìco iz al kal no od por-nih ste kle nih vla ken za lo kal ne oja~itev zi da nih no sil nih zi dov.Ob{irno po dro~je za klju~nih pre ma zov je bilo dele`no po seb ne po-zor no sti {te vil nih obi sko val cev Ma pe ie ve ga raz sta vi{~a. Tudi v tem pri-me ru so na sej mu iz po sta vi li ve~ raz li~nih no vih iz del kov.Kot pr ve ga je tre ba ome ni ti SILEXCOLOR BASE COAT, to je pigmentiran te melj ni pre maz, ki ima do bre pre kriv ne last no sti in za go tav lja bolj poe no ten vi dez pod la ge. Na re jen je na os no vi mo di fi ci ra ne ga ka li je-ve ga si li ka ta v vod ni dis per zi ji sklad no s stan dar dom DIN 18363. Tudi SILANCOLOR BASE COAT, pig men ti ran te melj ni pre maz z do bri mi pre-kriv ni mi last nost mi, je bil za sno van, da bi za do stil raz li~nim zah te vam. Ta je na re jen na os no vi si li kon skih smol v vod ni dis per zi ji.

8

Zad nja ino va tiv na pri do bi tev pa je pig men ti ran te melj ni pre mazQUARZOLITE BASE COAT, ki ima prav tako do bre pre kriv ne last no sti za bolj poe no ten vi dez pod la ge. Na re jen je na os no vi akril nih smol v vod ni dis per zi ji.Po pol no ma v skla du s slo ga nom Fare fu tu ro – gra di ti pri hod nost, ki so ga iz bra li or ga ni za tor ji sej ma Saie 2008, je Ma pei do ka zal, da je re fe-ren~na to~ka za ves grad be ni trg in zau pa nja vre den part ner za stro-kov nja ke na tem po dro~ju. Ve li ke nalo`be v ra zi ska ve, ki omo go~ajo sta len raz voj ~eda lje bolj re pre zen ta tiv nih iz del kov in ta kih, ki iz pol nju-je jo zah te ve grad bi{~, so pra va skriv nost pod jet ja. Gra di ti pri hod nost je za Ma pei na rav na stvar, po ve za na z nje go vo zgod bo o us pe hu, ki je ko rak pred dru gi mi pri po nud bi teh no lo{ko dovr{enih iz del kov in re{itev. Pri hod nost, os no va na na trd nih te me ljih, je jams tvo Ma pei, da »TECHNOLOGY YOU CAN BUILD ONTM« de lu je v vseh ozi rih.

Ener gi ja in oko ljeMed no vost mi leto{nje bo lonj ske pri re di tve je tre ba ome ni ti ener gi jo. Po dro~je, na ka te ro se bo v bli`nji pri hod no sti us mer ja lo ved no ve~ po zor no sti in bo dele`no ~eda lje vi{jih nalo`b. Tudi na tem po dro~ju Ma pei è ne kaj ~asa igra po mem bno vlo go.SaiE ner gia – leto{nji novi sa lon, pos ve~en ob-nov lji vim vi rom ener gi je in teh no lo gi jam z niz-ko po ra bo za var~no grad njo – je spod bu jal po go vo re in vzbu jal ve li ko za ni ma nje stro ke ter pri va bil na Saie nove stro kov nja ke, ki so {e obo-ga ti li iz me nja vo mnenj.Ener gi ja je bila na mre~ osred nja rde~a nit sej-ma Saie 2008, ki je su ge stiv no ubral pot ener-get ske u~in ko vi to sti v grad nji in je iz no ve ga sa lo na spe ljal to pot na vsa raz stav na po dro~ja sej ma. Tudi Cuo re Mo stra, tra di cio nal no kul tur-no sre~anje na sej mu z na slo vom Ka ko vost – ener gi ja, se je osre do to~il na dvo ji co Energija – ar hi tek tu ra in pri va bil v Bo log no vo dil na sve-tov na ime na s po dro~ja var~ne grad nje, da so pred sta vi li naj na pred nej{e re{itve v sve tov nem me ri lu.Saie je bil to rej osred nje me sto kon fron ta cij o pri hod no sti grad nje pa tudi o tem, kako ob sto-je~e stav be prek va li fi ci ra ti v ob jek te raz re da A.

Prav mne nja in oce ne o tej spre mem bi so spod-bu di le ini cia ti vo za bolj{e re{itve pri zmanj{eva-nju po ra be ener gi je v ob sto je~ih zgrad bah.Za Ma pei je bil Saie pri lo`nost, da med na rod-ne mu ob~ins tvu pred sta vi ve~ kot 110 iz del kov z oz na ko Green In no va tion, ki iz pol nju je jo zah-te ve cer ti fi ka tov LEED (Lea ders hip in Energy and En vi ron men tal De sign) in so del na job{ir nej{e pa le te iz del kov s tega po dro~ja, ki ima jo cer ti-fi kat zdruènja GEV (Ge meinsc haft Emissionsk-con trol lier te Ver le ge werk stof fe Kleb stof fe und Bau pro duk te e.V.) EMICODE EC1 za niz ko vseb-nost hlap nih or gan skih spo jin. Pri Ma pe ie vih iz-del kih iz li ni je Eco za po la ga nje pro`nih tal nih ob log, tek sti la in lesa je ta cer ti fi kat è do bro znan in uve ljav ljen.Okolj ske teme, ki so v pod jet ju Ma pei ved no v os pred ju, so bile iz po stav lje ne tudi na sej-mu Saie 2008 in del tega je bil tudi si stem Ma pet herm za izo la tiv no za{~ito ovo ja stav-be. Po leg ener get ske ga pri hran ka v skla du s pred pi si in majh ne ga iz pu sta CO2 ta si stem po za slu gi »to plot ne ga po~itka« za go tav lja tudi dalj{o ìv ljenj sko dobo ne pre mi~nine.Ma pe ie va le pi la, ka te rih zna~il nost je niz ki elasti~ni mo dul, so de for ma bil na in zdru`lji va z vse mi vr sta mi izo la cij skih plo{~, ki so na vo ljo na trì{~u. SM

99

Iz del ki za eko lo{ko var~no grad njo da nes tudi na po dro~ju po la ga nja plo{~ic: raz pra va Gior gia Squin zi jana Med na rod ni ti skov ni kon fe ren ci na sej mu Cer sa ie.

Zelena tehnologija

Prvi dan sej ma Cer sa ie se je v po-ne de ljek, 30. sep tem bra lani, za-klju~il z med na rod no ti skov no

kon fe ren co, na ka te ri je bilo dve sto pet de set no vi nar jev in go stov z vseh pe tih ce lin.Pred sed nik sku pi ne Ma pei Gior gio Squin zi je v na go vo ru pred sta vil vo dil-ne smer ni ce, ki bodo spod bu ja le de lo-va nje pod jet ja Ma pei v pri hod njih le-tih. Med temi je v os pred ju pred vsem ener get ska var~nost, ki je bila v sku pi-ni Ma pei od nek daj v sre di{~u raz voj-nih stra te gij, kar se se daj kaè v vo dil ni vlo gi pod jet ja tudi na tem po dro~ju.Gior gio Squin zi je uvo do ma pou da-ril po mem bnost raz vo ja na po dro~ju ener get sko var~ne grad nje in part-ners tva s proi zva jal ci in us tvar jal ci ita-li jan skih ke ra mi~nih plo{~ic. »Na{ glo-bal ni raz voj je tre ba v ve li ki meri pri pi-sa ti na{i vklju~eno sti v svet ke ra mi~nih plo{~ic. Spe cia li zi ra nost, med na rod na na rav na nost in mo~na us mer je nost v ra zi ska ve in raz voj so us me ri tve, ki so nav di ho va le na{o po slov no pot.«Raz pra va se je nato na da lje va la z okolj-sko te ma ti ko in ~eda lje bolj »ze le ni mi« Ma pe ie vi mi iz del ki. »Na{a pri za de van-ja ved no bolj te me lji jo na raz vo ju iz-del kov v skla du z ita li jan sko in evrop-sko za ko no da jo na po dro~ju var~nega rav na nja z ener gi jo in oko lju pri jaz nih iz del kov,« je za tr dil Squin zi. »Do kaz za to je na{e so de lo va nje v pro gra-mih cer ti fi ci ra nja LEED, ki upo{te va jo zdrav je lju di in vars tvo oko lja ter teìjo k ener get ski u~in ko vi to sti, pri hran ku vod nih vi rov in ka ko vo sti bi va nja.«Squin zi je nato na da lje val z za go to-vi lom, da Ma pei v ra zi ska ve in raz voj eko lo{kih ter oko lju pri jaz nih iz del kov vla ga kar 70 od stot kov sred stev, na-me nje nih ra zi ska vam in raz vo ju.Iz bi ra ze le ne bar ve, ki se ~eda lje po-go ste je po jav lja na Ma pe ie vih iz del kih

in je le tos zaz na mo va la tudi Ma pe iev raz stav ni pro stor na sej mu Cer sa ie, je sim bol, ki spo mi nja na za vest no iz bi-ro oko lju pri jaz nih iz del kov. »ê bodo po sa mez ni ki ali pod jet ja upo rab lja li manj ener gi je in proi zva ja li manj od-pad kov,« je pou da ril Squin zi, »bo ze le-no oko lje na na{em pla ne tu ob sta ja lo dlje ~asa in pri hod nje ge ne ra ci je bodo ime le na vo ljo ve~ vi rov ener gi je.«Nato so bile v raz mi slek po da ne ne-ka te re po mem bne {te vil ke: v grad be ni pa no gi se v sve tov nem me ri lu po ra bi 17 % vse sveè vode, 25 % goz dov, 33 % je iz pu stov CO2 in 40 % upo ra be ma te ria lov in ener gi je.Ti po dat ki, ki jih je pri pra vil svet USGBC (U. S. Green Buil ding Coun cil), po jas nju je jo, za kaj je prav grad be na pa no ga ti sta, ki se mora nuj no pri za-de va ti za ener get sko var~nost in »ze-le no us me ri tev«.Ra zi ska ve sve ta USGBC, ki so bile

oprav lje ne v zad njih le tih, do ka zu je jo, da ima jo last ni ki, ki se odlo~ijo za eko-lo{ko var~no grad njo, ko rist, in si cer gle da no z eko nom ske ga ali z okolj ske-ga vi di ka. Po dat ki v ko rist eko grad nje so po mem bni: od 8 do 9-od stotno zmanj{anje ope ra tiv nih stro{kov, 7,5-od stot no pove~anje vred no sti ne-pre mi~nine, 6,6-od stot no iz bolj{anje ROI (dobi~ko no sno sti in ve sti ci je), 3,5-od stot no pove~anje vred no sti po se sti za ra di bolj{e ka ko vo sti zra ka in 3-od stot no zvi{anje na jem nin, ker smo za bolj{e bi val no oko lje pri prav-lje ni pla~ati ve~.Squin zi je nato za tr dil, da Ma pei do-ka zu je svo ja pri za de va nja na po dro~ju eko lo{ko var~ne grad nje s svo ji mi de lov ni mi obra ti, pro ce si in iz del ki. Ma pei ima na vo ljo ve li ko zdrav ju in oko lju pri jaz nih iz del kov, ki us tre za jo si ste mu cer ti fi ci ra nja LEED zdruènja GEV, ka te re ga ~lan je od leta 2001

Na{a zaveza okoljuVe~ kot 150 izdelkov MAPEI pomaga projektantom in izvajalcem pri izvedbi inovativnih projektov, ki so LEED (Leadrship in Energy and Environmental Design) certificirani skladno z U.S. Green Building Council

NOVOSTI

10

tudi Ma pei.Gre za iz del ke z niz ko vseb nost-jo hlap nih or gan skih spo jin (VOC – Volatile Or ga nic Com pounds), iz del-ke, ki vse bu je jo re ci kli ra ne ma te ria le, ki so proi zve de ni iz doma~ih, kra jev-nih su ro vin in ki omo go~ajo bolj ~isto oko lje (Dust Free Tech no logy).LEED (Lea ders hip in Energy and Environ men tal De sign) spod bu ja in v sve tov nem me ri lu {iri za ve da nje o po-mem bno sti ob nov lji vih vi rov ener gij in ener get sko var~ne grad nje. To do se ga z upo{te va njem splo{no ve ljav nih pra-vil in s po stav lja njem zah tev, ki jih mo-ra jo iz del ki iz pol ni ti, ~e èli jo pri do bi ti ta cer ti fi kat. LEED pro mo vi ra svojs tven pri stop k eko lo{ko var~ni grad nji, ki te me lji na pe tih klju~nih po dro~jih:

zdrav je lju di in oko lja, pri hra nek vod-nih vi rov, ener get ska u~in ko vi tost, iz-bor ma te ria lov in ka ko vost bi val ne ga oko lja.Po tem ko je Squin zi z ne kaj kon kret-ni mi pri me ri po na zo ril, kako se lah-ko zgra di ob jekt v skla du s cer ti fi ka ti LEED, je pou da ril, da ima Ma pei na trgu ve~ kot 110 iz del kov {ti rih po gla-vit nih po dro~ij z oz na ko Green In no-va tion, ki iz pol nju je jo zah te ve cer ti fi -ka tov LEED. êprav so zgrad be – in ne iz del ki ali sto ri tve – ti ste, ki do bi jo po tr di lo sklad no sti LEED, iz del ki v ve-li ki meri pri po mo re jo k iz da ji po tr di-la »ze le na grad nja«. Ma pe ie vi iz del ki lah ko pri po mo re jo k pri do bi tvi cer ti fi -ka tov LEED na {ti rih po dro~jih: vseb-nost re ci kli ra nih ma te ria lov, su ro vi ne

lo kal ne ga iz vo ra, le pi la, fu gir ne mase z niz kim iz pu stom hlap nih or gan skih spo jin, ki ne {ko du je jo zdrav ju lju di in oko lju, ter ka ko vost bi val ne ga oko lja.

Po iz ja vi, da ima od ok to bra 2005 ve~ina Ma pe ie vih iz del kov za po la ga-nje ke ra mi~nih plo{~ic in na rav ne ga kam na oz na ko EMICODE EC1 za iz del-ke z niz ko vseb nost jo hlap nih or gan-skih spo jin (cer ti fi kat zdruènje GEV), je pred sed nik sku pi ne Ma pei za klju~il svoj go vor z be se da mi: »Vsa ka stvar, ki jo na re di mo zato, da bi po ra bi li manj ener gi je ali zmanj{ali nje no po trat no rabo, zmanj{a na{e og lji ko ve sle di in pove~a na{e ze le ne sle di. Ma pei od nek daj »mi sli ze le no«, in to pot bo na-da lje val tudi v pri hod nje. SM

Primeri projektov, ki pripomorejo k pridobitvi to~k LEED.Tudi materiali in izdelki pripomorejo k uresni~itvi projektov s certifi katom LEED.

