Zdravilne rastline Biosfernega območja Kras

ZDRAVILNER A S T L I N Ebiosfernega obmocja Kras

rezultati projeKtnega dela »po Kreativni poti do praKticnega znanja«

mreža univerz parKa ŠKocjansKe jame 2015

Rezultati projektnega dela »po kreativni poti do praktičnega znanja« v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007 – 2013

Anja Franetič, Andreja Gorkič, Karin Špela Kres, Katja Kovič, Jerica Vimer, Manja tišler, lovrenc Butina, Erika Gerljevič, Jure Peroš, Valerija Birsa

Zdravilne rastline UNESCO Biosfernega obmocja Kras

Založnik: Javni zavod Park Škocjanske jame, SlovenijaUredili: Katja Kovič, Andrejka Cerkvenik, Katja Hrobat Virloget, Vanja DebevecFotografija na naslovnici: Jože PožrlOblikovanje: JPStudiotisk: Design Studio d. o. o.Naklada: 50 izvodovleto izida: 2015

Pedagoški mentorji: Univerza na Primorskem Università del litorale: prof. dr. Katja Hrobat Virloget, prof. dr. Aleksander Panjek, prof. dr. Elena BužanDelovni mentorji: Park Škocjanske jame, Slovenija: mag. Vanja Debevec Poslovni in organizacijski center Krasna, Belajeva domačija: Andrejka Cerkvenik

Ni za prodajo. Publikacija je namenjena izobraževanju in ozaveščanju.

Izid publikacije je omogočil Javni zavod Park Škocjanske jame, Slovenija, v okviru UNESCO programa MAB – Človek in biosfera.

Projekt je sofinanciral Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendij.

Nosilec avtorskih pravic: Fakulteta za humanistične študije, Univerza na Primorskem Facoltà dei studi umanistici, Università del litorale Park Škocjanske jame, Slovenija

Škocjan, 2015

biosfernegaobmocja KRAS

ZDRAVILNERASTLINE

Zdravilne rastline UNESCO MAB Biosfernega obmocja Kras

Cilj raziskovalnega projekta je raziskava tradicionalnih znanj o ljudskem zdravilstvu na Biosfernem območju Kras (UNESCO) od Snežnika do Škocjanskih jam. Izjemnost raziskave predstavlja že izbrana lokacija matičnega Krasa in porečja reke Reke, ki je kot vplivno območje Parka Škocjanske jame zaščiteno v UNESCO programu Man and Biosphere (MAB) pod imenom Biosferno območje Kras (BOK). Projekt je v skladu s smernicami MAB programa, ki stremi k ohranjanju ekosistemov, krajine in biološke pestrosti; spodbujanju gospodarskega razvoja, ki je gospodarsko in kulturno trajnostno usmerjen; logistični podpori za raziskave, izobraževanja itd. Gre za interdisciplinarno zasnovan projekt med humanistiko (Aleksander Panjek), storitvenim sektorjem in na-ravoslovjem (Elena Bužan), ki gradi na sodelovanju med izobraževalno-raziskovalnimi ustanovami, Parkom Škocjanske jame – Vanjo Debevec kot organizacijo z družbenega področja, ki je zaradi UNESCO zaščite v samem vrhu svetovne razpoznavnosti, in sa-mostojno podjetnico – Andrejko Cerkvenik z Belajeve domačije v Kačičah.

Namen projekta ni le ozaveščanje o ohranjanju narave, temveč pokazati inovativne priložno-sti, ki jo krajina, ki je na svetovnem seznamu dediščine, lahko ponudi prek tržnih produktov v skladu z neinvazivnim vzdržnim sonaravnim razvojem. Prek primera dobre prakse želimo vzpodbuditi razmislek lokalnega prebivalstva o inovativnih modelih trženja produktov, ki bodo izhajali iz lokalne dediščine, vzor česar je Belajeva domačija z zeliščnim vrtom.

Na uvodni delavnici o tradicionalni rabi zdravilnih rastlin in zdravilstvu so študente animi-rale somentorice Katja Hrobat Virloget, Vanja Debevec, Andrejka Cerkvenik ter poznavalci izročila s Krasa, Jasna Majda Peršolja in Boris Čok.

Študentje so rezultate raziskave predstavili na Zeliščnem festivalu, 4. 9.15 v organizaciji Belajeve domačije, ki je bil medijsko dobro pokrit.

FOtO

: BO

GD

AN M

ACAR

Ol;

PRI

MO

RSKE

NO

VIC

E, 8.

4. 15

3

UVOD

Cilj raziskovalnega projekta je bila raziskava tradicionalnih vedenj o ljudskem zdravil-stvu na Biosfernem območju Kras (UNESCO) od Snežnika do Škocjanskih jam ter priprava predlogov za aplikativno uporabo zdravilnih zelišč v tržne namene v skladu z načeli ohranjanja narave in trajnostnega razvoja. Projekt je v skladu s smernicami MAB programa, ki stremi k ohranjanju ekosistemov, krajine in biološke pestrosti; spodbujanju gospodarskega razvoja, ki je gospodarsko in kulturno trajnostno usmer-jen; logistični podpori za raziskave, izobraževanja itd. Prek primera dobre prakse želimo vzpodbuditi domače prebivalstvo v razmislek o inovativnih modelih trženja produktov, ki bodo izhajali iz lokalne dediščine in bodo v skladu z vzdržnim sona-ravnim razvojem. S projektom, ki temelji na lokalnem tradicionalnem znanju želimo oblikovati tržne produkte z oblikovanjem zdravilne košarice, nasvetov za ponudbo značilnih lokalnih jedi, zeliščne kreme idr. pod blagovno znamko Parka Škocjanske jame. Študentje smo prek etnografske metode intervjujev pri različnih informator-jih v vaseh pod Snežnikom in na širšem območju doline Reke do Kačič in Škocjana raziskovali tradicionalna znanja o zdravilnih rastlinah. Poleg pedagoških mentorjev je pri projektu sodelovala tudi delovna mentorica Andrejka Cerkvenik, ustanoviteljica Belajeve domačije s kraškim zeliščnim vrtom v Kačičah. Raziskava zdravilnih rastlin na Biosfernem območju Kras je potekala tudi pod delovnim mentorstvom biologinje Vanje Debevec iz Parka Škocjanske jame. Glavni rezultati projekta so pridobitev novih znanj o ljudski uporabi zdravilnih zelišč in užitnih rastlin, ki bodo podjetnici Andrejki Cerkvenik in vsem sodelujočim pri projektu še v nadaljnje osnovna, iz katere bodo črpali ideje za inovativne trajnostne tržne produkte. Raziskava bo tudi parku Škocjan-ske jame pomagala ozaveščati lokalno prebivalstvo in ga vzpodbuditi k razmisleku o podobnih gospodarskih pristopih.

4 uvod

METODE DELA

Naše raziskovanje področja Biosfernega območja Kras je usmerjal odprt etnološki vprašalnik, ki smo ga oblikovali s pomočjo prebrane knjige Beri, beri rožmarin zeleni avtorice Vesne Guštin Grilanc. Z ustreznim pregledom in interpretacijo literature smo se pripravili na delo na terenu. Kot metodološki pristop smo uporabili nestrukturiran oziroma polstrukturiran intervju, saj smo pustili, da sogovorniki prosto pripovedujejo, in opazovali, čemu so posvečali več pozornosti. Če smo želeli pridobiti več informacij o raziskovanih tematikah, o zdravilnih rastlinah in oblikah vraževerja, pa smo po tem tudi povprašali. Pogovore smo snemali in jih transkribirali ter shranili na zgoščenko. Včasih je bilo zaradi narečnosti težko razumeti besede.

Čeprav so spomini subjektivni, so nenazadnje povezava med preteklostjo in seda-njostjo. le-ti morajo biti nujno podvrženi znanstvenemu pristopu. Na terenu smo obiskali 16 sogovornikov, s pomočjo katerih smo pridobili podatke za raziskavo. Sta-rostni razpon je segal od enainpetdeset do triindevetdeset let. Pustili smo jih prosto govoriti, le uvodoma smo jih pripravili na pogovor. Prekinili smo jih le, ko je pogovor zašel prekomerno s teme pogovora in v primeru tišine, ko niso vedeli kaj več povedati. Ob pogovorih smo opazovali geste, obrazne mimike in ostale znake, iz katerih smo razbrali počutje sogovornika in hkrati naklonjenost do določenih tem.

S pomočjo intervjujev, literature priznanih avtorjev na področju zdravilnih rastlin in narejenih povzetkov tako iz literature kot pogovorov, smo prišli do zanimivih zaključ-kov, ki jih bomo nekaj predstavili tudi znotraj publikacije.

5

NEKAJ IZ ZGODOVINE

Valvasor

Pred več kot tristo leti se je slovenski plemič in polihistor Janez Vajkard Valvasor odlo-čil prepotovati svojo deželo Kranjsko in jo opisati. Iz tega je nastalo (vsem Slovencem poznano) delo Slava vojvodine Kranjske (Nürnberg 1689), v katerem je Valva-sor med drugim opisal tudi Kras, Kraševce, njihove navade, in celo njihove (in seveda splošne kranjske) bolezni in zdravljenje. Ustavil se je tudi na gradu Školj (ki je danes le še razvalina, vendar se menda načrtuje obnova), katerega tedanji lastnik je bil Ivan Franc Rosetti, Valvasorjev prijatelj in do neke mere tudi sodelavec, saj je Valvasorja gostil in mu pomagal pri opisu Krasa in Vipave, po njegovem odhodu pa mu je pošiljal tudi razna poročila in priloge.

Kot najpogostejše bolezni na Kranjskem omenja sušico, mrzlico, božjast, protin ter ra-zne slabosti in telesne hibe. O boleznih na Krasu je zapisal: »Na Krasu kmetje pogosto dobijo čudno bolezen, da jih telo nekje (prsa, hrbet, roka ali noga) začne srbeti, kmalu pa se na tem mestu pojavi majhna črna pega, ki jo zdrgnejo s česnom in potem izgine. Če jo pa ne bi zdrgnili, bi človek v dveh do treh dneh umrl. Zdravniki te pege imenu-jejo »petechias malignas« (Valvasor 1977, 62). »Vendarle pa so Kraševci močni, čili in zdravi, ker je zdravje ob zmernem varčevanju in skromnih zalogah življenjskih potrebščin boljše kot ob preobilju« (Valvasor 1977, 46). trdi, da se Kranjci v veliki večini zdravijo doma sami, saj dobro poznajo zdravilne rastline, ki jih navadno nabira-jo na okoliških hribih. Pravi, da zlome pozdravijo »le s starim kolomazom, smolo in presnimi koreninami, ki jih stolčejo in zmešajo ter z njimi prav učinkovito obvežejo zlomljeno nogo ali roko« (Valvasor 1977, 61). V splošnem trdi, da Kranjci dosežejo tudi do 70 ali 80 let starosti in da je naravni prirast pozitiven.

Nadalje Valvasor omenja tudi razne zagovore, uroke, napoje, čarovnice, nadnaravne moči in vraževerje na sploh (in sam vanje verjame). Na Kranjskem naj bi se pred škor-pijonovim pikom zavarovali tako, da »pojedo zgodaj zjutraj pred sončnim vzhodom na binkoštno nedeljo tri liste persicariae (dresen), ker ima ta rastlina naravno mržnjo do škorpijona« (Valvasor 1977, 85), pred kačjim pa »Zgodaj zjutraj na tešče vzemi živi kači srce ter ga živo pogoltni ali pojej, nato popij žlico čiste vode, pa te tvoj živi dan nobena kača ne bo mogla pičiti ne poškodovati« (Valvasor 1977, 85). Kogar je pičila kača, pošlje po hudičevega naturalista. Odposlanec pičenega mora stati pri miru, nato mu zdravnik okoli desne noge zariše krog, vanj zapiše nekaj besed in z njih postrga nekaj prahu (na tleh – kamen, les, zemlja). ta prah odposlanec popije in začne bruhati rumene in zelene snovi, tako postane oboleli doma zdrav. Valvasor meni, da v resnici

6 nekaj iz zgodovine

naturalist tako hudičevo rani dušo tako ozdravljenega, kot njegovega odposlanca. Na Kranjskem so kmetice, ki so jim pravili ljudje prerokinje boginje, ker so napovedovale ljudem prihodnost in jim razkrivale, kje so njihove izgubljene stvari, poleg tega pa jim dajale tudi nasvete za različne bolezni. Če je oblast izvedela za to, jih je dala pozapreti in kaznovati po preiskavi. (Valvasor 1977, 84)

V lekarnah naj bi prodajali sledeča zdravila: razne balzame (bencoa in mastica), bukvi-co (betonica), in človeško mast (cranium humanum). Vaški zdravniki oz. galenci so med svojimi zdravili imeli: kolomaz (mešanica katrana in masti, mazivo za osovino na vozovih in kočijah), rožni koren in zel (za glavobol in vročico), kozji koren (vrste radicis reptilis dulcis in latifolii, ki sta za omotico in ženske bolezni), malo mesečnico (za protin), rumena lečuha (za notranje tvore in zunanje poškodbe) in druge. Kot zdra-vilo so priporočali tudi kavo, čaj, vino ter olje in kis. Kmetje so sami nabirali: praprot, dresen, zobnik, petoprstnik, pasje zelje, potočnik, pelin, volčje jabolko, oslad, razhu-dnik, kolmež, zeleno in druge. (Valvasor 1977, 61-66)

Bukovništvo

Bukovništvo je literarna dejavnost nešolanih samoukih ljudi predvsem na Koroškem in Štajerskem, ki so se ukvarjali s prepisovanjem in prevajanjem. Začela se je s prote-stantizmom, trajala pa vse do konca 19. stoletja. Zajema apokrifna besedila, ki jih kato-liška cerkev v večini ni odobravala. Med taka besedila spadajo tudi zdravilske bukve z zagovori, kot sta npr. Kolomonov žegen in Duhovna bramba, ki vsebujeta tudi nasvete za rabo zdravilnih rastlin. Najverjetneje so take knjižice uporabljali predvsem vaški zdra-vilci, ki so znali brati in so seveda tudi dobro poznali rastline omenjene v knjižicah. S pomočjo zagovorov in apokrifnih molitev so ljudi in živino ozdravili ali jih zavarovali pred vsem zlim. to vraževerje je izviralo še iz poganskih časov in se zmešalo s krščan-sko vero. (Gea 2012, 34-49)

7

Pregled statistike popisa rabe zdravilnih rastlin v ljudski medicini

V 16 intervjujih, opravljenih od aprila do julija 2015, so bili zbrani podatki o ljudski uporabi 125 rastlinskih vrst za preventivo in odpravljanje zdravstvenih težav ter za druge namene. V nekaterih primerih smo iz ljudskega poimenovanja lahko določili le rod, saj nismo imeli dovolj podatkov za določitev do vrstnega imena.

Seznam uporabljanih rastlin zagotovo ni popoln, ker se znanje iz ljudske medicine lahko razlikuje od domačije do domačije, pa tudi, ker ni nujno, da se posamezen intervjuvanec spomni vseh rastlin in vseh načinov njihove uporabe. Število intervjujev pa je dovolj ve-liko, da lahko sklepamo, da popis dobro odraža realno stanje. Več o tem lahko sklepamo iz števila omemb vsake rastline, kar predstavlja graf 1 (prikazane so samo rastline, ki so omenjene trikrat ali več). Med najpogostejšimi je bilo omenjenih 52 vrst in z devetnajsti-mi omembami, kar je največ, je bila prava kamilica (Chamomilla recutita).

Glej graf na naslednji strani.

Pri štetju smo omembe iste rastline upoštevali kot različne, če se je razlikovala raba ali način priprave. Najpogosteje omenjene rastline so prava kamilica, velika kopriva (Ur-tica dioica), vrtni ognjič (Calendula officinalis), lipa (Tilia platyphyllos), lipovec (Tilia cordata) črni bezeg (Sambucus nigra), šentjanževka (Hypericum perforatum), trpotec (Plantago sp.) ter navadni netresk (Sempervivum tectorum), ki so omenjene več kot desetkrat, 5 ali večkrat pa je omenjenih kar 35 rastlinskih vrst. to nakazuje na veliko prekrivanje med intervjuji in potrjuje, da pridobljeni podatki dobro vzorčijo dejan-sko stanje. Če iz pogostosti omembe sklepamo o razširjenosti uporabe, ugotovimo, katere rastline so bile najbolje poznane in najbolj zasidrane v znanju ljudi kot zdravil-ne rastline.

Pogosta omemba lahko pomeni tudi, da se rastlina uporablja za več različnih na-menov in se morebiti uporablja kot »univerzalno zdravilo« tudi v namene, ki nimajo medicinske podlage. Da o tem izvemo kaj več, pa se moramo odločiti, katere omenjene namene uporabe štejemo kot enake. Bolezni in težave, ki so se zdravile, so lahko opisane s sopomenkami in podobnopomenkami (napihnje-nost/odpravljanje vetrov), navedene bolj ali manj natančno (prehlad/bolezni di-hal/pljučne težave), zato so meje med uporabami nejasne. Posebej po ustni pri-povedi je objektivna klasifikacija v različne načine uporabe težavna, zato smo podatke za namen štetja pustili pretežno nespremenjene in poenotili samo naj-bolj pomensko zelo podobne primere. Če je nejasnost klasifikacije za vse rastline

8 Pregled statistike popisa rabe zdravilnih rastlin v ljudski medicini

Graf 1: Najpogosteje navedene zdravilne rastline

9

podobna, lahko rastline vseeno primerjamo med seboj. Graf 2 kaže, za koliko različ-nih namenov se je določena rastlina uporabljala. Vodilno vlogo imata materina dušica (Thymus sp.) in kamilica z več kot 15 različnimi načini uporabe, sledijo pa rman (Achi-lea sp.), navadni slez (Althaea officinalis), velika kopriva, navadni gabez (Symphytum of-ficinale), vrtni ognjič in druge. tako kot iz prejšnjega grafa, tudi tukaj lahko sklepamo, da so najbolj raznovrstno uporabljali kakšnih 30 rastlin. Po drugi strani lahko štetje obrnemo. Na grafu 3 si lahko ogledamo, na koliko načinov so zdravili določene bole-zni. Zdravljenje z velikim številom različnih zdravilnih postopkov lahko pomeni, da je težava pogosta in vsesplošno prisotna (prehlad, problemi z želodcem, prebava, rane) in se je večja pestrost zdravilnih prijemov razvila iz nuje. Hkrati večja pogostost pome-ni več poskusov zdravljenja in s tem več odkritih zdravilnih učinkovin.