Ze le na povr{ina, ki je na~rto va na kot vrt

na stre hi Ener get sko u~in ko vi ta

okna z na rav no svet lo bo

Ogre va nje, pre zra~eva nje in kli ma ti za ci ja

Ma pe ie va mal ta (VOC, ener get sko var~na grad nja)

Ko pal ni ce in toa let ni pro-sto ri z u~in ko vi to po ra bo

vode

Par kir ni pro stor za ko le sa za spod bu ja nje manj{e

po ra be go ri va

Za li val ni si stem z upo ra bo pre~i{~ene vode

Kra jin ske re{itve zno traj zgrad be, ki

iz bolj{uje jo ka ko vost zra ka

Po po dat kih EPA zgrad ba s cer ti fi ka-tom LEED na leto po ra bi pov pre~no 32 % manj elek tri ke v pri mer ja vi s tra di cio nal no gra je nim ob jek tom.

11

@e v 70. le tih prej{nje ga sto let ja je Ma-pei po nu dil trgu iz del ke v vod ni dis-per zi ji za po la ga nje pro`nih ob log z niz ko vseb nost jo to pil, ki niso zah te-va li po seb nih var nost nih spri~eval za vnet lji ve sno vi. Pri za de va nja pod jet-ja Ma pei so nato {la v sme ri ra zi skav in raz vo ja iz del kov z niz ko vseb nost jo hlap nih or gan skih spo jin (VOC).Tako je na sta la Ma pe ie va li ni ja eko lo{kih iz del kov Eco li ni ja, ki je na za~etku po-kri va la le po dro~je po la ga nja pro`nih ob log. V 90. le tih prej{nje ga sto let ja so jo uved li naj prej na ame ri{kem trgu, po tem pa pre ne sli tudi v Evro po.Od ok to bra 2005 so iz del ki Eco li ni-je za po la ga nje pro`nih ob log, tek sti la in par ke ta, ki so jih preiz ku si li in po tr-di li na med na rod no priz na nih in{ti tu-tih, kot sta nem{ki TFI (Tep pich Forsc-hung In sti tut) in ame ri{ki CRI (Car pet and Rug In sti tu te), ozna~eni z oz na ko EMICODE EC1, kar jih uvr{~a med iz-del ke z niz ko vseb nost jo hlap nih or-gan skih spo jin (VOC). Cer ti fi kat iz da ja GEV (Ge meinsc haft Emis sion skon trol-lier te Ver le ge werk stof fe Kleb stof fe und Bau pro duk te e.V.), zdruènje, ki skr bi za nad zor iz pu stov hlap nih spo-jin na po dro~ju tal nih ob log in ka te re-ga ~lan je tudi Ma pei.Pra vi co do upo ra be oz na ke EMICODE EC1 ima jo ti sta dis per zij ska in reak cij ska le pi la, ka te rih iz pu sti hlap nih or gan-skih spo jin, ki se me ri jo po 10 dneh od vgrad nje, ne pre se ga jo 500 mg/m³ zra ka.Oz na ka EMICODE EC1 pa se ne upo-rab lja zgolj za po dro~je pro`nih ob-log, tek sti la in par ke ta: Ma pei je pred-la gal, da se raz{iri tudi na po dro~je ke ra mi~nih plo{~ic in na rav ne ga kam-na. Ta oz na ka ve lja tudi za pred pre-ma ze oz. pri mer je (iz pust po 10 dneh < 100 mg/m³ zra ka), ce ment ne mal-te ali mal te na os no vi po seb nih ve ziv, le pi la, izrav nal ne mase in pri prav lje ne

suhe mal te za es tri he (iz pust po 10 dneh < 200 mg/m³ zra ka). Ma pei, ki je ved no bolj od zi ven na teàve one-snaèva nja v no tra njih pro sto rih in na ~eda lje po go stej{e zah te ve pro jek-tan tov ter upo rab ni kov po zdrav ju in oko lju pri jaz nih iz del kih, je prav za ra di tega za sno val ce lot no li ni jo iz del kov s cer ti fi ka tom EC1, tudi za po la ga-nje ke ra mi~nih plo{~ic in na rav ne ga

kam na. Vsak iz de lek ima cer ti fi kat zdruènja GEV, ki ga na pi sno zah te vo lah ko do bi jo tudi Ma pe ie ve stran ke.Od slej je to rej mogo~e tudi na po-dro~ju ke ra mi~nih plo{~ic upo rab lja ti iz del ke z oz na ko EMICODE EC1, iz-del ke, ki so na vo ljo za naj raz li~nej{e si stem ske re{itve pri po la ga nju in upo{te va jo pra vi la eko lo{ko var~ne grad nje.

NOVOSTI

Okolju prijazni izdelki za polaganje kerami~nih plo{~ic in izdelkov iz kamna


PRIPRAVA PODLAGE

PRIMER – SPRIJEMNI PREMAZI ZA IZRAVNALNE MASE

ECO PRIM T PRIMER G

PRIMER ZA U^VRSTITEV IN ZAPIRANJE PREOSTALE VLAGE

ECO PRIM PU 1K

ESTRIHI

TOPCEM PRONTO

IZRAVNALNE MASE

ULTRAPLAN NIVORAPIDULTRAPLAN ECOULTRAPLAN MAXI

FUGIRANJE KERAMI^NIH PLO[ÎC IN IZDELKOV IZ KAMNA

FUGIRNE MASE NA OSNOVI CEMENTA

KERACOLOR SF KERACOLOR FFULTRACOLOR PLUS KERACOLOR GG

LEPLJENJE KERAMI^NIH PLO[ÎC IN IZDELKOV IZ KAMNA

LEPILA NA OSNOVI HIDRAVLI^NIH VEZIV

ELASTORAPID ADESILEX P9GRANIRAPID ADESILEX P10KERABOND ADESILEX P10 + ISOLASTICKERAQUICK KERABOND + ISOLASTICKERAQUICK + LATEX PLUS KERABOND T

KERABOND T + ISOLASTICKERACRETE + KERACRETE POLVEREKERAFLEXKERAFLEX EASYKERAFLOORKERASETPLANOBONDTIXOBOND WHITE

12

IZDELKI Z NIZKO EMISIJO PRAHU

Tehnologija Mapei DustFree zagotavlja 90-odstotno zmanj{anje emisi-je prahu med rokovanjem, pripravo in uporabo izdelkov v prahu, kar predstavlja prednost bodisi za uporabnika bodisi za okolje.KERAFLEX MAXI S1, cementno lepilo z visoko zmogljivostjo, brez lezenja na navpi~nih povr{inah in s podalj{anim odprtim ~asom, narejeno po tehnologijiDustFree, deformabilno, primerno za kerami~ne plo{~ice in naravni kamen,posebej pa za porcelanizirani gres in naravni kamen velikega formata. Po SIST EN 12004 sodi v razred C2TE, po SIST EN 12002 pa v S1.

ULTRALITE S1, enokomponentno lahko cementno lepilo z visoko zmogljivost-jo, deformabilno, brez lezenja na navpi~nih povr{inah in s podalj{anim odpr-tim ~asom, narejeno je po tehnologiji DustFree, je izredno izdatno, se prepro-sto nana{a in je primerno za kerami~ne plo{~ice ter naravni kamen. Po SIST EN 12004 sodi v razred C2TE, po SIST EN 12002 pa v S1.

IZDELKI, KI PREPREÛJEJO NASTANEK PLESNI

Tehnologija Mapei BioBlock® prepre~uje nastajanje in raz{irjanje raz-li~nih vrst plesni ob prisotnosti vlage.FLEXCOLOR, polimerna fugirna masa v pasti za fuge od 2 do 10 mm, pri-pravljena za uporabo, vodoodbojna (DropEffect®), odporna proti plesni po tehnologiji BioBlock®, primerna za fugiranje kerami~nih plo{~ic.

FIX & GROUT BRICK, lepilo v pasti, pripravljeno za uporabo, odporno protiplesni po tehnologiji BioBlock®, primerno za notranjost in zunanjost, za lep-ljenje ope~nega tlakovca in elementov iz lahkega cementnega konglomerata.Po SIST EN 12004 sodi v razred D2T.

LAHKI IZDELKI IN IZDELKI Z VSEBNOSTJO RECIKLIRANIH SUROVIN

ULTRALITE S1, enokomponentno lahko cementno lepilo z visoko zmogljivost-jo, deformabilno, brez lezenja na navpi~nih povr{inah in s podalj{anim odpr-tim ~asom. Narejeno je po tehnologiji DustFree, je izredno izdatno, se prepro-sto nana{a in je primerno za kerami~ne plo{~ice ter naravni kamen. Po SIST EN 12004 sodi v razred C2TE, po SIST EN 12002 pa v S1.

ULTRAFLEX S2 MONO, enokomponentno cementno lepilo z visoko zmoglji-vostjo, zelo deformabilno, brez lezenja na navpi~nih povr{inah in s podalj{animodprtim ~asom. Se preprosto nana{a in je zelo izdatno. Po SIST EN 12004 sodi v razred C2TE, po SIST EN 12002 pa v S2.

ULTRAFLEX S2 QUICK, enokomponentno cementno lepilo z visoko zmoglji-vostjo, zelo deformabilno, hitrovezno in hitrosu{e~e, brez lezenja na navpi~nihpovr{inah, izredno izdatno in se preprosto nana{a. Primerno je za kerami~neplo{~ice in naravni kamen. Po SIST EN 12004 sodi v razred C2FT, po SIST EN 12002 pa v S2.

Ostali izdelki za polaganje kerami~nih plo{~ic in naravnega kamna

Poleg izdelkov s certifikatom EC1 (z nizko vsebnostjo hlapnih organskihspojin) ima Mapei na voljo tudi drugeizdelke, ki spadajo v skupino ekopri-jaznih izdelkov, ki nosijo oznako Green Innovation. Oznaka Green Innovationozna~uje tiste izdelke, ki s svojimi last-nostmi omogo~ajo okolju prijazno

gradnjo:- izdelki z nizko vsebnostjo hlapnih

organskih spojin,- izdelki z nizko emisijo prahu med

rokovanjem, pripravo in uporabo,- izdelki, ki prepre~ujejo nastanek

plesni,- izdelki, ki prispevajo k izbolj{anju

kakovosti bivanja, npr. z zmanj{eva-njem udarnega zvoka,

- izdelki, ki temeljijo na uporabi re-cikliranih surovin in na ta na~in zmanj{ujejo vpliv na okolje z zmanj{evanjem izkori{~anja primar-nih naravnih surovin.


Vsebuje ve~ kot 30 % recikliranih sestavin



13

REFERENCE

TERME BORMIOOd Pli ni ja sta rej{ega do … Ma pe ia. Kako po sta ti med na rod no ter mal no sre di{~e v osr~ju Alp.

Hri bi, gozd, son ce, sneg in do bra voda. Tiso~let na tra di ci ja, kjer se pre ple ta jo lo-kal ne na va de ter us tvar ja jo edins tve no

oko lje za so dob no tu ri sti~no po nud bo. Ma pei, ki v tem le pem alp skem me stu vsa ko leto praz-nu je svoj praz nik, to oko lje zelo ceni. Med naj-bolj po seb ne stva ri, ki zaz na mu je jo kraj, lah ko vse ka kor {te je mo vodo.Zdra vil ne last no sti ter mal nih voda v Bor miu so na mre~ zna ne è iz ~asov an ti ke in so od nek-daj pri vab lja le po seb ne go ste – ti ste, ki so èle li zdruìti ugod je bi va nja v gor ski po kra ji ni in iz-jem no zdra vil no mo~ vode, ki iz vi ra v Re tij skih Al pah.Voda teh vrel cev ima pov pre~en to plot ni raz-pon od 38 do 41 sto pinj Cel zi ja z naj vi{jimi vred nost mi v zim sko-pom la dan skem ~asu in naj ni`jimi med po let jem.Pre bi val ci tega obmo~ja so od nek daj zna li iz-ko ri sti ti pri lo`nost, ki jim jo nudi na ra va, ugod-

ne te ra pevt ske u~inke vode pa so ce ni li tudi è Rim lja ni. Pli nij sta rej{i na va ja te to pli ce v svo ji zbir ki Na ra vo slov je v 1. sto let ju na{ega {tet ja, ome nja pa jih tudi Ka sio dor v za~etku {es te ga sto let ja, in si cer kot odli~en na~in zdrav lje nja.Dav ne ga leta 1895 so ob~ine Bor mio, Val di-den tro, Val di sot to in Val fur va do bi le pra vi co do upo ra be ter mal ne ga vrel ca la Cin glac cia, nje-go vo uprav lja nje pa je bilo med le to ma 1913 in 1920 do de lje no bor mij skim to pli cam, ki se se daj ime nu je jo Ter me Bor mio. Od majh ne zgrad be s ter mal no vodo do se da nje ga mo der-ne ga in so dob no oprem lje ne ga cen tra zdrav-ja, le po te in do bre ga po~utja je ta kom pleks z leti po sta jal re sni~no pra vi well ness cen ter, ki do se ga vrh med na rod no poz na ne alp ske po-nud be gle de ino va tiv ne po nud be in sto ri tev za vso druìno. Znat nim in ve sti ci jam gre za slu-ga, da so ter mal ni kom pleks v za~etku no ve-ga tiso~let ja po so do bi li v ter mal no zdra vi li{~e

Slika1: Terme Bor-mio v zimskem sijaju

Slika 2: No tra nji ba zen pred po la ga-njem ob log

Slika 3: No tra nji ba zen ob za klju~ku grad be nih del

14

pol ne ga si ja ja. Med no vi mi pri do bi tva mi, ki so bile od pr te za jav nost v zad njem ~asu, je ena {e po se bej o~ar lji va in lepa. To je novi pre del Ther ma rium, ki so ga zgra di li s pomo~jo teh no lo{ko do de la nih in vi so-ko zmog lji vih iz del kov Ma pei.

Novi Ther ma riumTa del kom plek sa, ki so ga od pr li ko nec leta 2007, nudi go stom ve li ko pa no ram sko sav no za 60 lju di, bio sav no, ki je aro ma ti zi ra na z esen-ca mi na rav nih rast lin, novo tur{ko ko pel, pro sto re za spro sti tev, so la rij in ter mal ni ba zen ski kom pleks z iz ho dom v zu na nji ba zen. Po seb nost po nud be no ve ga Ther ma riu ma, ki {e do pol nju je è tako pe stro po-nud bo in sto ri tve za ohra nja nje do bre ga po~utja v to pli cah Bor mio, je za go to vo spek ta ku lar na sav na, kjer se lah ko v spro{~enem vzdu{ju pre-pu{~amo uìva nju v edins tve nem pa no ram skem raz gle du na smu~i{~a in ~udo vi te oko li{ke vr{ace. Vse ka kor je tre ba po sku si ti vod ne masa`ne tu{e: tri raz li~ne cur ke vode, vsak ima na mre~ dru ga~no mo~ in tem pe-ra tu ro vode, s pre fi nje no zme{ani mi aro ma mi in bar va mi, ki spro sti jo in de lu je jo isto~asno na vsa ~uti la. Za vstop v ta novi, ~udo vi ti ter mal ni pre del je tre ba do pla~ati ob vsto pu v os ta li ter mal ni kom pleks.

Ma pe i vsto pi v igro[iri tve na dela na kom plek su so se za~ela v prvi po lo vi ci fe bruar ja 2006. Iz ko pa va li in be to-ni ra li so v po go jih, ki so ko maj {e omo go~ali uspe{no iz ved bo del, pri mej nih tem pe ra tu rah in z za le de ne lim sne gom na povr{ini. Pod jet je Busi Co stru zio ni in vsi ti sti, ki so so de lo va li pri iz grad nji, s pod jet jem An drea ni iz Son dri ja na ~elu, so ta koj za~uti li pri ti ske naro~nika gle de upo{te va nja do go vor je nih ro kov pri mo pre da je. Na tek mi so zma ga li, pre da ja je bila na re je na do 6. av gu sta 2006, kar je po me ni lo ne kaj dni pred pred vi de nim ro kom.Tako se je do kon~ala grad nja no ve ga zgor nje ga pa vi ljo na z do dat ni mi po nud ba mi za pri jet no po~utje – s tur{kimi ko pel mi, pa no ram sko in z bio sav no, s ter mal nim ba ze nom z zu na njim iz-ho dom. Ma pe ie vi iz del ki so bili upo rab lje ni s teh-ni ka mi, ki so se è ve~krat po ka za le za uspe{ne.

32

1

15

REFERENCE

Zu na nji ba ze niVe~ina tla kov zu na njih ba ze nov je bila mo~no po{ko do va na, iz po stav lje ni so bili de`ju, sne gu, ledu. Prvi po mem ben ko rak je bila to rej nuj na od stra ni tev es tri hov z dna ba ze nov. Sle di lo je te me lji to ~i{~enje be ton skih povr{in bo di si tla-ka bo di si sten, da bi jih pri pra vi li za na dalj nje na no se. Ob upo{te va nju krat kih iz ved be nih ro-kov in niz kih tem pe ra tur so se odlo~ili, da za iz ved bo no vih es tri hov upo ra bi jo MAPECEM PRONTO, pri prav lje no hi tro su{e~o in hi tro vez-no (24 ur) mal to za es tri he. Zah te va ne de be-li ne so bile vse lej nad 4 cm. Es tri he so ar mi ra li z elek tro-var je no mreò. Po ne kod, kjer so bili prej{nji es tri hi raz po ka ni, ven dar me han sko ~vr sti, so se odlo~ili za dru go mo`nost, in si cer za za pol ni tev raz pok z dvo kom po nent no epok-sid no smo lo EPORIP. Smo lo so vli li v raz po ke, ki so jih pred tem o~is ti li pra hu, nato so po {e sveì povr{ini po tre sli kre men~ev pe sek za do-ber opri jem na sled njih slo jev.Ste ne ba ze nov so pred na no som vo do ne pre-pust ne ga za{~it ne ga slo ja in lep lje njem za-klju~ne ob lo ge izrav na li in zgla di li, in si cer s ce ment no izrav nal no maso NIVOPLAN, ki je pri mer na za na nos na ste ne v de be li ni od 2 do 30 mm. Da bi iz bolj{ali opri jem in me han-sko od por nost mase, so ji do da li PLANICRETE, lateks iz sin te ti~ne gume za ce ment ne mal te.Vsak ele ment iz je kla ali PVC v no tra njo sti ba-ze na, od do hod nih stop nic in sve til do ka na lov za do vod vode, so pri tr di li in za te sni li z le pi lom ADESILEX PG4, dvo kom po nent nim epok sid nim tik so trop nim le pi lom za struk tur na lep lje nja.Tako pri prav lje ne ba ze ne so ne pre pust no za{~iti li z iz del kom MAPELASTIC SMART, izred-no ela sti~no dvo kom po nent no ce ment no mal-to, ki se lah ko nana{a s ~opi~em ali z valj~kom in je pri mer na za hi droi zo la ci jo be ton skih

4

povr{in, kot so te me lji, zi do vi pod rav njo te re na, ba ze ni. Prav tako je pri me ren za za{~ito pro ti agre siv nim sno vem. MAPELASTIC SMART so okre pi li s ste kle no mreìco iz al kal no od por nih ste kle nih vla ken, ki celotne mu te snil ne mu si ste mu omo go~a ve~jo od por nost pro ti na pe-to stim, ki lah ko na sta ne jo v pod la gi. Da bi za go to vi li ne pre pust nost tudi na naj bolj kri ti~nih me stih, kot so vo ga li, ro bo vi, pre bo ji, sti ki itd., so po vsod, kjer je bilo tre ba, upo ra bi li MAPEBAND, al kal no ob sto jen gu mi ran te snil ni trak.Za klju~na faza del v zu na njih ba ze nih je bila po la ga nje ob log. Poloìli so PVC ob lo go v ro lah, ra zen na zgor njih ro bo vih ba ze na, kjer so se na PVC po la ga le {e plo{~e iz na rav ne ga kam na ser pen tin iz kra ja Val-ma len co. Plo{~e so le pi li z dvo kom po nent nim epok sid nim le pi lom KERAPOXY. Z is tim le pi lom so se le pi le tudi stop ni~ke v ba ze nu. Po vsej povr{ini okrog zu na nje ga ba ze na je bila pred vi de na tal na ob lo ga iz ke ra mi~nih plo{~ic. Es tri hi so bili tu v do brem sta nju in po skrb nem ~i{~enju povr{in so lah ko ne mu do ma na ne sli MAPELASTIC in tako za-te sni li tlak.Tudi tu so MAPELASTIC okre pi li s ste kle no mreìco iz al kal no od por nih ste kle nih vla ken, in kjer je bilo tre ba, upo ra bi li MAPEBAND, al kal no ob-sto jen gu mi ran te snil ni trak in man{ete.Po pred vi de nem ~asu zo re nja so na MAPELASTIC le pi li ke ra mi~ne plo{~ice z vi so ko zmog lji vim le pi lom KERAFLEX MAXI, ki ga od li ku je-jo iz bolj{ana lep lji vost, po dalj{an od pr ti ~as, ela sti~nost in nana{anje brez le ze nja na nav pi~nih povr{inah. Za fu gi ra nje plo{~ic so upo ra bi li ULTRACOLOR PLUS, vi so ko zmog lji vo hi tro su{e~o in hi tro vez no maso, ki pre pre~uje izc ve ta nje vo do top nih soli, je vo dood boj na (Drop Ef fect®) in od por na pro ti ple sni (Bio Block®). Na kon cu so di la ta cij ske rege, ki so jih pred vi de li na ke ra mi~nem tla ku, za te sni li, po pred hod nem na no su pre ma za PRIMER FD, s si li kon sko te snil no maso na pod la gi ace tat ne ga za mreènja MAPESIL AC, ki je od por na pro ti ple sni in pri mer na za tes-nje nje di la ta cij do naj ve~ ± 20 % od iz ho di{~ne di men zi je. Za pra vil no di men zio ni ra nje di la ta cij skih reg in do se go op ti mal nih ela sti~nih last-no sti te snil ne mase so v dno rege na me sti li vr vi co iz po lie ti len ske pene MAPEFOAM.

No tra njost: toa let ni pro sto ri sla~il ni ce, hod ni kiDela v no tra njih pro sto rih so za je ma la iz ved bo vo do ne pre pust ne za{~ite in po la ga nje plo{~ic. Pod la ge v toa let nih pro sto rih, sla~il ni cah in hod ni kih so bile na splo{no ~iste, suhe, me han sko od por ne in pri-

16

mer ne za po la ga nje tal ne ob lo ge. Po te me lji tem ~i{~enju povr{in so kot ne pre pust no za{~ito po vsod upo ra bi li ela sti~no teko~o mem bra-no MAPEGUM WPS v kom bi na ci ji z MAPEBAND, ki je pri prav lje na za upo ra bo, se hi tro su{i in je pri mer na za vo do te sno za{~ito no tra njih povr{in. Plo{~ice iz por ce la ri zi ra ne ga gre sa so tako na tleh kot na ste-nah le pi li z le pi lom KERAFLEX MAXI, fu gi ra li z ULTRACOLOR-jem PLUS, rege pa so tako kot zu naj za te sni li s te snil no maso MAPESIL AC.

Zgor nji no tra nji pro sto ri: tur{ke ko pe li, sav ne, ba ze niV pro sto rih so tur{ke ko pe li, sav ne in ba ze ni. Tako nav pi~ne kot vo do-rav ne povr{ine so ne pre pust no za{~iti li z mem bra no MAPEGUM WPS, ven dar pa so za ra di lo kal ne ga po la ga nja po seb nih de ko ra tiv nih mo-zai~nih ob log za lep lje nje to krat iz bra li ADESILEX P10 + ISOLASTIC. To je ce ment ni le pil ni si stem z iz bolj{ano lep lji vost jo, ki pre pre~uje le ze nje plo{~ic na nav pi~nih povr{inah in je po se bej pri me ren za po la ga nje mo zai ka, saj je iz de lan z iz jem no be li mi pol ni li, kar pou da ri raz li~ne od ten ke mo zai ka in olaj{a fu gi ra nje.Tudi tu so fuge za pol nje va li s fu gir no maso ULTRACOLOR PLUS, ki je vo-dood boj na in od por na pro ti ple sni. Po pred hod nem na no su pre ma za PRIMER FD so dela za klju~ili z de ko ra tiv no in vo do te sno za{~ito di la ta-cij skih reg z maso MAPESIL AC.Pre se net lji va iz ved ba, kar so lah ko ugo to vi li tudi ude leènci do god ka Ma pei Day, ki so si tu vno vi~ na bi ra li mo~i, po tem ko so se pe{ ali s ko-le som povz pe li na Stel vio. SM

Upo rab lje ni iz del ki

Iz del ki, ome nje ni v tem pris pev ku, spa da jo k li ni-ja ma Iz del ki za po la ga-nje ke ra mi~nih plo{~ic in kam na ter Iz del ki za grad-be ni{tvo. Skoraj vsi izdelki Mapei za vgradnjo talnih in stenskih oblog imajo oznako EMICODE EC1, kar jih uvr{~a med izdelke z nizko vsebnostjo hlapljivih organskih spojin – certifi kat zdruènja GEV. Teh ni~ni li sti so na vo ljo na splet nem na slo vu www.mapei.com. Le pi la in fu gir ne mase Ma pei so v skla du z zah te va mi stan dar dov SIST EN 12004, SIST EN 12002 in SIST EN 13888.

Ade si lex P10 (C2TE, EC1): vi so ko zmog lji-vo belo ce ment no le pi lo s po dalj{anim od pr-tim ~asom, ki pre pre~uje le ze nje na nav pi~nih povr{inah, pri mer no za ob lo ge iz ste kle ne ga mo-zai ka, ke ra mi~nih plo{~ic in mar mor ja.Ade si lex PG4: dvo kom po nent no epok sid no tik-so trop no le pi lo s spre me nje ni mi reo lo{kimi last-nost mi.Epo rip: dvo kom po nent no epok sid no le pi lo za kon struk cij sko zlep lja nje in mo no lit no za li va nje raz pok v tla kih.Ke rafl ex Maxi (C2TE, S1): ce ment no le pi lo za de be li ne na no sa od 3 do 15 mm, ela sti~no, z mo~no lep lji vost jo, brez le ze nja na nav pi~nih povr{inah, pri mer no za ke ra mi~ne plo{~ice in na-rav ni ka men.Ke ra poxy (R2T): dvo kom po nent no epok sid no le pi lo, od por no pro ti ki sli nam, upo rab no tudi kot fu gir na masa.Ma pe cem Pron to: hi tro su{e~a in hi tro vez na (24 ur) mal ta za es tri he, pri prav lje na za upo ra bo, s kon tro li ra nim kr~en jem.Ma pe foam: okro gla vr vi ca iz po lie ti len ske ekstru di ra ne pene za pr te celi~ne struk tu re za pra-vil no di men zio ni ra nje reg pred za pol ni tvi jo s traj-no ela sti~nimi te snil ni mi ma sa mi.Ma pe gum WPS: hi tro su{e~a ela sti~na teko~a mem bra na za vo do ne pre pust no za{~ito no tra-njih povr{in.Ma pe la stic Smart: izred no ela sti~na dvo kom-po nent na ce ment na mal ta, ki se lah ko nana{a s ~opi~em ali z valj~kom, za hi droi zo la ci jo be ton-skih povr{in, kot so te me lji, zi do vi pod rav njo te-re na, bal ko ni, te ra se, ko pal ni ce in ba ze ni in za za{~ito pro ti agre siv nim sno vem.Ma pe sil AC: si li kon ska te snil na masa na os no vi ace tat ne ga za mreènja, brez to pil, od por na pro ti ple sni, v 26 barv nih od ten kih ali trans pa rent na.Ni vo plan: izrav nal na masa za ste ne, pri mer na za de be li ne na no sa od 2 do 30 mm.Pla ni cre te: la teks iz sin te ti~ne gume za ce ment-ne mal te, ki iz bolj{a opri jem in me han sko od por-nost.Pri mer FD: te melj ni spri jem ni pre maz za si li kon-ske te snil ne mase Ma pe sil.Ul tra co lor Plus (CG2, EC1): vi so ko zmog lji va hi tro ve zo~a in hi tro su{e~a masa za fuge {iri ne od 2 do 20 mm, v 26 bar vah; ne pov zro~a po ja va raz bar va nja in izc ve ta nja; z do dat ki za vo dood-boj nost (Drop Ef fect®) in pre pre~eva nja na stan ka ple sni (Bio Block®).