Graf 3: Koliko različnih zdravilnih rastlin se je uporabljalo za različne bolezni in tegobe

Graf 2: Koliko bolezni so zdravili z vsako rastlino

10

Nazadnje si lahko pogledamo tudi postopke priprave, katerih so ljudje najbolj vešči in se jih najpogosteje poslužujejo. Graf 4 kaže, da je najbolj prevladujoč način zdra-vljenja v obliki čaja. Sledijo načini ekstrakcije, bodisi z iztiskanjem olja, namakanjem v alkoholu ali pripravi sirupov in sokov ter priprava mazil in drugih pripravkov, ki niso za oralno uporabo. ta statistična obdelava je bolj težavna kot prejšnje, saj imamo pri nekaterih rastlinah naveden le del rastline, ki se uporablja, pri drugih pa tudi (ali samo) postopek obdelave – če je navedeno, da se uporabljajo listi ali cvetovi, se ti lahko upo-rabljajo v čaju, ali pa kakšni drugi obliki. Vseeno pa nam popis razkrije, kakšni načini obdelave so najbolj poznani.

Ker sam popis ne vsebuje kvantitativnih podatkov, statistična obdelava lahko sloni le na preštevanju pogostosti različnih podatkov v bazi. Prost način pridobivanja podat-kov pomeni, da v naprej ne vemo, kateri podatki so na voljo, kako podrobni so in kako naj jih pred obdelavo standardiziramo. tovrstne probleme rešujemo s t.i. metodami rudarjenja podatkov (angl. data mining), ki iz množic neurejenih podatkov ob določe-nih predpostavkah izluščijo dodatne informacije. Opisan primer kaže, da lahko nekaj izvemo o tradicionalnih navadah ljudi glede uporabe zdravilnih rastlin in ocenimo, ali je podatkov dovolj, da ne izpustimo prevelikega dela informacij. Pridobljeno znanje o tem, kateri podatki so najbolj bistveni, pa lahko v prihodnje pomaga tudi pri organiza-ciji bolj sistematične študije.

Graf 4: V kakšnih zdravilnih pripravkih so se uporabljale rastline

Pregled statistike popisa rabe zdravilnih rastlin v ljudski medicini

11

NAJPOGOSTEJŠE RASTLINE

Smreka – smrekovi vršicki (Picea abies)Po domače: Smrekvi vršički

Ljudska uporaba: Uporabljali so jih za kuhanje čaja. Iz njih pa so naredili tudi sirup, ki so ga uživali v času prehlada ali bronhitisa. Smrekov sirup je zelo dober in pomaga tudi pri izkašljevanju.

Ena izmed sogovornic nam je zaupala tudi recept za pripravo sirupa iz smrekovih vr-šičkov: »…sirup ja .. pa tudi borovi so fini, sej menda še bulši. Tu djneš nutr tulku cajta močt.. u cukr. U važ cukra.. kulk cukra .. tolku smrekovih vršičkov, tolku cukra. Pravejo eno plast eno, eno plast drugo .. in pesti tulku cajta, da se tisti pol premeša…« (C. M., Zabiče)

Sirup iz smrekovih vršičkov v nastajanju

Divji kostanj (Aesculus sp.)Po domače: Diuji kostnj

Ljudska uporaba: Divji kostanj so namočili v žganje in si s tem mazali krčne žile ter boleče in utrujene noge. Prav tako so divji kostanj uporabljali kot odganjalec mo-ljev v omarah, kamor so ga obesili. Pomagal je tudi proti krčem in revmi, zato so divji

FOtO

: ERI

KA G

ERlJ

EVIČ

IN A

NJA

FR

ANEt

IČ

12 najpogostejše rastline

Divji kostanj v alkoholu Divji kostanj - plod

kostanj polagali na konec postelje. Voda, v kateri se je kuhal divji kostanj, pa pomaga in preprečuje notranje zajedavce.

Ena izmed sogovornic nam je zaupala tudi pripravo mazila iz divjega kostanja, ki so ga rabili za mazanje krčih žil na nogah: »… tu so pa diuji kostanj namočen na žganju tudi. J pa denš neki osemnajst kostanja, tričetrt šnopca in en četrt vode inu tule namočš. Rabš pa za krčne žile, pruti krčnim žilm prosm…« (I. F., Potoče)

Ognjic (Calendula officinalis)Po domače: ognjič

Ljudska uporaba: Uporablja se ga kot mazilo in sicer tako, da se na svinjsko/kokošjo mast da eno, dve pesti cvetov, premeša in odstavi. Drugi dan odtalimo, segrejemo in precedimo.

Uporaba v kuhinji: Uporabljajo ga tudi za čaj in namočijo v žganju.

Trpotec (Plantago sp.) – ozkolistni (Plantago lanceolata) in širokolistni (Plantago major)Po domače: trpotc, trpwtec, ozki trpotec

Ljudska uporaba: »Enkrat je /…/ lih stara mama naša, pa meni je ena žjenska poveda-la, je tamle nekaj brala, sn rekla, da kaj nabira /…/ ja, da trpwot›c. Da njeni otroci, je rekla, kuk bi mwogla dat za sirup. In, da je tud wona od ene taku čula inn pole sn jest. Ne vem kulku let. K mi je wona povedala kaku nrdi in tud js tu delala. « (M. B, Podgraje)

FOtO

: VAl

ERIJA

BIR

SA

FOtO

: ERI

KA G

ERlJ

EVIČ

IN A

NJA

FR

ANEt

IČ

13

Ozkolistni in širokolistni trpotec

Navadni trpotec, ozkolistni in prav tako širokolistni so uporabljali za razne lažje po-škodbe, kot so rane, otiščanci, udarci, opekline in piki žuželk.

Način uporabe: liste trpotca so mnogi enostavno strli, nekateri tudi med kamni, in to položili na prizadeto mesto. liste trpotca so kdaj pomešali tudi s prašičjo mastjo, da je nastalo nekakšno mazilo. Potolčen širokolistni trpotec se je lahko položilo tudi na zagnojena mesta, saj je to pomagalo pri celjenju, ker je »potegnilo rano skupaj« in pri izločanju gnoja. Navadno so potolčen trpotec polagali na rane zjutraj ali zvečer. Širokolistni trpotec so uporabljali tudi za podpludbe in zvine, tako da so rastlino strli »les na les«, ga položili na zvin in ovili s povoji.

Na splošno pa je trpotec koristen tudi za notranje zdravstvene težave. Čaj in žganje iz tega zelišča so pili ob želodčnih težavah in bolečinah v trebuhu. Koristen pa je bil ob suhem kašlju, bronhitisu, prehladu, za izkašljevanje, pomagal pa je tudi tistim, ki so imeli težave s prekomernim potenjem. Poleg čaja so za naštete bolezni delali tudi kopeli, sirupe in z dodatkom šentjanževke olje iz trpotca.

Priprava sirupa: »In tropotec nebjerem zdej no, ma sej zdaj je več lep. Je punu džja in to. Ma najveć ga maja. [...] Ma največ ga drwobno zrežem in eno vrsto sladkorja, eno vrsto to in denem tam […] in k se tisto vse stopi /…/ potlej precedim […] in je treba fanj zaprt. Včasih tisti pokroučki ne držijo pa še najlonček stavim pa eno lastiko okroh.« (M.B., Podgraje)

FOtO

: KAt

JA K

OVI

Č


takšen pripravek iz ozkolistnega trpotca mora stati nekaj časa v temi in ne na soncu, kakor mnogi drugi sirupi s podobnim načinom pripravljanja.

Sirup so pripravili tudi tako, da so ozkolistni trpotec in limono prekuhali v vodi, to precedili in dodali sladkor. Mešanico so pustili nekaj časa vreti in nato še toplo prelili v steklenice, ki so jih dobro zaprli.

cesen (Allium sativum)Po domače: česn, čjesen

Ljudska uporaba: Česen je že od nekdaj znan naravni antibiotik, ki krepi imunski sis-tem. Nekateri so česen jedli vsak dan, saj jih je to zavarovalo celo zimo pred prehladi in raznimi boleznimi. Kar strt surov ali dodan raznim jedem pa je bil koristen tudi za zniže-vanje holesterola, za slabokrvnost, za zniževanje krvnega pritiska, pri težavah s pljuči in proti jetiki.