Tehni~ni podatki

Ob jekt: Bor mio Ter meDelo: {iri tev in ob no va ter mal ne ga kom plek sa s po la ga njem tal nih in sten skih ob log zu naj in zno trajâs iz grad nje: 2006–2007Naro~nik: Bor mio Ter me SpaGlav ni iz va ja lec: Busi Co stru zio niPo di zva ja lec: An drea niPro jek tant: Stu dio Co lui, in`. Ro ber to Tu ni noVod ja grad bi{~a: Stefano VitaliniMa pe iev di stri bu ter: An drea niMa pe iev koor di na tor: Mar co Can tac hin

5

Slika 4: Pogled na zunanje bazene

Slika 5: Savna z edinstvenim pano-ramskim razgle-dom

17

REFERENCE

NOVO V DRU@BI THERMANA – WELLNE V dru`bi Ther ma na po nu jajo nove mo`no sti preìv lja nja pro ste ga ~asa, pri ustvar ja nju ka te rih je z re{it va mi za tes nje nje ba ze nov, bal ko nov in te ras, po la ga nje ke ra-mi~nih plo{~ic, na rav ne ga kam na, par ke ta in os ta lih pro`nih tal nih ob log so de lo val tudi Ma pei.

Zgo do vi na dru`be Ther ma na sega è v ~as anti~ne Ce le ie, ko so tople vrel ce v La{kem upo rab lja li za ob~asne ko pe li. Prvi za pi si

se ga jo v leto 1818, ko je o njih v gra{kem ~aso-pi su poro~al dr. Rie del, ki je na me ril tem pe ra-tu ro vode 35° C in na po ve dal iz grad njo to plic.

Grad nja v treh fa zahNovem bra 2006 je grad be no pod jet je Ve grad za~elo gradnjo no ve ga Well ness Par ka La{ko – Termalnega Centra, Well ness Spa Centra, ho-te la in Kon gresne ga Centra. Grad nja po te ka v treh fa zah.V sklo pu 1. faze je bil izgra jen Ter mal ni Cen-ter, ki ob se ga bazen ski del in Savna Cen ter, dve etaì pod zem nih gara` ter gos po dar ski del ob-jek ta. Ta del je bil fe bruar ja 2007 pre dan in-ve sti tor ju v upo ra bo. Po seb nost Ter mal ne ga Cen tra je ste kle na pomi~na ku po la, ki se od pre za 180 sto pinj, pod njo se skri va jo no tra nji ba-ze ni (ba zen z va lo vi, otro{ki ba zen, re krea cij sko masa`ni ba zen s to bo ga nom, Kneippova pot ter tri je whir poo li nad os ta li mi ba ze ni). Na zu-na njih ba zen skih povr{inah so zu na nji ba zen, ki se upo rab lja vse leto in je po ve zan z no tra-njim ba ze nom, pla val no re krea cij ski ba zen, otro{ki ba zen ter kot po seb nost – whir pool v ob li ki kri sta la. Skup no 2200 m2 no vih ba zen-skih povr{in. Vred nost grad be no obrt no insta-

lacijskih del 1. faze je bila okoli 32 mili jo nov evrov. Za ra di lo ka ci je ob jek ta na soto~ju reke Sa vi nje in hu dour ni{kega po to ka Re~ica ter ve~je koli~ine pod tal ne vode je bila zah tev nost grad nje 1. faze {e do dat no pove~ana, saj so ce lot no te me lje nje iz va ja li v vodi.V 2. fazi so zgra dili 104 ho tel ske sobe, re sta-vra ci je, ku hi nja, pi sar ne in Well ness Spa Center. Po seb nost ho tel ske ga dela je ste kle na stre ha nad osred njim de lom ho te la, ki se na da lju je ver ti kal no kot fa sa da v ob li ki sla pa. Vred nost grad be no obrt no instalacijskih del tega dela je oko li 23 mi li jo nov evrov.Ob jekt bo v ce lo ti kon~an z dokon~an jem tret je grad be ne faze, ki za je ma preo sta li ho tel ski del ter Kon gre sni Cen ter.2

18

SS PARK LA[KO

1

6

Slika 1: Kupola nad novo zgrajenim termalnim delom

Slika 2: Pogled na termalni del

Slika 3: Tekstilna talna obloga v plo{~ah, zalepljena z ekolo{kim lepilom

Slika 4: Uporaba lepila Ultrabond P913 2K je omogo~ila pohodnost in nadaljevanje del v pro-storih s parketom è naslednji dan

Slika 5: V prostorih, kjer je zaklju~na talna oblo-ga guma, je bilo za lepljenje uporabljeno lepilo Adesilex G19

Slika 6: Zaklju~ni izgled prostora za fi tnes

5

4

3

19

REFERENCE

So de lo va nje Ma peia pri iz ved bi pro jek taZa ta mogo~en kom pleks je bil pro jekt iz de-lan pri pro jek tiv nem biroju Stu dio Re be ka. @e v fazi pri pra ve pro jek ta je so de lovala tudi teh-ni~na slu`ba Ma pei s si ste mi in z re{it va mi za iz ved bo tes nje nja, po la ga nja in fu gi ra nja ke-ra mi~nih plo{~ic v ba ze nih in na obba zen skih povr{inah. Kot te snil ni si stem tik pod za klju~no oblogo iz ke ra mi~nih plo{~ic so bili upo rab ljeni MAPELASTIC z vgra je ni mi MAPEBAND tra ko vi na sti kih in di la ta ci jah ter MAPEBAND man{ete na pre bo jih za in{ta la ci je. Z iz bi ro to vrst ne ga te snil ne ga si ste ma, ki je iz ve den tik pod za-klju~no ob lo go, so pred vodo za{~ite ne ce lot-ne kon struk ci je po sa mez nih pre de lov objek-ta. MAPELASTIC so upo ra bi li na povr{ini prek 9500 m2.

Fu gi ra nje ke ra mi~nih plo{~icKer fu gir na masa na ce ment ni os no vi ni do-volj od por na na ne ka te re ter mal ne vode, je bilo prek 8000 m2 ba zen skih in ob ba zen skih povr{in fu gi ra nih z dvokom po nent no vi so ko zmog lji vo na ki sli ne od por no epok sid no fu gir-no maso – KERAPOXY. KERAPOXY za ra di svo je se sta ve ne vpi ja vode, nje go va bar va je enot-na in s ~asom ne poble di, pre pre~uje na sta ja-nje ple sni, se eno stav no ~isti, to pa so last no-sti, ki so zelo po mem bne pri to vrst nih ob jek-tih. Di la ta ci je in sti ki v ob lo gah iz ke ra mi~nih

plo{~ic pa so bili za pol nje ni s traj no ela sti~no te snil no si li kon sko maso MAPESIL AC, s pred hod nim na no som PRIMER-ja FD.

Po la ga nje os ta lih tal nih ob logV pi sar nah in gar de ro bah za za po sle ne je ar hi tekt pred vi del in iz bral gu-ma sto tal no za klju~no ob lo go. Po di zva ja lec, ki je iz va jal tovrst na dela, je za lep lje nje gu ma stih tal nih ob log upo ra bil uni ver zal no eko lo{ko le pi lo ULTRABOND ECO VS90. Za lep ljenje zao kro`nic in nizko sten ske obro-be pri ome nje nem tla ku so upo ra bi li kon takt no le pi lo ADESILEX VZ, z vi so ki mi za~et ni mi spri jem ni mi trd nost mi, kar omo go~a ta koj{nje na-da lje va nje del. V pro sto rih, kjer je kot za klju~na obloga par ket, je bilo za lep lje nje tega upo rab lje no dvo kom po nent no epok si-po liu re tan sko le pi lo brez vseb no sti or gan skih to pil za lep lje nje vseh vrst ob log iz lesa in la mi na ta ULTRABOND P 913 2K. Nje go va upo ra ba je omo go~ila po-hod nost in s tem na da lje va nje del v pro sto rih s par ke tom è na sled nji dan. Za lep lje nje tek stil ne tal ne ob lo ge v plo{~ah je bilo upo rab lje no eko lo{ko le pi lo ULTRABOND ECO FIX. To le pi lo je za ra di spo sob no sti ve~krat ne pri~vr sti tve naj pri mer nej{a iz bi ra za to vrst ne tal ne ob lo ge. V fi t nes pro sto rih, kjer je kot za klju~na tal na ob lo ga guma, je bilo za lep lje nje upo rab lje no dvokom po nent no epok si-po liu re tan sko le pi lo ADESILEX G19, ki je za ra di svoje se sta ve po se bej pri mer no za {port ne ob jek te z naj vi{jimi obre me ni tva mi.

Po la ga nje ob lo ge iz kam na na zu na njih povr{inahPovr{ine ob zu na njih ba ze nih kra si ob lo ga iz na rav ne ga kam na, ki jo je iz va ja lec kam no se{kih del le pil s hi tro vezo~im dvokom po nent nim le pi lom GRANIRAPID.Le pi lo GRANIRAPID je {e po se bej pri mer no za lep lje nje ob log iz di men-zij sko ome je no sta bil ne ga kam na, saj ima zelo vi so ke za~etne trd no-sti, je pri la godlji vo in hi tro vezo~e, kar omo go~a hi trej{o iz ved bo del.

7

20

Upo rab lje ni iz del ki

V tem pris pev ku ome nje ni iz del ki pri pa da jo li ni jam Iz del ki za po la ga nje ke-ra mi~nih plo{~ic in kam-na, Iz del ki za po la ga nje tek stil ne in pro`ne ob lo ge in Iz del ki za grad be-ni{tvo. Skoraj vsi izdelki Mapei za vgradnjo talnih in stenskih oblog imajo oznako EMICODE EC1, kar jih uvr{~a med izdelke z nizko vsebnostjo hlapljivih organskih spojin – certifi kat zdruènja GEV. Teh ni~ni li sti so na raz po la go na zgo{~enki Ma pei Glo bal In fo net in na www.mapei.com.Le pi la in fu gir ne mase za ke ra mi~ne plo{~ice in iz del ke iz kam na so v skla du z zah te va mi stan dar-dov SIST EN 12004 in EN 13888.

Ade si lex VZ: uni ver zal no kon takt no le pi lo na os-no vi po li klo ro pren ske ga kav~uka v raz to pi ni or-gan skih to pil za po la ga nje vseh vrst ob log na vse vr ste pod lag v no tra njih pro sto rih, kjer se zah te va ta koj{nje zlep lje nje.Ade si lex G19: dvo kompo nent no po liuretan sko le-pi lo brez vseb no sti organ skih to pil za po la ga nje vseh vrst ob log na vse vr ste vi so ko obre me nje nih pod lag v vla`nih no tra njih pro sto rih in zu na njih povr{inah.Gra ni ra pid (C2F, S1, EC1): dvo kom po nent no, vi so ko zmog lji vo, pri la go dlji vo, fl ek si bil no ce-ment no le pi lo s hi trim ve za njem in hi dra ta ci jo za po la ga nje plo{~ic in iz del kov iz kam na (za na no se do 10 mm).Ke ra poxy (RG): dvo kom po nent na, ki sli nood-por na epok si fu gir na masa za fuge {iri ne ve~ kot 3 mm, v 26 bar vah.Ke ra poxy CQ (RG): dvo kom po nent na, ki sli-nood por na epok si fu gir na masa, eno stav na za fu gi ra nje in ~i{~enje, za fuge {iri ne ve~ kot 2 mm.Ma pe band: gu mi ra ni po lie str ski trak, vo gal ni ele-men ti in man{ete za tes nje nje ro bov, vo ga lov, in sta-la cij skih pre bo jev in di la ta cij skih reg.Ma pe la stic: dvo kom po nent na, vi so ko pri la go-dlji va, fl ek si bil na, ce ment na mal ta za tes nje nje in za{~ito be to na ter povr{in bal ko nov, te ras, ko pal-nic in pla val nih ba ze nov.Ma pe foam: okro gla vr vi ca iz po lie ti len ske eks-tru di ra ne pene za pr te celi~ne struk tu re za pra vil-no di men zio ni ra nje reg pred za pol ni tvi jo s traj no ela sti~nimi te snil ni mi ma sa mi.Ma pefl ex PU45: eno kom po nent na, po liu re tan-ska tik so tro pi ra na te snil na masa za tal ne in sten-ske rege z raz tez nost jo/kr~en jem do naj ve~ 7,5 % od iz ho di{~ne di men zi je.Ma pe sil AC: ~ista, na bak te ri je in ple sen od por-na si li kon ska te snil na masa brez to pil na os no vi ace tat ne ga za mreènja v 26 barv nih od ten kih in trans pa rent ni bar vi z raz tez nost jo/kr~en jem do naj ve~ 20 % od iz ho di{~ne di men zi je.Pri mer FD: te melj no spri jem ni pre maz za si li kon-ske te snil ne mase Ma pe sil na be to nu, lesu, ko vi ni, pla sti ki in bar va nih povr{inah.Ul tra bond Eco VS90 (EC1): eko lo{ko, uni ver-zal no le pi lo v vod ni dis per zi ji za gumo in vi nil ne tal ne ob lo ge.Ul tra bond P913 2K: dvo kom po nent no epok si po liu re tan sko le pi lo za lep lje nje vseh vrst ob log iz lesa in la mi na ta.Ul tra bond Eco Fix (EC1): eko lo{ko le pi lo / sreds-tvo za pri~vr sti tev / pro ti dr sni pre maz za tek stil ne ob lo ge.

Tehni~ni podatkiIn ve sti tor: Ther ma na, d. d.Glav ni iz va ja lec: Ve grad, d. d. Ve le njeVod ja grad bi{~a: An drej Ska le, ing. gr.Nad zor: Biro @ve plan – Ju li ja @ve plan Do larOdgovorni vodja projekta: Borut Rebolj, u.d.i.a.Odgovorni projektant arhitekture: Borut Rebolj, u.d.i.a., Zoran Guštin, u.d.i.a.Po di zva ja lec tek stil nih ob log: Par ke tars tvo Sa ga din – Boìdar Sa ga din, s. p.Iz va ja lec te snil ne ga si ste ma Ma pe la stic:Er furth-spe cial ne grad nje, d. o. o. Ljub lja naIz va ja lec kam no se{kih del: Sto nex, d. o. o., [ent jurMa pe ie va koor di na tor ja: Gre gor Knez, i. g., Samo Mli na ri~âs iz ved be: no vem ber 2006 – av gust 2008

8

Ker je na to vrst nih povr{inah zelo po mem bna ~isto~a, so bile fuge za-pol nje ne s KERAPOXY CQ dvokom po nent no fu gir no maso na epok sid-ni os no vi. Fu gir na masa KERAPOXY CQ je v ~asu vgrad nje eno stav na za nana{anje in ~i{~enje, ko pa otr di, je po pol no ma enot ne bar ve z zelo glad ko in nev poj no povr{ino, ki se eno stav no in u~in ko vi to ~isti.Di la ta cij ske rege na ob lo gi iz naravne ga kam na so bile za pol nje ne s traj no ela sti~no po liuretan sko te snil no maso MAPEFLEX PU45. Pred-hod no pa je bila v rege vstav lje na okro gla vr vi ca iz po lie tilen ske ek stru-di ra ne pene MAPEFOAM, ki sluì za di men zio ni ra nje di la ta cij ske rege.Pre nov lje no zdra vi li{~e vabi vse po~itka in raz va ja nja ̀ elj ne obi sko val ce, ~aka tudi na naj zah tev nej{e go ste. SM

Slika 7: Pogled na Thermano iz zraka

Slika 8: Zunanji del termalnegabazena

Opravi~iloV prej{nji, 11. {te vil ki Svet Ma pei smo v ~lan ku Ho tel Pa la ce v Por to-roù po mo to ma iz pu sti li av tor ja ce lot ne ar hi tek tu re re kon struk ci je in raz{iri tve Ho te la Pa la ce – se daj ime no va ne ga Kem pin ski Pa la ce Por to ro`. Pra vil no smo na ved li, da je na~rte za ho tel iz de lal J. G. Eusta cio leta 1910. Za ra di po treb ne ce lo vi te sa na ci je, saj so od sta-re ga ob jek ta os ta le samo tri zu na nje ste ne, sta Go ran âla, u. d. i. a., od go vor ni pro jek tant ar hi tek tu re, ter Uro{ Bir sa, u. d. i. a., od go-vor ni vod ja pro jek ta, kot av tor ja na re di la Ce lo vit na~rt ar hi tek tu re, Idej ni pro jekt, Pro jekt za pri do bi tev grad be ne ga do vo lje nja in Pro jekt za iz ved bo re kon struk ci je ob sto je~ega ob jek ta in pri zid ka. Na ve de na av tor ja sta to rej pro jek ti ra la tudi nov del ho te la, ~esar tudi ni smo na ved li, in se jima za to opra vi~uje mo.

21

ja{ki, pod zem ni re zer voar ji itd.MAPEPROOF je sa mo te snil ni iz de lek, ker se ben to nit ob sti ku z vodo in s ka pi lar no vla go spre me ni v èla ti ni po dob no snov, ki ima odli~ne te snil ne last no sti.Na vo ljo je v treh di men zi jah: role po 1,10 x 5 m, 2,50 x 22,50 m in 5 x 40 m.Tudi ben to nit ni »wa ter stop« iz de-lek IDROSTOP B25 je se stav ljen iz me{ani ce na rav ne ga na tri je ve ga ben-to ni ta in po li me rov po for mu li, ki so jo raz vi li v Ma pe ie vih ra zi sko val-nih la bo ra to ri jih in ki mu za go tav-lja odli~no kom pakt nost, pla sti~nost in sta bil nost. Ben to nit ni stik tra ku IDROSTOP B25, ki v pri sot no sti vode na brek ne (na vo ljo v me rah pre se ka 20 x 25 mm, pa ki ra ni v 5 m ko lu tih po 6 ko sov), je spo so ben odli~no za-te sni ti mo re bit ne male zra~ne èpe v be ton ski masi, ki na sta ne jo pri vli va-nju be to na.Po glej mo na tan~neje, ka te re so last-no sti ben to ni ta in re zul ta te dela, ki so ga opra vi li v Ma pe ie vih ra zi sko val-no raz voj nih la bo ra to ri jih, da bi na{li na ju strez nej{i si stem, ki bi te last no sti kar naj bo lje iz ko ri stil. Za sno va li so dva

Si ste mi Ma pe ie vih iz del kov so z novo li ni jo, ki so jo v pod jet ju za sno va li z upo ra bo ben to nit nih

ma te ria lov, do se gli po mem ben cilj. Od slej je z Ma pe ie vi mi iz del ki mogo~e za te sni ti te me lje ob jek tov pred ne ga-tiv ni mi vpli vi pod tal ni ce in vla ge ter tako na da lje va ti s »suho« iz grad njo ob jek ta vse do stre he.Z iz del ko ma MAPEPROOF in IDROSTOP B25 Ma pei kre pi svoj poloàj v bit ki pro ti vsem ob li kam vdo ra vode. Iz del ka sta dve novi mo~ni oro`ji, ki sku paj z dru gi mi svo-je vrst ni mi Ma pe ie vi mi li ni ja mi iz del kov do pol nju je ta sreds tva za boj pro ti tej zelo raz{ir je ni teàvi.MAPEPROOF so za sno va li za tes nje-nje pod zem nih be ton skih kon struk cij. Gre za ben to nit no geot ka ni no, ki je se stav lje na iz dveh slo jev ig la ne po li-pro pi len ske tka ni ne, pri ~emer zgor nji sloj iz net ka ne pla sti in spod nji sloj iz tka ne pla sti tka ni ne tvo ri ta send vi~, v ka te rem je ena ko mer na plast na rav ne-ga mi kro ni zi ra ne ga na tri je ve ga ben to-ni ta. Upo rab lja se za za{~ito pred pro-ni ca jo~o vodo, pod tal ni co in ka pi lar no vla go pri vseh kon struk ci jah, ki so pod ni vo jem te re na, kot so par ki ri{~a, kle ti,

MAPEPROOF IN IDROSTOP B25ZA TESNJENJE PODZEMNIH BETONSKIH KONSTRUKCIJ

Tes nje nje pod zem nih be ton skih ele men tov kon struk cij

Tes nje nje sti ka med ar mi ra no be ton sko plo{~o in ste no s tra kom Idro stop B25

Tes nje nje ar mi ra no be ton ske plo{~e z Ma pe proof geot ka ni no

Os no va teh no lo gi je iz del kov Mapeproof in Idrostop B25 je upo ra ba na rav ne ga ma te-ria la za tes nje nje pod zem nih be ton skih ele men tov kon struk cij, tudi ti stih pod ni vo jem pod tal ni ce.

nova iz del ka, ki se jima bodo kma lu pri druìli {e dru gi.

Ben to nitBen to nit je fi lo si li kat (Al2O3 − 4Si O2− 4H2O) in gli ne ni mi ne ral, se stav ljen pred vsem iz mont mo ri lo ni ta, kal ci ja in sode. V sti ku z vodo na rav ni na tri jev ben to nit, ki ga upo rab lja Ma pei, na-brek ne in pove~a svoj pr vot ni suhi vo-lu men tudi do tri de set krat.Se ve da pa je za do se go naj bolj{ih zmog lji vo sti nje go vih bis tve nih last-no sti in za te sni tve tre ba na bre ka nje ome ji ti na dolo~en in ter val, pri ka te-rem so nje go ve hi gro skop ske last no sti op ti mal ne. Na rav ni na tri jev ben to nit na mre~ ob sti ku z vodo ali vla go za~ne pro ces mo~ne no tra nje hi dra ta ci je in zu na nje ga do bre ga opri je ma, kar zau-sta vi vodo, saj je nje go va po seb nost rav no izred na spo sob nost na bre ka nja.To je last nost, ki je zelo upo rab na na po dro~ju tes nje nja in hi droi zo la ci-je, po ve za na pa je z nas prot no de lu-jo~imi si la mi bo di si me han sko spo je-ne ga geo tek sti la okrog ben to ni ta bo-di si kon struk ci je, ki bo na njem zgra-je na. Ma pei za ta na men upo rab lja teh no lo gi jo ig la ne ga ozi ro ma pre bo-

Ar mi ra no be ton ska plo{~a

Idro stop B25 Ma pe proof

Opa`

Di stan~nik

Idro stop B25

Ar ma tur no èle zo


Ar mi ra no be ton ska plo{~a

Dino Vas quez, Ma pei S.p.A., od go vo ren za li ni jo iz del kov za tes nje nja

22

ken znat no mo~ opri je ma z be to nom, ki se v na sled njem ko ra ku vgra ju je ne-po sred no na MAPEPROOF.Ben to nit na geot ka ni na je pre ple te na z la bi rin tom sin te ti~nih vla ken, zno traj ka te rih del ci ben to ni ta os ta ne jo sta bil-ni na svo jem me stu.Po za slu gi nas prot no de lu jo~ega pri ti-ska, ki ga us tvar ja na bre ka nje ben to-ni ta in me han sko spo je ne pla sti geo-tek sti la, se ohra ni jo in {e iz bolj{ajo do-bre te snil ne ozi ro ma vo do ne pre pust-ne last no sti ben to ni ta. Re zul tat tega proi zvod ne ga pro ce sa je iz de lek, ki je v sta nju za go to vi ti sta bi len poloàj na brek nje ne ga na rav ne ga na tri je ve ga ben to ni ta, tudi ko je ta v nav pi~ni legi.

Pred no sti po la ga nja iz del ka Ma pe proofPred no sti, ki jih po nu ja MAPEPROOF, so nje gov do ber opri jem na be ton ske povr{ine, eno stav na vgrad nja, odli~na sta bil nost ben to ni ta na nav pi~nih povr{inah, ki jo za go tav lja pro ces ob-de la ve tek sti la z ig la njem, ter ve lik iz-bor do dat kov, ki omo go~ajo vo do ne-pre pust nost vseh kon struk cij skih ele-men tov pod zem ne ga ob jek ta. Za nje-go vo po la ga nje ni po treb no no be no po seb no orod je; na pod la go se ga na-mre~ pri tr ju je z ì~niki, do bro se pri la ga-ja vsem ob li kam in povr{inam. Teh pred po la ga njem ni tre ba po se bej izrav na va ti. Ko je poloèn, MAPEPROOF us tva ri ak-tiv no vo do ne pre pust no za{~ito, ki za-te sni tudi ka sne je na sta le majh ne raz-po ke v be ton ski kon struk ci ji. Zgo raj ome nje ne last no sti na rav ne ga mi kro-ni zi ra ne ga na tri je ve ga ben to ni ta, ki ga vse bu je MAPEPROOF, pre pre~uje-

de ne ga geo tek sti la. Na tan~neje, gre za proi zvod ni pro ces, pri ka te rem se upo ra bi jo plo{~e s tiso~imi po seb ni mi za kriv lje ni mi ig la mi, ki pri ve li ki hi tro sti pre stav lja jo del vla ken ozi ro ma niti z zgor nje ga slo ja net ka ne tek sti li je prek sred nje pla sti ben to ni ta in jih spa ja jo s spod njo, pod lo`no plast jo tka ni ne. Pri tem pro ce su se tako pre ne se od 2 do 3 mi li jo na vla ken na kva drat ni me ter, kar za go tav lja si ste mu pra vo me han-sko ve za vo in vi so ko od por nost pro ti tr ga nju. Po leg tega ima geo tek stil za-ra di zgo raj ome nje ne ga si ste ma vla-

Pri pra va Ma pe proof geot ka ni ne pred vgrad njo

Vgrad nja Ma pe proof geot ka ni ne

Pri tr je va nje ben to nit ne ga tra ku Idro stop B25 na be ton sko pod la go

Ma pe proof ben to nit na geot ka ni na za tes nje nje

Teh ni~ni li sti ome nje nih iz del kov so na vo ljo na splet nem na slo vu www.ma pei.com.

jo tudi stran sko pre ha ja nje vode, kar omo go~a ob nov lji vost si ste ma.

Pred no sti po la ga nja tra ku Idro stop B25Pre pro sto po la ga nje, za te sni tev ob naj manj{em pri ti sku vode bo di si pri vo do rav nem bo di si pri nav pi~nem be to ni ra nju, ne zah te va po se bej pri-prav lje nih uto rov za na me sti tev niti po seb nih opaèv, od li ku je ga odli~na pla sti~nost, ki omo go~a bolj{o pri-la go dlji vost pod la gi, lah ko nad zo ru-je na bre ka nja ob nez god nem sti ku z vodo pred be to ni ra njem. SM

Tes nje nje pod zem nih be ton skih kon-struk cij za{~ite grad be nih jam, kot so ar mi ra no be ton ske ste ne dia frag me

2323

MNENJE STROKOVNJAKA

FUGE IN DILATACIJE V OBLOGAH IZ KERAMI^NIH PLO[ÎC IN KAMNAAn dra` Ne dog, u.d.i.g., Ma pei, d. o. o., vodja tehni~no-prodajne slu`be

Pri ob lo gah iz ke ra mi~nih plo{~ic in kamna ima jo fuge ob us trez ni iz ved bi di la ta cij izred no po mem bno teh no lo{ko in vi zual no vlo go. Za nji ho vo ka ko vost in traj nost je po treb no è pri na~rto vanju spo{to va ti os nov ne de jav ni ke, ki po go ju jejo pra vi iz bor fu gir ne mase in traj no ela sti~nih si ste mov di la ta cij skih reg.

Uvod na iz ho di{~aOd za~etka proi zvod nje ke ra mi~nih plo{~ic in tanj{ih ob log iz kam na (t. i. mar met) so se te naj po go ste je po la ga le na stik brez iz-ved be vme snih reg. [e pred dve ma de set-let je ma je bila ve~ina sten skih ob log iz ke-ra mi~nih plo{~ic iz ve de na na tak na~in. ê so bile plo{~ice poloène na fuge, so bile za fu gi ra ne z me{ani co fi nih pe skov in ve-ziv. Z uved bo no vej{ih ma te ria lov, ki omo-go~ajo hi trej{o grad njo ob jek tov, razvo jem no vih teh no lo gij za proi zvodnjo ke ra mi~nih plo{~ic in le pil za lep lje nje ke ra mi~nih plo{~ic se je vzpo red no raz vi jala tudi proi-zvod nja fu gir nih mas. Da nes je na trì{~u mo`no ku pi ti tako uni ver zal ne kot na men-ske fu gir ne mase na os no vi raz li~nih ve ziv v {te vil nih barv nih od ten kih.V letu 2001 so v evrop skem zdruènju CEN v so de lo va nju z zdruènji stro ke na po dro~ju dràv EU v ok vi ru teh ni~ne sku pi ne TC 67, ki je iz de la la stan dar de za le pi la za ob lo ge iz ke ra-mi~nih plo{~ic in kam na, iz de la li in spre je li tudi stan dard za fu gir ne mase EN 13888.Stan dard ni har mo ni zi ran, ven dar ve~ina sve-tov nih proi zva jal cev fu gir ne mase proi zva ja v skla du z njim. Po stan dar du se fu gir ne mase raz vr{~ajo po enot nem, us kla je nem evrop-skem mo de lu. Po tem si ste mu upo rab ni ki eno stav no raz be re jo last no sti fu gir ne mase in se odlo~ijo gle de na svo je po tre be in zah-te ve.