Česen je bilo zelo učinkovito in najbolj pogosto zdravilo, ki so ga včasih uporabljali proti glistam, zlasti za otroke. Česen so tako navezali na vrvico in ga dali okoli vratu, saj so verjeli, da je tako njegov vonj odganjal gliste. Za odpravo glist so uporabljali česen tudi tako, da so z njim otroke mazali po trebuhu. Najbolj pogosta metoda za boj proti glistam pa je bil strt strok česna pomešan z oljem. »So strli česn…fanj no sz kakimi

Česen

FOtO

: VAl

ERIJA

BIR

SA

15

vilcami al z nwožm /…/ in ne vem, če so deli malo wolja, ne vem kaj in tistu spit. […]In nesmo mi, majhni otroci niso teli tizga pet. Je blu taku slabu. Samo /…/ nej, nismo taku hodili v lekarne kukr zdej.« (M. B., Podgraje)

Uporabljali so ga tudi za razne zunanje poškodbe ali kožna obolenja, kot so rane, rani-ce okoli ust, bradavice ter strtega, pomešanega s čebulo in moko, za kurja očesa.

Priprava tinkture iz česna: Česen so uporabljali tudi v obliki tinkture, ki so jo naredili tako, da so ga nekaj časa namakali v alkoholu ter to nato pili v obliki kapljic (od 12 do 25 kapljic).

Lipa in lipovec (Tilia platyphyllos Scop. in Tilia cordata Mill.)

Ne le, da lipa predstavlja kulturni simbol Slovenije, ampak je tudi zelo pomembna v zdravilstvu. Morda smo se med nabiranjem cvetov lipe večkrat spraševali, ali nabira-mo lipo ali lipovec? Seveda je popolnoma vseeno, saj se pri obeh vrstah cvetovi nabi-rajo za čaj. Navkljub podobnosti pa lipa in lipovec nista moška in ženska oblika iste vrste. Po znanstvenem poimenovanju lahko vidimo, da sta to dve različni vrsti. Za pra-ve botanične entuziaste je razlika očitna. Razlikujeta se že po velikosti listov, najboljši določevalni ključ so pa žilni koti spodnje ploskve lista. Pri lipovcu so žilni koti rdeče-rumeno dlakavi, medtem ko so pri lipi bledodlakavi (Martinčič 2007).

Razlika v velikosti lista lipe (levo) in lipovca (desno)

FOtO

: MAN

JA t

IŠlE

R


Rdečerumeno žilni koti (levo), ki so značilni za lipovec in bledodlakavi žilni koti (desno), ki so značilni za lipo.

Cvetovi se uporabljajo za čaj, ki pomaga: - proti angini, ošpicam, mumpsu, gripi, prehladu in vročini, - lajša živčno napetost in- odpravlja kašelj.Veliko pripomore pri vročinskih stanjih, saj učinkovito spodbuja potenje in posledič-no zniža vročino.

Materina dušica, timijan (Thymus L.)

Rod je zelo taksonomsko težaven, saj sta zanj značilni velika znotrajvrstna variabilnost in pojavljajanje medvrstnih križancev ( Jogan 2007). Zaradi tega razloga je timijan do-ločen le do rodu.

Vrsta se je po bazi podatkov uvrstila na najvišje mesto za zdravljenje več vrst bolezen-skih stanj. tako lahko sklepamo, da je v ljudskem zdravilstvu imela velik pomen, saj predstavlja »univerzalno zdravilo«.

Predvsem se uporablja liste in listne vršičke:

- proti glistam, obstipaciji, prehladu, kašlju, slabokrvnosti, vnetemu grlu, bronhitisu in glavobolu,

FOtO

: MAN

JA t

IŠlE

R

17

Posušen timijan oz. materina dušica

- pomagi pri odvajanju vode, pospeševanju mesečnega perila, krepitvi želodca in čre-vesja, krepitvi živcev, raztrupljanju telesa, krepitvi telesa in- blagodejno vpliva na srce, pomirja, vpliva na boljši spanec ter se uporablja pri masaži prsi.Pripravki so lahko v obliki žganja, sirupa, čaja, olja ali pa kot začimba, saj je močno aromatična.

Krvavi mlecnik (Chelidonium majus L.)

Je naša edina vrsta iz rodu Chelidonium. Rastlina je dobila ime po svojem rumenozla-tem mlečku, ki priteče, če rastlino odtrgamo.

Veliko ljudi uporablja izraz krvavi mleček, namesto krvavi mlečnik, kar je narobe, saj mlečki (Euphrobia sp.) spadajo pod družino mlečkovk (Euphorbiaceae), medtem ko krvavi mlečnik spada pod družino makovk (Papaveraceae).

Že skozi zgodovino je bilo znano, da sok mlečnika odpravlja nezaželene bradavice in kurja očesa, kot je tudi v intervjuju povedala Zdenka Hreščak iz Dolnjih Vrem: »Bra-davico moramo z razkuženo iglo na sredini razpraskati do njene korenine (črna pikica) in nato na to korenino nanesti krvavi mlečnik«.

V enem izmed intervjujev je bilo omenjeno tudi, da pomaga pri rakavih obolenjih.

FOtO

: MAN

JA t

IŠlE

R


Rumenozlati mleček krvavega mlečnika Krvavi mlečnik

Arnika (Arnica montana)Opozorilo: glej strokovno literaturo in opozorila glede notranje in zunanje uporabe

Arnika predstavlja rastlino za vsesplošno uporabo. Najpogosteje se uporablja kot tink-tura – cvetovi arnike se namočijo v močno žganje.

Ljudska uporaba: Pomaga proti vsem kožnim problemom (dermatitis, urtikarija), pospeši celjenje ran, vreznin, odrgnil, opeklin in udarcev. Prav tako pa pomaga tudi proti zobobolu, tako da se z tinkturo arnike spira ustna votlina. Njena uporaba je ve-činoma omejena na zunanjo uporabo, vendar je bilo v enem izmed intervjujev ome-njeno, da je koristna tudi za želodec (notranja uporaba). Plod arnike je v jeseni dober za čaj.

»Med temi so tudi arnika. Ni ta travniška, je ameriška, njivska arnika. Mal manjša je, učink pa je isti. Najdemo pa sorodne vrste. So recimo dve sorodni vrsti, ena je v naravi prepovedana, eno pa lahk nabiraš. Namensko so nardili tako, da so jih vzgojili. Zato je fajn. Ostale rman, lokev, evo tle zrav raste, zrav nas – za pritisk. Lahko jo z balkona pobereš. Zdej recimo ko bo zacvetel, se poberejo cvetke in listi, jeseni ko pa dozori je plod za čaj. Ma tak dober okus.« (I.H., Kutiževo)

Baldrijan (Valeriana officinalis)

Baldrijan ima zanimiv spekter blagodejnih lastnosti. Pomaga proti slabosti, ščiti srce in ima tudi pomirjevalni učinek. Najpogosteje se uporabljajo baldrijanove kapljice, čaj ali tinktura iz korenine.

Domača uporaba: V primeru slabosti se baldrijanove kapljice namaže pod nos in na sence, kadar je bila slabost zelo huda, močna, so pa s kapljicami namazali tudi srce. Uporaba baldrijana je tako zunanja kot notranja.

FOtO

: MAN

JA t

IŠlE

R

19

Uporaba in opozorilo:

»Lahko kot tinktura lahko kot čaj. Zdej za … ja, pa še sirupe delamo. (op.p nejasno) S temi sirupi pa je tako, da ogromno otrok smo rešili lih v Kopri, ker so nonstop kihali, kašljali.« (I. H., Kutiževo)

»/…/No recimo ta baljdrijan ni samo za pomiranje ampak tudi recimo za srce odličen. Tko da če maš kakšne probleme s srcem je tudi v redu. Nima nobenih stranskih učinkov. Edina stvar je ta, da se ne sme mešat tablete pa zelišča, ker lahko ena zelišča nardijo lih kontra učinek. Zato je to. Al maš eno al drugo. Da se pa vse rešit s temi, od pritiska do vsega, karkoli.« (I., H., Kutiževo 14)

Netresk (Sempervivum tectorum)Po domače: ušisnik, ušesnik

Netresk ali ušesnik, kot mu pravijo domačini, nam že samo ime pove, da služi zdravljenju bole-čega vnetega ušesa. Uporabi se sok iz listov rastli-ne, ki ga iztisneš v posodico ali na gazo, in ga apli-ciraš v obolelo uho ter pustiš delovati čez noč.