Stan dard EN 13888 fu gir ne mase v os no vi raz de li gle de na ve zi vo, in si cer v dve sku pi ni:- RG – fu gir ne mase na os no vi reak cij skih smol in- CG – fu gir ne mase na os no vi ce ment nih ve ziv.

Na da lje pa fu gir ne mase na os no vi ce ment nih ve ziv raz de li {e na:- CG1 – obi~ajne fu gir ne mase in- CG2 – iz bolj{ane fu gir ne mase (vi so ka abra zij ska od por nost – Ar,

zmanj{ana vpoj nost vode – W).Kla si fi ka ci ja fu gir nih mas Ma pei C v skla du s stan dar dom EN 13888 je pri ka za na v Tabe li 1.

Os nov ni de jav ni ki, ki vpli va jo na iz ved bo fu gi ra nja in di la ta cij skih reg ter iz bor iz del kovTe melj ni de jav ni ki, ki jih mo ra mo poz na ti pred za~et kom fu gi ra nja in iz ved be di la ta cij skih reg v ob logah iz ke ra mi~nih plo{~ic in kam na, so:- vr sta in do zo re lost pod la ge,- vr sta in for mat ob lo ge,- ar hi tek tu ra pro sto ra,- na mem bnost pro sto ra ob pri~ako va nih / zna nih obre me ni tvah,- ~as od iz ved be do upo rab ne obre me ni tve,- kli mat ske raz me re v ~asu iz ved be del,- os ta lo.

Na os no vi poz na va nja in spo{to va nja teh de jav ni kov lah ko pra vil no di-men zio ni ra mo fuge in dolo~imo ve li kost di la ta cij skih polj. Us tre zen iz-bor vr ste fu gir ne mase in kita za za pol ni tev di la ta cij bo za go to vil kako-vost in traj nost iz ve de nih del.

Vr sta in do zo re lost pod la geZelo po mem bno je, da pro jek tant ske or ga niza ci je kom pa ti bil nosti za klju~ne ob lo ge s pod la go pos ve~ajo do volj po zor no sti in odlo~itve

Tabela 1: Klasifi kacija fugirnih mas Mapei v skladu s standardom EN 13888

EN

13

88

8 IZDELKI MAPEI TIP inRAZRED OBRAZLO@ITEV

Maxifuga, Ultracolor Plus, Keracolor FF, Keracolor GG, Keracolor FF/Keracolor GG + Fugolastic

CG2Izbolj{ana cementna fugirna masa (visoka abrazijska odpornost – Ar - in zmanj{ana vpojnost vode W)

Kerapoxy, Kerapoxy P, Kerapoxy IEG, Kerapoxy CQ, Kerapoxy Design

RG Fugirna masa na osnovi reakcijskih smol

24

o tem ne pre pu{~ajo iz va jal cem. Kaj ti dejs tvo je, da se vse vid ne in pri kri te na pa ke iz pod la ge pra vi lo ma pre na{ajo tudi v za klju~no ob-lo go iz ke ra mi~nih plo{~ic in kam na ozi ro ma fuge in di la ta cij ske rege (sli ki 1a in 1b).Po go sto se na mre~ v prak si do ga ja, da so ge ne ral no ali lo kal no, {e po-se bej na mestih in sta la cij skih vo dov, zmanj{ane de be line no sil nih slo-jev kot os nove za za klju~ne ob lo ge, kar ima za po sle di co po{kod be, pred vsem po ka nje za klju~ne ob lo ge in fuge. Pri ob lo gah iz ke ra mi~nih

plo{~ic in kam na so te po{kod be {e izra zi tej{e v pri me rih, ko se po la ga nje iz va ja na kla si~ni na~in v ze melj sko vla`no plast na grad bi{~u ro~no pri prav lje ne in vgra je ne ce ment ne mal-te za po ste lji ce s ce ment no po liv ko. Tak na~in iz ved be, v pri mer ja vi z no vo dob ni mi pri sto pi na os no vi ka ko vost ne stroj ne iz ved be es tri hov in ome tov ter upo ra be us trez nih le pil nih malt, iz ka zu je ve li ke po manj klji vo sti pred vsem za-ra di ne za dost ne trd no sti in nee na ko mer ne ga kom pak ti ra nja, ki ima za po sle di co po jav vot lih mest (sli ki 2a ali 2b). Za tako iz ved bo se in ve-sti tor ob pri stan ku iz va jal ca brez raz mi{lja nja {e po se bej rad odlo~i za ra di eko nom skih pri hran-kov in hitrej{e iz ved be, ne za ve da jo~ se po sle-dic, ki se pokaèjo {ele s~aso ma z upo ra bo in de jan sko obre me ni tvi jo.Ob tem pa je tre ba kljub pri mer ni stro kov ni pod ko va no sti in oza ve{~eno sti pro jek tan tov, in ve sti tor jev in iz va jal cev opo zo ri ti tudi na raz-li ke med ve zi vi, ki se upo rab lja jo za pri pra vo me{anic na os no vi ce menta. Da nes so na mre~ po leg obi~aj nih ce ment nih ve ziv za es tri he, ki omo go~ajo, da so tako pri prav lje ne pod la ge pri mer ne za ob la ga nje s ke ra mi~nimi plo{~ica-mi in kam nom {ele po 28 dneh, na raz po la go tudi spe cial na hi dra vli~na ve zi va. Ta omo go~ajo iz ved bo es tri hov z nor mal nim ali s pos pe{enim ve za njem in hi trim su{en jem ter za go tav lja jo ka ko vost no ob la ga nje v na men ske le pil ne mal-te è po dveh dneh ali celo po pre te ku ne kaj ur. Se ve da ima jo pri tem po mem bno vlo go tudi de be li na es tri ha in kli mat ski po go ji v ~asu iz-

1a

1b

Slika 1a: Pokanje zaklju~ne obloge zaradi prikri-tih napak v podlagi

Slika 1b: Prikaz konstrukcijskih razpok, ki se iz podlage prena{ajo v zaklju~no oblogo

Slika 2a: Ugrezanje zaradi neenakomerno kom-paktirane vgrajene cementne malte

Slika 2b: Odstopanje zaklju~ne obloge zaradi votlih mest v podlagi

2b2a

25

MNENJE STROKOVNJAKA

ved be in do zo re va nja. Ena ko ve lja tudi za iz-ved bo sten skih ome tov.Na splo{no ve lja, da so ce ment ne pod la ge pri-mer ne za ob la ga nje s ke ra mi~nimi plo{~ica mi in kam nom pri preo stan kih vla ge do naj ve~ 2 CM % (mer je no po kar bid ni me to di), pod lage na os no vi kal ci je ve ga sul fa ta pa pri preo stan-ku vla ge naj ve~ 0,5 CM %. V pri me ru iz vedb na pod la ge z vgra je nim tal nim gret jem so te vred no sti {e ni`je, tj. 1,8 CM% pri ce ment nih ve zi vih, ozi ro ma 0,3 CM % pri kal cij-sul fat nih ve zi vih.Pri pod la gah na os no vi ce ment nih ve ziv, ki se pre hi tro pre kri je jo z ob lo go iz ke ra mi~nih

plo{~ic in kam na, pri ha ja do fe no me na dol go traj ne ga ke mij ske ga pro-ce sa hi dra ta ci je, ki se odraà v kr~enju in vi ha nju, kar pod me han sko obre me ni tvi jo po sle di~no po me ni po ka nje za klju~ne ob lo ge in fug. Ta po jav pa vzpo red no sprem lja {e ke mij ska reak ci ja obi~aj ne ga port land-ske ga ce ment ne ga ve zi va v le pil ni mal ti in fu gir ni masi, ki vi zual no pov zro~i li sa stost/raz bar va nje fu gir ne mase in ob pove~ani pri sot no sti preo sta le ali celo ka pi lar ne vla ge tudi izc ve ta nje soli na povr{ini fug (sli ki 3 in 4).Pri pod la gah na os no vi kal ci je ve ga sul fa ta pri ha ja v pri me ru pre hi tre ga pre krit ja z ob lo go iz ke ra mi~nih plo{~ic in kam na do fe no me na kon-cen tra ci je preo sta le vla ge na povr{ini pod la ge, kar pov zro~i iz gu be me-han skih last no sti – trd no sti. Tako se pod la ge iz kal cij-sul fat ne ga es tri ha po vsem raz gra di jo in po sle di~no pov zro~ijo po se da nje in lom lje nje za-klju~ne ob lo ge in fuge. Ta po jav je {e po se bej o~iten v pri me ru upo ra be te melj no spri jem nih pre ma zov in po li mer nih le pil nih malt, ki so edi ne pri mer ne za po la ga nje pa ro ne pre pust nih ob log ali pa di men zij sko ne-sta bil nih ob log.V nas prot ju z è ome nje ni ma pod la ga ma se lah ko pri li toas faltnih pod-la gah obla ga nje na us trez no pri prav lje no, s kre men~evim pe skom po-su to povr{ino opra vi ta koj po nje go vi vgrad nji, ko se oh la di in ok si di ra. Ven dar se v pri me ru upo ra be de be lo sloj nih izrav nal nih mas in le pil nih malt brez vseb no sti ke mij skih do dat kov za nad zo ro va no kr~enje po go-sto po ja vi jo na pa ke, ki se odraàjo v od sto pa nju in po ka nju za klju~ne ob lo ge ter fuge. Na pa ke so {e izra zi tej{e na zu na njih povr{inah, ki so iz po stav lje ne vi so kim tem pe ra tu ram in ve~jim tem pe ra tur nim ni ha njem.

3 4

Slika 3: Prisotnost kapilarne vlage v podlagi povzro~a na povr{ini fug izcvetanje soli

Slika 4: Lisastost / razbarvanje fugirne mase

Slika 5a: Drobljenje in pokanje zaklju~ne obloge, poloène na stik, zaradi pomanjkanja prostora pri delovanju (raztezanju, kr~enju)

Slika 5b: Primer odvajanja podloge kot posledica pomanjkanja prostora (poloèna na stik) pri tem-peraturno mo~no obremenjenih povr{inah

5a 5b

26

Vr sta in for mat ob lo geRaz mi{lja nja o po la ganju ke ra mi~nih plo{~ic in tanj{ih ob log iz kam na (t. i. mar met) na stik ob vse ve~jih for ma tih in no vo dob nih pod la gah, ki omo go~ajo hi trej{o grad njo, so pre te klost. [e pose bej pro jek tan ti in ar hi tek ti naj ima jo v mi slih, da ima jo oblo ge iz ke ra mi~nih plo{~ic in kam na, ki so kot za klju~ni sloj vgra je ni v grad be no kon struk ci jo, raz-li~ne tem pe ra tur no raz tez nost ne koe fi cien te in se na spre mem be v tem pe ra tu ri raz li~no od zi va jo, raz li~no se raz te za jo oz. kr~ijo.V od vi sno sti od vr ste za klju~ne ob lo ge lah ko spe ci fi ~na li near na tem pe-ra tur na raz tez nost niha od 0,002 do 0,015 mm/m pri spre mem bi tem-pe ra tu re za eno sto pi njo Cel zi ja. [e po se bej na tem pe ra tur no mo~no obre me nje nih povr{inah so za klju~ne ob lo ge iz ke ra mi~nih plo{~ic in kam na, ki ima jo vi so ke tem pe ra tur no raz tez nost ne koe fi cien te, iz po-stav lje ne mo~nemu de lo va nju (raz te za nju in kr~enju), kar po me ni, da v pri me ru po la ga nja na stik eno stav no ni pro sto ra za nji ho vo de lo va-nje, kar ima pra vi lo ma za po sle di co po ka nje, drob lje nje oz. od va ja nje (sli ka 5a ali 5b).Zato je tre ba na ta kih povr{inah (pred vsem bal ko nih, te rasah, plo{~adih, tr gih, itd.) ob lo ge ob vez no po la ga ti na rego/fugo in iz bi ra ti ~im svet-lej{e barve ob lo ge ob upo{te va nju po dat ka o nji ho vem ~im ni`jem tem pe ra tur no raz tez nostnem koe fi cientu.Za za pol ni tev reg/fug med plo{~ica mi za klju~ne ob lo ge iz ke ra mi ke ali kam na se pra vi lo ma upo rab lja jo hi dra vli~no vezo~e fu gir ne mase.

Po leg del ne ga kom pen zi ra nja na pe to sti za ra di tem pe ra turnih obre me ni tev pri ob lo gah z vi so-ki mi koe fi cien ti tem pe ra tur ne ga raz tez ka fuge omo go~ajo iz va jal cu tudi izrav na va nje di men-zij skih od sto panj for ma tov plo{~ic, ar hi tek tu pa da je jo ve~ svo bo de pri ob li ko va nju vzor cev in kom bi na cij ob log.Gle de {iri ne rege/fuge je zelo pri po ro~lji vo upo{te va ti teh no lo{ko smer ni co nem{kega zdruènja po la gal cev ob log iz ke ra mi~nih plo{~ic in kam na, ki se je v prak si iz ka zala kot do volj za nes lji va. Po tej smer ni ci naj bi bila pri po ro~ena {iri na rege/fuge v no tra njih pro-sto rih s sta bil ni mi kli mat ski mi po go ji vsaj 1 % dalj{e di men zi je ob lo ge (npr. za plo{~ico for-ma ta 300 x 600 mm vsaj 6 mm), na zu na njih povr{inah pa vsaj 2 % dalj{e di men zi je plo{~ice.Pri iz bo ru us trez ne fu gir ne mase mo ra mo biti pri kam nu pra vi lo ma paz lji vej{i kot pri ke-ra mi~nih plo{~icah. Tako lah ko pri kam nu obi~ajne ce ment ne in po li mer-ce ment ne fu gir-ne mase, ki se si cer brez teàv upo rab lja jo za fu gi ra nje gla zi ra nih ke ra mi~nih plo{~ic, na ro-bo vih pov zro~ijo nje go vo raz bar va nje (sli ka 6). Fini se stav ni deli fu gir ne mase se na mre~ med pro ni ca njem vla ge na ko pi~ijo v ro bo ve kam ni-te ob lo ge in tam pov zro~ijo spre mem bo bar ve dolo~enih mi ne ra lov. Tako raz bar va nje lah ko pov zro~i tudi bazi~nost vla ge, ki pre ha ja v ka-men iz vez nih le pil nih malt na os no vi obi~aj nih hi dra vli~nih ve ziv.Za fu gi ra nje so {e po se bej ob~ut ljive ne gla zi ra-ne ke ra mi~ne plo{~ice in `gani ope~ni tla kov ci

6

Slika 6: Nepravilna izbira fugirne mase na zaklju~ni oblogi iz kamna povzro~i mo~no raz-barvanje na robovih

Slika 7: Konstrukcijski detajl izvedbe dilatacije ter priklju~itev tlaka in stene

OBLOGA IZ KERAMI^NIH PLO[ÎC ALI KAMNA

PRIMER FD + MAPESIL AC

LEPILO RAZREDA C2

MAPEFOAM

DILATACIJSKA REGA

NAKLONSKI SLOJ

NOSILNA AB PLO[Â

NIVOPLAN

STENSKA OBROBA IZ KERAMI^NIH PLO[ÎC

ALI KAMNA

1 2

34

5

6

7 1

98

2

3

6

1

2

3

4

5

6

7

8

9

7

27

MNENJE STROKOVNJAKA

(cot to) ter kam ni z od pr to po roz no struk tu ro in hra pa vo povr{ino. Pri njih pri ha ja v pri me ru nei zve de ne pred hod ne za{~ite (npr. z na no som pre ma za ali ob lep lje njem ro bov) do vpi ja nja fu-gir ne mase v po roz no struk tu ro in po sle di~no spre membo bar ve ob lo ge. Tudi fuga je v teh pri me rih ne gle de na na~in nana{anja (samo v rego, pa sov no ali plo skovno) pra vi lo ma in ten-ziv nej{a – za ne kaj barv nih od ten kov tem nej{e bar ve. Zato je pri po ro~lji vo, da se pri ta kih ob-lo gah naj prej iz ve de test no fu gi ra nje in se na os no vi tega po tr di us trez nost iz bra ne fu gir ne mase ozi ro ma na re di ko rek ci jo.Da ima mo lah ko vpli ve de lo va nja za klju~ne ob-lo ge za ra di tem pe ra tur ne ga raz te za nja/kr~enja pod nad zo rom, mo ra mo upo{te va ti in v za-klju~no ob lo go pre ne sti tudi vse kon struk cij ske rege iz pod la ge.Di men zio ni ra nje polj grad be nih reg pa je od vi-sno od in ten ziv no sti in tra ja nja tem pe ra tur nih obre me ni tev, koe fi cien ta tem pe ra tur ne raz tez-no sti in bar ve za klju~ne ob lo ge. Pri po ro~a se, da v pri me ru manj in ten ziv nih tem pe ra tur nih obre me ni tev pri svetlih ob lo gah z niz kim koe-fi cien tom tem pe ra tur ne ga raz tez ka na re di mo traj no ela sti~no za pol nje va nje grad be nih reg v po ljih s stra ni co naj ve~ 5 m v ~im bolj kva-drat nem ra stru. Pri in ten ziv nih tem pe ra tur-nih obre me ni tvah tem nej{ih ob log z vi so kim koe fi cien tom tem pe ra tur ne ga raz te za nja pa stra ni ca ni ka kor ne sme biti dalj{a od 2,5 m, s tem da je {iri na grad be ne rege, ki se za pol-ni s traj no ela sti~nim ki tom, naj manj 10 mm. Se ve da pri tem ne sme mo po za bi ti tudi na us-trez no di men zio ni ra nje pri klju~nih in rob nih reg z mej ni mi ma te ria li in grad be ni mi ele men ti (iz vle~ek – sli ka 7).Za za pol ni tev pra vil no di men zio ni ra nih kri`nih, pri klju~nih in rob nih di la ta cij skih reg ved no upo rab lja mo na men ske traj no ela sti~ne te snil-ne kite. Po se bej pri ob lo gah iz kam na je izred-no po mem bno, da so nev tral ne ke mij ske se sta-ve, ker v nas prot nem pri me ru (pred vsem pri ki-slin skem si li kon skem kitu) lah ko pri de na sti kih z ro bo vi kam na do vpi ja nja, ki pov zro~i njiho vo raz bar va nje, ki se pra vi lo ma kaè kot tem nej{i vzdol`ni made`.

Ar hi tek tu ra pro sto raNa splo{no se po{kod be v ob li ki po kanja, drob-ljenja oz. od va janja po jav lja jo pri vr stah za-klju~nih ob log iz ke ra mi~nih plo{~ic in kam na, kjer je ve li kost polj brez iz ve de nih di la ta cij skih reg pre ve li ka in kjer so fuge pre majh ne ali jih

celo ni. Ena ki vzro ki za na sta le po{kod be so tudi v si cer manj{ih pro-sto rih, kjer povr{ina od sto pa od ideal ne ga kva drat ne ga raz mer ja med {iri no in dolìno ter pre se ga raz mer je 2 : 1. V no tra njih pro sto rih so po-se bej po go ste na tla kih z vgra je nim gret jem, ste nah, kjer po te ka jo in-sta la cij ski vodi in vseh pro sto rih, ki me ji jo na ve li ke za ste kle ne povr{ine oken. Z iz bi ro za dost ne {iri ne di la ta cijske rege na zu na njih povr{inah fa sad, bal ko nov in te ras pa se po{kod bam lah ko izognemo.Ve lja opo zo ri ti tudi na pri me re neus kla je nosti med projek tan tom, ki dolo~i se sta vo tla ka, in ar hi tek tom, ki izbe re vr sto in for mat za klju~ne ob lo ge iz ke ra mi~nih plo{~ic ali kam na. Za ra di tega pri ha ja do od sto-panj v po ljih iz ve de nih di la ta cij skih reg v pod la gi in di la ta cij ski mi po lji, ki us tre za jo forma tom za klju~ne ob lo ge (sli ka 8).Veli ko krat se v is tem pro sto ru kom bi ni ra ta dve vr sti ob log, kot npr. ke ra mi~ne plo{~ice ali ka men s par ke tom v no tra njih pro sto rih, na zu-na njih povr{inah pa ke ra mi~ne plo{~ice s kam nom.Pred vsem na zu na njih povr{inah na sta ne jo po{kod be za radi ne do-re~enih de taj lov v na~rtih po la ga nja, ki vse bu je jo spre me nje ne smeri po la ga nja ob lo ge.Da bi se izog ni li na{te tim po{kod bam, je tre ba upo{te va ti pra vi lo, da se mora vse sti ke med razli~nimi ma te ria li in spre mem ba mi sme ri po la ga nja, prav tako pa tudi sti ke med ver ti kal ni mi in ho ri zon tal ni-mi povr{ina mi, tudi ~e so iz ve de ni z isto ob lo go, ob vez no zapolni ti s traj no ela sti~nim ki tom. Ta lah ko do dolo~ene mere na do me sti na sta le na pe to sti za ra di nji ho ve ga raz li~nega de lo va nja pred vsem za ra di fi zi-kal nih obreme ni tev (sli ka 9).

8

9

Slika 8: Odstopanje dilatacijske rege v podlagi z dilatacijskim poljem v zaklju~ni oblogi

Slika 9: Stike med razli~nimi materiali je treba zapolniti s trajno elasti~nim kitom

28

V zad njem ~asu se zelo po go sto po jav lja jo tudi pro jek tant ske zah te ve po kom bi na ci ji ke ra mi~nih plo{~ic in kam na s ko vi no. Na take ar hi tek-ton sko atrak tiv ne kom bi na ci je in iz ved be s ste kle nim mo zai kom so vo-dil ni sve tov ni proi zva jal ci od go vo ri li s se sta vo dvo kom po nent ne epok-sid ne fu gir ne mase na os no vi nev tral ne ali obar va ne smo le, v ka te ro se vme{ajo ble{~ice raz li~nih barv.

Na mem bnost pro sto ra ob pri~ako va nih / zna nih obre me-nitvahIz bor fu gir ne mase in kita za za pol ni tev di la ta cij skih reg je po leg è pred hod no obrav na va nih de jav ni kov gle de last no sti pro sto ra po go jen tudi gle de na spe ci fi ~ne na mem bno sti in obre me ni tve, ki s stan dar di niso nik jer na tan~no opre de lje ne, in zato tudi niso na tan~no de fi ni ra ne v pro jek tant skih po pi sih.Pri nas priz na ni stan dar di, kot npr. DIN 1055, dolo~ajo le obi~ajne plo skov ne sta ti~ne obre me ni tve v smi slu var ne grad nje, nik jer pa ni dore~en vpliv di na mi~nih obre me ni tev, ki se po jav lja jo pred vsem v obrt ni{kih in in du strij skih trans port no vi so ko frek vent nih ob jek tih.Po seb ne zah te ve se po jav lja jo tudi v na men skih pro sto rih s spe ci fi ~nimi zah te va mi in z obre me ni tva mi, kot so npr. jav ne ku hi nje, mle kar ne, si rar ne, vin ske kle ti, in du strij ski obra ti za pre de la vo mesa, sad ja in ze-le nja ve itd.Tako je tre ba pri me han sko vi so ko obre me nje nih povr{inah, ki so pod-vrène tudi di na mi~nim obre me ni tvam, upo ra bi ti fu gir no maso in kit za za pol ni tev di la ta cij skih reg, ki ima vi so ko me han sko in abra zij sko od por nost (sli ka 10).ê fu gi ra mo povr{ine, ki so iz po stav lje ne vodi, mo ra mo iz bra ti fu gir no maso, ki è v os no vi vse bu je do dat ke za vo dood boj nost ozi ro ma za zmanj{ano vo dov poj nost, ali pa kla si~no ce ment no fu gir no maso, ki jo na me sto z vodo zme{amo z na men sko teko~o kom po nen to. V ko li kor gre za termalno ali mor sko vodo, je naj pri mer nej{a odlo~itev gle de iz-bo ra fu gir ne mase in kita za di la ta ci je dvo kom po nent na masa na os no-vi reak cij skih smol, epok sid nih in po liu re tan skih (sli ka 11).Pri fu gi ra nju povr{in, kjer obstaja pove~ana mo`nost na sta ja nja alg in ple sni, mo ra mo iz bra ti fu gir no maso z us trez ni mi ke mij ski mi do dat ki pro ti nji ho ve mu na sta ja nju.Za povr{ine, ki so iz po stav lje ne ke mij skim obre me ni tvam, pra vi lo ma upo raba ce ment nih fu girnih mas in kla si~nih te snil nih ki tov na os no vi si li ko na ni pri po ro~lji va, pred vsem v pri me rih pri sot no sti ki slih me di jev. V ta kih pri me rih mo ra mo prav tako upo ra bi ti dvo kom po nentne mase in kite na os no vi epok sid nih in po liu re tan skih reak cij skih smol.V pro sto rih s povi{ani mi higien ski mi zah te va mi je prav tako edi na us-

trez na re{itev upo ra ba dvo kom po nent nih mas in ki tov na os no vi epok sid nih in po liu re tan skih reak cij skih smol (sli ka 13).

âs od iz ved be do upo rab ne obre me ni tvePri grad nji ob jek tov ima ~as iz ved be vse po-mem bnej{o vlo go tako v smi slu obre me ni tve tal nih ob log za na da lje va nje del (po sta vi tev opre me, stro jev itd.) kot tudi obre me ni tve za ma ni pu la ci jo (vo`nja z vili~arji, pol nje nje ba ze-nov itd.). Pri ta kih zah te vah je vse ka kor tre ba raz mi{lja ti o upo ra bi spe cial nih fu gir nih mas, ki so na re je ne na os no vi alu mi nat nih ce men tov, ki omo go~ajo pol no obre me ni tev za fu gi ra nih povr{in è po 24 urah, na povr{inah s stal no pri sot no vodo, kot so ba ze ni, pa ̀ e po 48 urah.

1110

Slika 10: V prostorih, ki so izpostavljeni mehanskim in dinami~nim obremenitvam, se uporabljata fugirna masa in kit z visoko mehan-sko in abrazijsko odpornostjo

Slika 11: V bazenih s termalno in morsko vodo se uporabljata fugirna masa in kit na osnovi epoksidnih in poliuretanskih reakcijskih smol

Slika 12: Zapolnjevanje fug v talni oblogi

12

29

MNENJE STROKOVNJAKA

Prav tako je tre ba spo{to va ti ~ase za do se ga nje ke mij ske od por no sti fu gir nih mas in ki tov, ki se v od vi sno sti od tipa obi~ajno gib lje jo med 4 in 7 dne vi.

Kli mat ske raz me re v ~asu iz ved be delPri pri pra vi me{anice in iz ved bi je tre ba spo{to-va ti tudi kli mat ske raz me re. To se nana{a pred-vsem na tempera tu ro, ki je pri mer na za delo, in tem pe ra tu ro ob lo ge, ki jo ima mo na men za fu-gi ra ti. V od vi sno sti od vr ste fu gir ne mase in kita je tem pe ra tu ra za delo na tan~no dolo~ena v teh ni~nem li stu, gle de tem pe ra tu re pod la ge pa ve lja, da v zim skem ~asu ni ka kor ni do vo lje na iz ved ba prek no~i podh la je nih ali celo za mrz-nje nih ob log, v po let nem ~asu pa se je tre ba izo gi ba ti pre gre tim ob lo gam. Ni ka kor ni do vo-lje no fu gi ra nje in ki ta nje reg, ki so npr. za ra di pred hod nih pa da vin za pol nje ne z vodo, prav tako se ods ve tu je iz ved ba del v pri me ru, ko so na po ve da ne pa da vi ne v ~asov nem za mi ku, ki je kraj{i od v teh ni~nem li stu pred pi sa ne ga za obre me ni tev z nji mi.Prav tako je tre ba pred hod no us trez no za{~iti ti povr{ine, ki so v ~asu iz ved be in ve za nja/str je-va nja iz po stav lje ne ne po sred ne mu son cu, ve-tru in pre pi hu.