Ljudska uporaba: »Se ga je zmastilo, če si imel – ni blo tistih pumpc, ko so zdaj – kančke, pomoči-li cunjo, vato al kaj je tam blo in se je stisnilo notr.« (Z. G., Dane pri Divači)

Netreski v loncu

Navadni brin (Juniperus communis)Po domače: brin

Ljudska uporaba: Brin so nekoč uporabljali za trebušne krče. Iz njega so naredili olje, ki so si ga namazali na oboleli predel. Brinovo olje je tudi odlično zdravilo pri prehladnih obolenjih. Ko so bili otroci močno prehlajeni, so na krpico kanili nekaj kapljic brinovega olja in to so dali otroku, da je malo povohal. Nekoč so imeli otroci pogosto gliste, ki so jih pozdravili z brinovim oljem. Prav tako lahko brinovo olje uporabljamo za zdravljenje ran. V ljudskem zdravilstvu je bilo brinovo olje zdravilo za krče pri dojenčkih, ki so ga do-jenčkom namazali po trebuhu. Brinjevec pomaga tudi pri želodčnih težavah, bolečinah v

FOtO

: VAl

ERIJA

BIR

SA


trebuhu in bolečem ušesu, tako da si ga namažemo v zunanji del ušesa in si damo v uho malo vate. Brinovo olje lahko uporabljamo tudi za zdravljenje ran.

Pripravki: Navadni brin lahko namočimo v žganje ali olje.

Šentjanževka (Hypericum perforatum) Opozorilo: glej strokovno literaturo in opozorila glede notranje in zunanje uporabe

Ljudska uporaba: Iz šentjanževke so največ-krat izdelovali šentjanževo olje, ki so ga pripravili tako, da so šentjanževe cvetove namočili v oljč-no olje in pustili približno tri tedne na soncu. S šentjanževim oljem so zdravili predvsem rane, odrgnine, udarce in vse vrste opeklin. Šentjan-ževka, namočena v oljčnem olju ali njen, čaj po-maga tudi pri bronhitisu in živčnih napetostih. Za obnavljanje hrustanca pomaga šentjanževka, namočena v oljčnem olju. Šentjanževo olje si večkrat na dan namažeš na oboleli predel in to ponavljaš približno tri mesece. to naj bi ti odpra-vilo bolečine. S šentjanževim oljem se namaže-mo okrog popka, ko nas boli trebuh.

Šentjanževo olje

Pripravki: Šentjanževko lahko skuhamo kot čaj, iz nje lahko pripravimo mazilo ali šentjanževo olje.

Opozorilo! Ob jemanju kontracepcijskih tablet uživanje šentjanževke ni priporo-čljivo, saj lahko šentjanževka izniči njihovo delovanje.

Kamilica (Matricaria camomilla)Po domače: komil‘ ca, kamilca

Ljudska uporaba: Kamilični čaj so uporabljali za pomirjanje in lažje spanje, izpiranje vnetih oči, odvajanje vode. Kamilica, namočena v olju je bila dobra za zbijanje vročine. Olje so si namazali na čelo, zapestje, gležnje in podplate. Po približno 10 minutah naj bi to zbilo vročino pri virozah ipd. Pripravki iz kamilice so dobri tudi za odpravljanje želodčnih težav in krčev pri dojenčkih. Prevretek iz kamilice se uporablja za krepitev svetlih las.

Pripravki: Kamilico lahko namočimo v olje ali iz nje pripravimo čaj (tudi za obkladke).

FOtO

: AN

DRE

JA G

ORK

IČ

21

NAJBOLJ ZANIMIVE RASTLINERman (Achilea spp.)Po domače: rman

Ljudska uporaba: Uporabljali so ga kot čaj za čiščenje krvi in sirup. Rmanov čaj so si pripravili v primeru bolečin v želodcu ter slabe prekrvavitve (šibke menstruacije). Rmanovi cvetovi so bili odlični kot pomoč pri ranah, udarcih in opeklinah.

Opozorilo: Na tem mestu je pomembno izpostaviti tudi to, da se preveč rmanovega čaj ne sme popiti, saj v prevelikih količinah povzroča krvavite.

Sogovornica nam je povedala tudi zanimiv rek, ki so ga uporabljali za rman: »Rman, rman pokaži kri, kr moja glavca me boli.«(M. M., Senožeče)

Bezeg (Sambucus nigra)Po domače: Bzga, bzg

Ljudska uporaba: Bezeg so nabirali, sušili in shranjevali v steklene kozarce, kjer so ga imeli za celotno zimo, predvsem za pripravo bezgovega čaja. Bezgov čaj so upora-bljali v primeru prehlada ali vročine, saj je pomagal, da si se prej prepotil. Prav tako so oziroma še danes pripravljajo v poletnih mesecih iz bezgovih cvetov osvežilen bezgov sirup. ljudje so verjeli, da naj jih bi bezeg varoval pred vsemi uroki.

Bezgov sirup so pripravili na naslednji način: »…Sam tm pa murš dent 25 cvetov, tri litre vode in tisto tudi na… 24 ur močiš. Inu po 24 urah precediš in daš 3 kile sldkorja in pol tistu prekuhš in kdr je ohlajeno daš citronko notr, 3 deke citronove kisline prosim .. in naliješ u steklenice, kdr j ohlajeno in spraviš in imaš lhku še za drugu letu, se n pokvari…« (I. F., Potoče)

Uporaba v kuhinji: Bezeg so upora-bljali tudi v kuhinji in sicer v obliki čaja, soka ali pa ocvrtega bezga. Bezgove cvetove so pomočili v testo, kot za pri-pravo palačink, ali pa samo v jajce, ter to vse skupaj ocvrli v ponvi. Postregli so ga posutega s sladkorjem ali pa brez.

Priprava bezgovega sirupa FOtO

: ERI

KA G

ERlJ

EVIČ

IN A

NJA

FR

ANEt

IČ

22 najbolj zanimive rastline

Divja cešnja (Prunus avium)Po domače: Divja češna

Ljudska uporaba: Iz divje češnje so v večini pripravljali čaj. tudi češnjeve peclje so skuhali v obliki čaja in jih nato uporabljali kot sredstvo za zbijanje vročine. Prav tako so si pripravljali tudi obkladke, ki so jih namočili v čaj, pripravljen iz pecljev divje češnje, in jih nato polagali od kolen navzdol. to je tudi pomagalo pri zbijanju vročine.

Zmlete koščice divje češnje so bile izredno strupene. tudi češnjevo smolo so upora-bljali predvsem za zdravljenje živine, če so imele živali pri parkljih rane.

Kopriva, velika (Urtica dioica)Po domače: kopriva

Ljudska uporaba: Kopriva se je glede na intervjuje izkazala za zelo priljubljeno in pogosto uporabljeno rastlino v Biosfernem območju Kras. Že od nekdaj so jo ljudje uporabljali kot zdravilno rastlino, za kozmetiko in tudi v kulinariki. Bila je koristna za razna zunanja kožna obolenja, pa tudi za kri, želodec, mehur, kosti in čiščenje telesa nasploh.

Način uporabe: Koprivo, nekaj dni namočeno v katerokoli olje (tisto, ki so ga imeli pri hiši), ali žganje, so uporabljali za opekline, revmo in obolele sklepe. Uporabljali so tudi svežo koprivo, nabrano v suhem in sončnem vremenu, s katero so obtolkli obole-le sklepe, da so nastali mehurji.

Kopriva

FOtO

: KAt

JA K

OVI

Č

23

Ker je bila kopriva zelo dostopna rastlina, in so jo prebivalci Krasa pobirali kar »ob poti«, so iz nje pogosto kuhali razne čaje. Čaj iz koprive so običajno pili ob bole-činah v trebuhu, ob ledvičnih težavah, ob slabokrvnosti, za odvajanje vode, proti prehladu, ob pomanjkanju železa in magnezija ter za čiščenje telesa. Koristen naj bi bil tudi za ženske, ki so so imele za seboj že veliko porodov ali pa za tiste, ki so prav-kar rodile, saj kopriva obnavlja kosti. V vasi Zabiče so poznali tudi mešanico ime-novano »krt« (rman, kopriva, regrat), ki so jo uporabljali za spomladansko kuro. Poparek iz koprive je bil priporočljiv tudi za nego las, saj so ti po koprivi postali bolj sijoči in gosti. Kopriva je bila koristna za lasišče tudi iz zdravstvenega vidika, saj ga je obnavljala in ustavljala izpadanje las. Prav tako je za slednjo težavo pomagala tudi kopriva pomešana z rumenjakom. lase so si nekateri umivali tudi s koprivo, namočeno v žganju.

Opozorilo: S pitjem tovrstnega čaja ne smemo pretiravati, prav tako to velja tudi za mnoge druge močne zeliščne čaje. Pomembno je namreč, da po treh tednih pitja naredimo pavzo (vsaj nekaj tednov).

Priprava: Nekateri so čaj pripravili tako, da so za nekaj časa pokuhali prgišče »fri-šne« ali posušene koprive v vreli vodi. tak pripravek je bilo priporočljivo spiti zjutraj na tešče.

Uporaba v kuhinji: Kopriva je bila nepogrešljiva tudi v kuhinji, saj so jo mnogi upo-rabljali kot prilogo k raznim jedem. Zlasti je bila priljubljena »špinača« iz koprive, ki so jo pripravili tako, da so hitro skuhali listje koprive in jo začinili ali zabelili.