Os ta loPo leg iz bo ra na ju strez nej{e fu gir ne mase in kita za di la ta ci je je tre ba us trez no po zor nost na me-ni ti tudi nji ho vi pri pra vi in vgrad nji. Izred no po-mem bno je, da pri ce ment nih fu gir nih ma sah

ved no pri prav lja mo me{ani ce ce lih pa ki ranj s pred pi sa no koli~ino vode, ker dru ga~e zelo hi tro pri de do barv nih od sto panj. Ena ko ve lja za dvo-kom po nent ne reak cij ske fu gir ne mase in kite, ko lah ko spre me nje no raz mer je med smo lo in tr dil cem prav tako pri ve de do barv nih od sto-panj in – kar je {e slab{e – do neu strez ne trd no sti.

Poz na ti po nud bo, sle di ti stan dar dom in upo{te va ti de jav ni keDa nes je na trì{~u za iz ved bo fug pri ob lo gah iz ke ra mi~nih plo{~ic inkam na mo`no ku pi ti {iro ko pa le to tako uni ver zal nih kot na men skih fu-girnih mas na os no vi raz li~nih ve ziv v {te vil nih barv nih od ten kih. Sklad-no s stan dar di se le pi la za ob lo ge iz ke ra mi~nih plo{~ic in kam na ter fu gir ne mase raz vr{~ajo po us kla je nem evrop skem mo de lu.Z upo{tevanjem tega si ste ma in os nov nih de jav ni kov, ki vpli va jo na pra-vil no di men zio ni ra nje fug in ve li kosti di la ta cij skih polj, se bodo upo-rab ni ki lah ko odlo~ili za pra vi iz bor iz del kov in na~inov fu gi ra nja ter iz-ved be reg. Le ustre zen iz bor fu gir ne mase in kita za za pol ni tev di la ta cij – ob upo{te va nju na vo dil proi zva jal ca – omo go~a ka ko vostno iz ve de na dela in s tem dol go ro~en pri hra nek in ve sti tor ju.

Slika 13: V prostorih s povi{animi higien-skimi zahtevami in na povr{inah, ki so izpo-stavljene kemijskim obremenitvam se uporabi dvokompo-nentne mase in kite na osnovi epoksidnih in poliuretanskih reakcijskih smol

13

30


Fu gir na masa UL TRA CO LOR PLUS se od os ta lih fu gir-

nih mas na ce ment ni os-no vi raz li ku je po svo ji edins tve ni se sta vi. Za ra di spe cial nih hi dra vli~nih

ve ziv in do dat kov omo go~a:

hi trej{o iz ved bo del in upo rab nost pro sto ra,

iz ved bo fug enot ne bar ve brez madeèv za ra di izc ve ta nja vo do top nih soli, ki so zna~ilni za fu gir ne mase na os no vi port land ce men ta,

iz ved bo fug brez raz pok tudi do {iri ne 20 mm.

Za ra di po seb nih teh no lo gij (DropEf fect® in BioBlock®) je povr{ina fuge vodood boj na in od por na pro ti na sta-ja nju ple sni. UL TRA CO LOR PLUS ima last no sti, ki pre se-ga jo naj vi{je zah te ve stan dar da EN 13888, ki ure ja po-dro~je fu gir nih mas. Ima tudi oznako EMICODE EC1, kar ga uvr{~a med izdelke z nizko vsebnostjo hlapljivih organskih spojin.

Zah va lju jo~ vsem tem pred no stim fu gir na masa UL TRA CO LOR PLUS kljub ne ka te rim iz del kom, ki naj bi ime li ena ke last no sti, {e ved no za se da prvo me sto med fu gir ni mi ma sa mi na os no vi hi dra vli~nih ve ziv.

Teh ni~ni list za UL TRA CO LOR PLUS lah ko naj de te na splet ni stra ni www.ma pei.si.

{e ved no edins tven

31

LINIJA KERAPOXY

KERAPOXY, è dol go uve ljav lje-na li ni ja Ma pe ie vih epok sid nih iz del kov za ki slin sko od por no

fu gi ra nje plo{~ic, se je {e pove~ala. KERAPOXY CQ se pri druùje iz del-kom KERAPOXY DESIGN, KERA-POXY ADHESIVE in KERAPOXY IEG, ki do pol nju je jo li ni jo pr vot nih, tra di cio nal nih iz del kov KERAPOXY,KERAPOXY P in KERAPOXY SP.Li ni jo KERAPOXY se stav lja jo iz del ki na os no vi reak cij skih smol, ki us tre za jo zah te vam stan dar dov SIST EN 12004 in SIST EN 13888. Za sno va ni so tako, da so pri mer ni za vgrad njo tudi v po-seb nih oko li{~inah in za ka te re koli na-me ne: za sta no vanj sko, po slov no, jav-no, pred vsem pa za in du strij sko grad-njo. Iz del ke iz te li ni je od li ku je jo ve li ka kemi~na in me han ska od por nost ter pre pro sto in u~in ko vi to ~i{~enje, kar jih uvr{~a med ideal ne proi zvo de za vgrad njo tam, kjer se zah te va ta ve li ka ob stoj nost ma te ria la in vi so ka stop nja hi gie ne. Po leg tega se ti iz del ki tudi pre pro sto nana{ajo, pri fu gah ne pri-ha ja do raz pok ali po se da nja fu gir ne mase, bar va fuge je ena ko mer na, iz-del ki so od por ni pro ti ~is ti lom ter at-mos fer skim vpli vom. Med iz del ki li ni-je KERAPOXY, ki jo upo rab ni ki naj bolj poz na jo kot li ni jo epok sid nih fu gir nih mas, je tudi ne kaj iz del kov, ki se lah ko upo rab lja jo kot le pi la. V to sku pi no se uvr{~a tudi nov KERAPOXY ADHESIVE,

ki je na men sko za sno van za to vrst no upo ra bo.KERAPOXY ADHESIVE je dvo kom po-nent no epok sid no le pi lo po pol no ma brez le ze nja na nav pi~nih povr{inah, ki je pri mer no za lep lje nje ke ra mi~nih plo{~ic in na rav ne ga kam na. V skla-du s stan dar dom SIST EN 12004 sodi v raz red R2T. Se pre pro sto nana{a, tudi na nav pi~ne povr{ine v de be li-ni do 10 mi li me trov. Na vo ljo je v sivi barvi. KERAPOXY ADHESIVE se upo-rab lja za po la ga nje ke ra mi~nih plo{~ic in na rav ne ga kam na ka te re ga koli tipa ali for ma ta na vse vr ste pod lag, ki se obi~ajno upo rab lja jo v grad be ni{tvu. Mo`no ga je upo ra bi ti tudi za lep lje-nje ob lo ge v ba ze nih iz po lie str skih smol, oja~anih s ste kle ni mi vlak ni, za lep lje nje kla ne ga kam na in za togo lep lje nje po seb nih ko sov ke ra mi ke.Ko je naj po mem bnej{a zah te va na last-nost kemi~na od por nost, je se daj pra vi od go vor KERAPOXY IEG, ki za go to-vo pred stav lja pre cej{en ko rak na prej pri fu gi ra nju ob log z naj vi{jo ke mij sko obre me ni tvi jo, saj je fu gir na masa od-por na pro ti ke mi ka li jam, hkra ti pa se pre pro sto nana{a in ob de lu je. Gre za dvo kom po nent no epok sid no fu gir-no maso, ki je v skla du s stan dar dom SIST EN 13888 (raz red RG), in je pri-mer na za fu gi ra nje tla kov, ki so v sti-ku s kemi~nimi snov mi, tudi z zelo agre siv ni mi, kot so na pri mer olein-

ska ki sli na ali aro mat ski og lji ko vo di ki. KERAPOXY IEG, na vo ljo v ce ment no sivi bar vi 113 in bar vi ja smi na 130, se nana{a z obi~ajno gu mi ja sto gla dil ko za fu gi ra nje in se {e sve` ~isti z vodo, to rej brez upo ra be po seb nih to pil, ki so lah ko {ko dlji va za oko lje in upo rab ni ka. Iz de lek je na me njen fu gi ra nju tla kov v pr{utar nah, obra tih za pre de la vo mesa (po seb no tam, kjer se upo rab lja jo mo-kri po stop ki – ku ha nje, par je nje – in so fuge iz po stav lje ne bo di si olein ski ki sli ni bo di si vi so kim tem pe ra tu ram), ol jar-nah ter po vsod tam, kjer se zah te va ve li ka me han ska in kemi~na od por nost ter ne zah tev no, a u~in ko vi to ~i{~enje.Med no vi mi iz del ki je tre ba po seb no me sto na me ni ti iz del ku KERAPOXY DESIGN, dvo kom po nent ni de ko ra-tiv ni epok sid ni fu gir ni masi, ki je od-por na pro ti ki sli nam in je ideal na za fu gi ra nje ste kle ne ga mo zai ka. Iz de lek us tre za zah te vam stan dar dov SIST EN 12004 (raz red R2T) in SIST EN 13888 (raz red RG). KERAPOXY DESIGN, ki se lah ko rabi tudi kot le pi lo, je na vo ljo v 8 no vih bar vah in se lah ko me{a tudi z me ta li zi ra ni mi barv ni mi ble{~ica-mi MAPEGLITTER, s ~imer se doseè po se ben, es tet ski u~inek. KERAPOXY DESIGN omo go~a de ko ra tiv no in ki-slin sko od por no po la ga nje ter fu gi ra-nje tal nih in sten skih ke ra mi~nih ob-log, ob log iz na rav ne ga kam na in {e po se bej iz ste kle ne ga mo zai ka.

Epok sid ne fu gir ne mase in le pi la za in du strij sko in sta no vanj sko grad njo: pa le ta iz del kov v ne neh nem raz vo ju.


Enrico Geronimi, Mapei S.p.A, tehni~na slu`ba

32

obi~ajno ne mo re mo fu gi ra ti z epok-sid ni mi iz del ki (sve tu je mo, da se pred fu gi ra njem vsee no pred hod no opra vi test ni na nos).Pom ni mo: vsi iz del ki iz li ni je KERAPOXY se do bav lja jo v vna prej dolo~enih koli~inah, to rej ne more pri ti do napa~nih me{al nih raz me rij, ~e ena ko mer no zme{amo vso koli~ino obeh kom po nent. Ne sku{ajmo upo-rab lja ti iz del ka tako, da zme{amo koli~ino obeh kom po nent po svo jem ob~utku; napa~no me{alno raz mer je pov zro~i ne pra vil no str je va nje fu gir ne mase. SM

Teh ni~ni li sti ome nje nih iz del kov so na vo ljo na splet nem na slo vu www.mapei.com.

ê je iz de lek pra vil no upo rab ljen, ima-jo fuge pro so jen, pol pro zo ren vi dez, ki pou dar ja svet lob ni es tet ski u~inek ob lo ge, kar pri de prav po seb no do izra za pri ste kle nem mo zai ku.Kot vsi iz del ki iz li ni je KERAPOXY je tudi DESIGN me han sko in kemi~no zelo od po ren, za go tav lja glad ko ter kom pakt no povr{ino ter se pre pro-sto in u~in ko vi to ~isti; po leg tega se KERAPOXY DESIGN bis tve no laè ob-de lu je kot dru ge obi~ajne epok sid ne fu gir ne mase, in si cer za ra di svo je se-sta ve, ki za go tav lja pre pro sto in hi tro nana{anje ter kon~no ~i{~enje, kar omo go~a pri hra nek ~asa, ener gi je in ma te ria la.Mo`nost me{anja z ble{~ica mi MAPE-GLITTER (v koli~ini prib li`no 7 % gle de na teò iz del ka, od vi sno od èle ne ga u~inka) je za go to vo last nost, ki je pri-ljub lje na pri ar hi tek tih, pro jek tan tih in ob li ko val cih. ê se MAPEGLITTER me{a s KERAPOXY DESIGN pro soj ne bar ve 700 (nev tral na bar va), bo fuga ko vin ske bar ve ti ste ga od ten ka, kot je bar va upo rab lje nih me ta li zi ra nih ble{~ic MAPEGLITTER. Se ve da pa se MAPEGLITTER lah ko upo rab lja v kom-bi na ci ji s ka te ro koli od os mih barv, ki so na vo ljo pri iz del ku KERAPOXY DESIGN, kar bo dalo svojs tve ne, uni-kat ne barv ne u~inke. MAPEGLITTER je na vo ljo v sre br ni in svet lo zla ti bar vi, po naro~ilu pa tudi v dru gih 22 bar vah.Naj no vej{i iz de lek iz te Ma pe ie ve li ni je iz del kov je KERAPOXY CQ. Gre za dvo-

kom po nent no epok sid no mal to, ki je od por na pro ti ki sli nam, se pre pro sto nana{a, odli~no ~isti in je pri mer na za fuge {iri ne vsaj 2 mi li me tra. V skla du s stan dar dom SIST EN 13888 sodi v raz red RG. KERAPOXY CQ, ki je na vo-ljo v 4 bar vah, se od dru gih iz del kov raz li ku je po svo ji po seb ni se sta vi, ki ga uvr{~a med ino va tiv ne iz del ke. V pri-mer ja vi z obi~aj ni mi epok sid ni mi fu-gir ni mi ma sa mi se eno stav ne je nana{a in ~isti. Nje go va kre ma sta kon si sten ca kraj{a ~as vgrad nje (pri hra nek ~asa) in laj{a kon~no ob de lo val nost mase. Nje go ve po seb ne last no sti so raz log, da se iz de lek lah ko upo rab lja tudi za fu gi ra nje ma te ria lov, kjer povr{ina ni po vsem glad ka (ne gla zi ra ni klin ker, na rav ni ka men, itd.). Ta kih ma te ria lov

Kerapoxy Design.Podpisan z Mapei.

Kerapoxy Design je fugirna masa, ki

zaradi svoje dekorativnosti lepo poudari

in obogati oblogo iz kerami~nih plo{~ic

ali mozaika. Prosojna in ble{~e~a gladka

povr{ina je zelo odporna in enostavna

za vzdrèvanje. Kerapoxy Design je

na voljo v osmih razli~nih barvah, ki jih

lahko skladno z èljami me{amo v ve~

kombinacij. Tako dobimo neskon~no

paleto èlenih barvnih odtenkov.

Kerapoxy Designu lahko prime{amo tudi

MapeGlitter, kovinske barvne ble{~ice,

in s tem doseèmo prav poseben estetski

u~inek. Kerapoxy Design: ime, ki pove.

Njegovo ime je Design, odkrijte zakaj.

Izgled Kerapoxy Design + MapeGlitter

Documents

Zelena tehnologija Novo v Thermani – Wellness park La{ko … · 2009-03-30 · Leto V – {tevilka 12 – marec 2009 12 VINA Novosti, tehni~ne re{itve, kultura Zelena tehnologija