»Seveda, sam perje, veš odtrgaš lepo malu taku in nardiš, ko.. kot špinačo.« (N. B., Portorož)

Preslica (Equisetum sp.) oz. Njivska preslica (Equisetum arvense)Po domače: preslca

Ljudska uporaba: Preslico so v Biosfernem območju Kras največkrat uporabljali predvsem za odvajanje vode, pri težavah z ledvicami ali prostato ter za zdravljenje vne-tega mehurja. Bila je vsestransko uporabna, saj se je lahko uporabljala kot pripravek za lajšanje menstrualnih težav ali pa kot sredstvo za odpravljanje prhljaja pa, tudi bronhi-tisa. Nekateri naj bi jo celo koristili kot zdravilo pri rakavih obolenjih.

Način uporabe: Največkrat so uporabljali mlado rastlino, ki so jo posušili in iz nje skuhali čaj.


Preslica Preslica v naravi

Priprava čaja: Čaj so pripravili tako, da so preslico namočili v vodo in pustili, da zavre v vodi, jo pokrili, pustili mirovati deset minut, nato pa precedili. Čaju so včasih dodali tudi med.

»… Malo pestim ma samo, da zavrje. /…/Al pa piše tudi sam toplo vodo maa js ga, da zavrje in po pokrijem inn deset minut in precedim. /…/ No pa včasih z mjedm. Js ne morem brez sladkorja …« (M. B., Podgraje)

Praprot (praprotnice – Pteridophyta)

Ljudska uporaba: Med zanimive rastline, ki so jih uporabljali na Krasu zagotovo lahko umestimo tudi praprot. ta je služila predvsem kot zdravilo in sredstvo za lajšanje bolečin pri revmatičnih obolenjih.

Način uporabe: Rastlino so posušili, nato pa suho praprot s pomočjo krpe ovili okoli obolelega mesta.

»… Praprot pa da je dwobra ze tudi, da če imaš reumo. /…/ Si daš na koleno al pa blazino. Suha praprot. /…/ Deneš, mahar z enim špagom zvežeš, pošušiš v temnemu in polje, če te hrbet al kaj, da se dene tako, ma platnas... platneno... /…/ krpo innn, da si daš ne obolelu mestu.« (M. B., Podgraje)

FOtO

: VAl

ERIJA

BIR

SA

FOtO

: Kat

ja K

Ovi

č

25

Zanimivost: Pri praproti gre omeniti še to, da ni služila le kot sredstvo za lajšanje revmatičnih obolenj, pač pa so jo uporabljali tudi proti mrčesu. to so naredili tako, da so v hleve obesili praproti, na katere so se prijele muhe, vse to pa so nato zažgali.

»Praprot se je obeslo in so se mühe tam nabrale. /…/ In po so užgali u kako vrečo in so to zažgali.« (M. B., Pod-graje)

Praprot

Bor (Pinus sp.)Po domače: borovje

Ljudska uporaba: Bor je predstavljal največjega zaveznika v boju proti težavam z di-hali, prav tako pa so iz borovega lubja delali obkladke in pa pripravke za čiščenje kože.

Način uporabe: Pri obolenjih dihal so se sprehajali po borovih gozdovih in globoko dihali zrak, obkladke in mazila so pripravili tako, da so skuhali čaj iz borovega lubja in ga namazali na kožo.

»Pol je pa, kar smo imeli oslovski kašlj, so nas pelali gor v boričje pa smo vdihavali tisto zrak. Od boričja.« (Z. J., Podgraje)

Bor

FOtO

: VAl

ERIJA

BIR

SAFO

tO: K

atja

KO

vič


Navadni gabez (Symphytum officinale L.) Opozorilo: glej strokovno literaturo in opozorila glede notranje in zunanje uporabe

Vrsta je zelo variabilna, saj je barva cvetu odvisna od pH celične vakuole (Surina, osebni stik 2015). Zato poleg vijoličastih in škrlatnih primerkov obstajajo tudi beli primerki, kot je opazno na sliki.

Uporablja se:- proti bolečim sklepom, revmi, boleznim dihal, gripi, opeklinam, bolečinam v kosteh,- dobro za želodec, ledvice, črevesje, rane, udarce in opekline ter- pomaga pri zvinih.

Gabezova korenina se lahko uporablja kot mazilo, v alkoholu (tinktura?) in masti.

Variabilnost gabeza. Na levi strani je bel primerek, na desni, nekoliko slabše viden, je tipičen vijoličasti primerek

FOtO

: MAN

JA t

IŠlE

R

27

cebula (Allium cepa L.)

Za družino lukovk (Alliaceae) je značilen poseben vonj (Wraber 2007), spomnimo se, na primer, na vonj čebule. Prav tako nam lahko hitro pride na misel značilen vonj čemaža (Allium ursinum), ki tudi spada v rod lukov. Čebula je gojena rastlina, ki pa včasih podivja. Izvira iz srednje Azije (Wraber 2007).

Z razširjeno splošno rabo v kuhinji se je pa prav tako razvila velika (so)uporaba v zdra-vilstvu, in sicer:

- proti glistam, glavobolom ter prehladu,

- krepi imunski sistem, zmanšuje holesterol in je naravni antibiotik,

- pomaga pri odstranjevanju ježevih bodic in lajša pike žuželk ter

- pomaga pri žuljih.

Kot je omenila Pavla Kres iz Divače: »Naredilo se je ovratnice, saj naj bi vonj odganjal gliste.« in tudi »Popečeš čebulo in jo še vročo daš na prizadeto mesto. Tako naj bi ježeve bodice lažje spulil ven.«.

tudi blagodejno vpliva na prehlad, kot je ome-nila Zdenka Hreščak iz Dolnjih Vrem: »Nareže-mo na rezine, dodamo eno veliko žlico meda in to pu-stimo nekaj časa, da se sto-pi. Ko se to stopi, odstraniš čebulo in tisto tekočino poješ po žlicah«.

Prehrana in zdravilstvo sta se razvijala skupaj (in močno vplivala na člove-ka). tako lahko tudi po-mislimo na timijan, lovor, ajdo, krompir, čemaž, bo-rovnice, bezeg in še veliko drugih vrst.

Čebula FOtO

: MAN

JA t

IŠlE

R


Navadna ajda (Fagopyrum esculentum Moench)

Ajda ne spada pod trave (Poaceae), kot jo obravnava večina ljudi. Spada v družino dre-snovk (Polygonaceae). Skozi stoletja je bila pomembno živilo v vsakdanjem življenju. Poleg pomembnega kulturnega pomena ima tudi veliko zdravilnih lastnosti, in sicer:

- čisti kri ter preprečuje srčno in možgansko kap,

- pomaga pri krčnih žilah in proti griži.

lahko se naredi čaj iz cvetov, proti griži se pa popraži ajdova zrna in nato skuha.

Za čaj je opisala Zdenka Hreščak iz Dolnjih Vrem: »Dve čajni žlički zeli ajde prelijemo s skodelico vrele vode in pustimo stati 10 minut. Pijemo 3 - 4 skodelice dnevno približno 6 - 12 tednov«.

Tavžentroža (Echinacea purpurea)Po domače: Taužntrwža

tudi tavžentroža je namenjena vsesplošni uporabi; lajša želodčne težave, zdravi gla-vobole, čisti kri in na splošno raztruplja telo. Iz njenih cvetov se pripravlja zdravilni čaj ali pa se cvetove namoči v žganje.

Žajbelj (Salvia officinalis)Opozorilo: glej strokovno literaturo in opozorila glede notranje in zunanje uporabe

Žajbelj zdravi bolezni povezane z dihali, usti in grlom; preprečuje prehlad, lajša kašelj in bolečine v grlu. Uporablja se posušene žajbljeve liste, ki se jih skuha v mleku ali vodi. Prav tako pa se lahko pripravi žajbljev poparek, katerega se inhaliha tako, da se nad pri-pravljen poparek sklonimo, si glavo pokrijemo rjuho ali z brisačo in vdihavamo vodne hlape poparka.

Opozorilo: Intervjuvanka Ivanka Fernetič nas je opozorila, da prekomerno pitje žaj-bljevega čaja ni priporočljivo.

»Obe sta taku močni strupi, da če to združiš – ker žajbel ni za notranjo (op.p uporabo) žajbelj je samo za zunanjo; za grgranje./…« ( I. H., Kutiževo)

29

Ameriški slamnik (Echinacea purpurea)

Ameriški slamnik krepi imunski sistem in tako zvišuje odpornost. Uporabljamo ga lahko v obliki sirupa ali žganja.

Uporaba: Kadar se uporablja kot žganje je priporočljivo zaužiti že samo 2–3 kapljice na dan.

»Ker recimo ene, lih ta ameriški slamnik, ki se uporablja za sirup, vse tri dele rastline, korenina, listi in cvet, po treh letih komaj dozori, korenina. Cvet pa lahko vzameš takoj prvo leto. Če hočeš pravo kombinacijo moreš vse troje uporabit za recimo, za sirup. Pa za tinkutro tudi. Za čaj pa lahko posamezne dele. Zato ta čas ko dozori, počakaš štiri al pa pet let, daš korenino recimo na štiri dele pa posadiš in maš spet dvoje naprej.« (Ivan Hribar, Kutiževo pri Ilirski Bistrici)

Peteršilj (Petroselinum crispum)

Včasih so ženske odpravile neželeno nosečnost, tako da so v 1 dl vode namočile veliko količino peteršilja in to potem popile. to naj bi pomagalo, da so splavile ( Jožefa Iskra, trpčane pri Ilirski Bistrici).

Za lažje odvajanje vode je priporočljivo piti čaj iz peteršilja (P. K., Divača).

Peteršilj

FOtO

: AN

DRE

JA G

ORK

IČ


Rdeca pesa (Beta vulgaris)

Za zbijanje vročine so uporabljali nekoč pesin sok. Rdečo peso so naribali in jo dali v gazo ter iz nje iztisnili sok, ki so ga popili in to naj bi pomagalo zbiti vročino (Š. N. Ž., Betanja pri Divači).

Za slabokrvnost pomaga pesin sok, ki ga pripravimo tako, da rdečo peso dobro opere-mo, olupimo, naribamo in nato iztisnemo sok (Š. N. Ž., Betanja pri Divači).

liste rdeče pese se uporablja tudi za zdravljenje gnojnih turov (P. K., Divača).

Rožmarin (Rosmarinus officinalis)

Nekoč so za krepitev spomina pili po majhnih požirkih v belem vinu namočen rožma-rin (Pavla Kres, Divača).

Za ženske bolezni so uporabljali rožmarin namočen v sladkani vodi. Dobljeni sok so ženske pile po žlicah ( J. I., trpčane pri Ilirski Bistrici).

Rožmarin

FOtO

: VAl

ERIJA

BIR

SA

31

ZANIMIVOSTI IN ZANIMIVI NAcINI ZDRAVLJENJA

ZobobolStarejši naj bi imeli trdne zobe, vendar so v primeru zobobola ukazali z vodo zmočit “škr-le” in bosi hodit po njih. Slednje so značilni “okras” na dvoriščih pred kraškimi hišami.

PrehladProti glavobolu in kašlju, ki sta nastopila ob prehladu, so v vročo vodo vsuli drobtinice sena in vdihovali to soparo.

»Tud seno je dobro, mrve od sena je dobro det močit gor, djet prevjet in tisto soparo dihat, si glavo obokat ino dihat tistu.« (Z. J., Podgraje)

Bolecine v trebuhuBolečine trebuha oziroma želodca so pozdravili tako, da so pripravili obkladke iz ilovi-ce in kisa in jih dali okrog trebuha.

»In se je obkladke tud za želwodc, če je bwolu. So ilouco pa kis pa so okroh želodca dali.« (M. B., Podgraje)

Zdravljenje z ogljemEno najzanimivejših in raznovrstnih zdravljenj je bilo vsekakor zdravljenje z ogljem. tega so uporabljali tudi pri raznih vraževernih obredih in za prerokovanje. Glavobol so na primer odpravljali tako, da so obolelemu dali piti vodo, v katero so pomočili razbeljeno oglje, po tem pa so ga s to vodo še poškropili.

»Ja, ma ne vem. Woglje so stavle u wodo in smo mohle malo spit in nekam čez glavo so nam tisto /…/ kropile in da pomaha ze glavobol (smeh). Ne vem, če …« (M.B., Podgraje)

Vodne poparke, v katere so položili oglje in razne rastline za boljši vonj, so uporabljali v boju proti prehladu in kašlju, za čiščenje sinusov in zdravljenje pljuč.

»Pri nas so meli to navado. Či si bil bolan. Si pokril čez glavo to in potem so vlivali, delali noter neko, poleg oglja še neko stvar ne.« (V.B., Portorož)

Zdravljenje z zagovarjanjemDomiseln način, ki so se ga ljudje nekoč posluževali za zdravljenje raznovrstnih bole-zni, je gotovo tudi zagovarjanje, pri katerem niso uporabljali nobenih rastlin ali rastlin-skih pripravkov, pač pa so se zanašali na moč lastnih besed in gibov z rokami.

32 ZANIMIVOSTI IN ZANIMIVI NAcINI ZDRAVLJENJA

tako so na primer za zdravljenje ječmenčka na očesu na obraz obolelega polagali roke in ob tem izgovarjali oziroma ''švejali'': »Ječmen žanjem, ječmen žanjem, lažeš baba.« (Z. J., Podgraje 2015)

Pomembno je poudariti tudi, da so nekoč verjeli v moč rastlin, ki so morale biti obve-zno prisotne v vsaki hiši, saj so že s tem veliko prispevale k vsesplošnemu blagostanju. tako je imel veliko moč rožmarin, ki so ga počastili tudi v ljudski pesmi. »Rožmarin ima svoj duh, naj bo zelen al‘ pa suh.« (N. B. In V. B., Portorož 2015)

Zdravljenje ranZa pozdraviti rano so pripravili širokolistnati trpotec z mreno iz prašičje masti, ki se ju je povilo okoli rane, tako da je delovalo kot povoj ali »flajšter«. Po pripovedovanju informatorke Dore Valečič, naj bi potem, ko je bila rana pozdravljena, povoj kar sam odpadel.

Zlom okoncinePri zlomu roke ali noge so uporabili dve palčki na vsaki strani okončine, ki so ju pove-zali in nato zlom namazali z majnim maslom.

Refluks Proti refluksu ali po domače »zgagi« je pomagalo, če se je zvečilo kavno zrno.

Izpadanje lasProti izpadanju las so koprivo pomešali z rumenjakom in si namazali lase.

Proti ušemKo so ljudje imeli uši na glavi, so si lasišče namazali z petrolejem.

Zdravljenje živalitudi živali niso prikrajšali. Katran so uporabljali tako, da so ga namazali okrog kravjih ušes. to je pomagalo proti konjskim muham, ki naredijo roza lise. Če pa so krave ho-dile po visoki travi, so lahko dobile klope. te so lahko odstranili le, če so kravje vime namazali z zgornjo plastjo smetane, nato pa so klope odstranili.

Za na konec pa: Žganje (šnops) pa pomaga pri vsemu, saj naj bi, po besedah informatorja, »vse notri v telesu požgal. Če se je dodalo še kakšno rastlino kot kamilico ali pa …, je še bolj pomagalo proti boleznim, saj je povečal učinek rastline, ki pomaga pri določeni bolezni ali težavi.«

33

crni bezeg (Sambucus nigra)Ko so bili otroci bolni, so šle matere nabrat bezgove vejice in jim jih dale po telesu ter jih pokrile z odejo. In to naj bi iz otrok pregnalo vse bolezni (Iskra 2015).

cesen in cebula (Allium sativum et allium cepa)Če so otroci dobili gliste, so jim iz česna ali čebule naredile ovratnice, ki so jih dali okoli vratu, saj naj bi česnov ali čebulni vojn odganjal gliste (Kres 2015).

Praprot (Pteridium aquilinum)Obstaja pesem, ki govori o tem, da so na kresni večer nabrali praprotne trose in šli pod bukev, da bi imeli srečo (Kres 2015).

Praprot se da v posteljo, ko se gre spat, to naj bi pomagalo pri revmi in putiki (Kres 2015).

Šentjanževka (Hypericum perforatum)Če jemljemo kontracepcijske tablete, ne smemo piti čaja ali kakor koli drugače notranje uporabljati šentjanževko, saj ta izniči njihov učinek (Hreščak 2015).

Netresk (Sempervivum tectorum)Na robove slamnatih streh so nekoč dajali netresk, ker naj bi varoval pred udarom strele (Kres, Žnidarčič, Iskra, Požrl 2015).

Štiriperesna deteljica (Trifolium pratense/repens)Če si našel štiriperesno deteljico, ti je prinesla srečo (Požrl 2015).

Trave Na kresno noč ti morajo pasti semena trav v škorenj, da dobiš čudežno moč in lahko razumeš živali (Žnidarčič 2015).

RožeBlagoslovljeno cvetje, ki cveti ob kresni noči, so posipali po celotni domačiji (hiša, dvorišče, hlev) verjetno za zaščito (Kres 2015).

KavaZa glavobol pomaga črna kavo z limono (Žnidarčič 2015).

Jazbeceva mastZa bolečine v hrbtenici in križu pomaga jazbečeva mast (Alojz Žnidarčič 2015).

34 ZANIMIVOSTI IN ZANIMIVI NAcINI ZDRAVLJENJA

Odganjanje muhVčasih je bilo na kmetijah (podeželju) veliko muh. Muhe so odganjali tako, da so iz praprotnih vejic, ki so jih povezali v šope, naredili muholovce. te šope so obesili po hiši. Zvečer so se muhe zatekle v hišo in se ujele v te muholovce. Na takšen način so v preteklosti lovili muhe (Požrl 2015).

Hrastove veje, poškropljene s sladkano belo kavo, so obesili v hiši. Muhe so zvečer šle na te veje, z žakljem so jih ulovili in tolkli ob tla, da so jih pobili (Kres 2015).

Odganjanje moljevV omare se položi sivko (Iskra, Kres, Požrl, Žnidarčič 2015), lovorjevo (Iskra 2015) ali orehovo (Kres 2015) listje.

Za odstranjevanje klopovKlopa se namaže z jabolčnim kisom in po nekaj minutah popusti, pik pa ne srbi (Požrl 2015).

Zašcita pred urokiČe imaš bršljan (Hedera helix) in bezeg (Sambucus nigra) okoli hiše te ščiti vseh urokov (Hreščak 2015).

Pred nevihtoZ blagoslovljeno vodo so škropili proti oblakom in govorili »Buh te nesi ke u puste gore« (Kres 2015).

Osla - W∂sla (vnetje mišic v dimljah)Ob sončnem zahodu se je dekletom dvignilo krila in 3-krat spihovalo s skrinjo rekoč „Iz nəč si pəršlo, u nəč pejdi“ (Kres 2015).

Včasih, ko so pasli krave, so veliko hodili in od tega so se jim vnele mišice v dimljah, ki so postale trde in sive, kot brusilni kamen za koso (od tod ime wasla, ker je to v kra-škem narečju ta brus). In to vnetje so zdravili s tem zagovorom.

35

Vraže

Rastline so že nekoč cenili ne samo zaradi njihovih zdravilnih lastnosti, pač pa tudi zaradi moči, ki so jim jih pripisovali v boju proti zlim duhovom. tako so na primer na praznik svetega Ivana v vasi Misliče s šopki sezonskega cvetja okrasili okna in vrata hiš, da bi se na tak način zavarovali pred zlom. Obenem so zakurili kresove, da bi svoja do-movanja obvarovali pred požarom. Strah pred grmenjem so blažili tako, da so vence iz cvetov, ki so ostali od blagoslovov pospravili, in jih, ko je močno grmelo, zažgali ter vrgli pred hišo. to naj bi ustavilo grmenje. Prav tako naj bi bližajočo se nevihto ublažili tako, da so trikrat prekrižali temne oblake in ob tem govorili: »Svjeti oblak, bodi nam ponižen in krotak, hodi u tiste kraje, ki ne škodi blagi in ljudem in polju.« (M. B., Podgraje)

Vsestranski rožmarin je ob lovorju beležil tudi bolj prijetne dogodke, saj so iz obeh pletli slavoloke, ki so jih postavljali ob porokah. te so ženske dodatno okrasile s papir-natimi cvetovi.

36 zaklucna misel, zahvala

ZAKLJUcNA MISEL

Ko sem poslušala informatorje in njihovo pripovedovanje je bilo začutiti njihove dolgoletne izkušnje, pa tudi veselje do nabiranja zelišč in njihove priprave za različne namene. Informatorji so nam podali ogromno nasvetov in izkušenj z zdravilnim zeli-šči iz prve roke, ki jih bom, upam, tudi sama znala uporabljati in deliti s prihodnjimi generacijami. Iz vsega pridobljenega znanja lahko tudi sama potrdim že staro misel »Za vsako bolezen rož‘ca raste« (Andreja Gorkič).

Sama sem odraščala v družini, kjer smo se, če je bilo možno, raje posluževali naravnih zdravil (čaji, domača mazila, ipd.) kot, da bi za vsako malenkost hodili k zdravniku (tja smo odšli le, ko je bilo res hudo), res pa je tudi, da nismo bili veliko bolni. Zato sem se tudi odločila sodelovati pri pričujočem projektu, da izvem za nova zdravilna zelišča, ki jih sami nismo uporabljali, pred vsem pa, da izvem kako so se zdravili v preteklosti, v kakšne vraže so verjeli in ne nenazadnje, katere zdravilske navade so se ohranile od časa, ko je te kraje opisal Valvasor v svojem delu Slava vojvodine Kranjske (Karin Špela Kres)..

ZAHVALA

Zahvaljujemo se vsem sodelujočim informatorjem, ki so z veliko dobre volje in energije predali svoje znanje.

Zahvaljujemo se: Jožefi Iskra, Pavli Kres, Mileni Požrl, Zdenki Hreščak, Štefki Novak Žnidarčič, Ivanu Hribarju, Dori in Jožetu Valečič, Zofiji Grandič, Mirotu in Sonji Grandič, Neli in Vojmiru Birsa, Zofiji Jakestič in hčerki Darinki, Mariji Boštjančič, Milki Ceglar, Cilki Mahne, Ivanki Franetič, Mariji Meden in Rihardu Baši.

Posebna zahvala pa gre tudi gospe Veri Frank za pomoč pri intervjujih.

37

Spremna beseda delovne mentorice iz Belajeve domacije

Del zeliščnih znanj naših prednikov, ki so živeli v tesnem stiku z naravo, jo spoštovali, se iz nje učili in se z njeno pomočjo zdravili, so študenti s pomočjo še živečih infor-matorjev lepo uspeli strniti v zborniku, ki bo pomembno prispeval k ohranjanju dedi-ščine ljudskega zdravilstva na Biosfernem območju Kras. ljudska spoznanja, ki so se prenašala iz generacije v generacijo pretežno z ustnim izročilom, so sedaj zapisana in so lahko dober pripomoček za krepitev zavedanja o vsestranskih uporabnih rešitvah, ki jih ponuja narava tudi sodobnemu človeku. Bi pa na tem mestu želela poudariti, da zbornik ne more nadomestiti strokovne literature o fitoterapiji, zato je priporočljivo, da se bralci pred uporabo zdravilnih rastlin dodatno pozanimajo o njihovih učinkih in morebitnih omejitvah uporabe. Ohranjeno ljudsko izročilo o zeliščih je lahko dobra osnova za razvoj novih poslovnih idej na področju fitoterapije in zeliščne kulinarike.. Območje, ki se ponaša z izjemno bogato biotsko raznovrstnostjo, ima zagotovo velik razvojni potencial tudi v smeri zeliščnega turizma. In temu področju bi veljalo v priho-dnosti nameniti posebno pozornost.

38

Projekt »Zdravilne rastline na UNSESCO MAB Biosfernem obmocju Kras« - delo v sklopu Mreže Univerz Parka Škocjanske jame, Slovenija

Poleg poslanstva varovanja in ohranjanja svetovne dediščine UNESCO, ima Park Škocjanske jame, kot upravljavec Biosfernega območja Kras in porečja Reke (BOK), pomembno nalogo – krepitev sonaravnega razvoja, ki pa je izvedljiva le preko kako-vostnega izobraževanja, ustvarjanja možnosti za uporabo znanstvenih spoznanj in dosežkov v vsakdanjem življenju. tako smo lani decembra ustanovili Mrežo Univerz Parka Škocjanske jame.

S povezovanjem različnih strokovnjakov ter lokalnih akterjev in deležnikov smo po-skušali udejanjiti povezanost naravne in kulturne dediščine, kot primer kakovostnega varstva, krepitve identitete in lokalnega prispevka na regionalni in globalni nivo. UNE-SCO Biosferna območja, ki delujejo v skladu s principi programa MAB – Človek in biosfera, združujejo bivanje in delovanje človeka, v aktivno obliko - tako varstva kot razvoja nekega zavarovanega območja. tradicionalna znanja o ljudskem zdravilstvu smo prepoznali kot neizmeren vir pričevanj biotske pestrosti, rabe naravnih virov, ra-zumevanja odnosov med ljudmi in naravo.

Biosferno območje Kras in porečje Reke je dobilo priložnost, da s skupino študentov in njihovih mentorjev praktično izvede tri principe delovanja biosfernega območja na način v katerega so se aktivno vključili mladi ter prebivalci območja in tudi širša javnost.

Delo, namenjeno ohranjanju biotske in kulturne pestrosti, je obsegalo prenos strokovnih znanj o redkih in zavarovanih rastlinah. Z delom študentov na terenu pa smo izvajali tako ozaveščanje kot krepitev spoštovanja te pestrosti. Spoznanja, ki so jih pridobili študentje, od sistematičnega pregleda rabe zdravilnih rastlin ter do raznih vraž ali zaščitnih dejanj, ki so bila pogosta v preteklosti, so dragocena in nam območje prikažejo v svoji veliki pestrosti.

Ob pričevanjih in tudi demonstraciji iskanja, gojenja in predelave rastlin, je bilo vse-skozi prisotno ravnovesje med naravnimi viri, rabo človeka ter lokalno tradicijo, s či-mer smo utemeljevali pomen in krepili zavest o trajnostnem razvoju.

Pri delu s študenti smo izpostavili pomen raziskovalnega dela za prihodnje spremlja-nje stanja, ocene nastalih sprememb v času, kot tudi možnosti primerjav, s podobnimi raziskavam iz drugih biosfernih območij, v prihodnje.

S strokovnim znanjem smo vsi prispevali k spoznavanju dediščine in njenemu nadalj-njemu ustvarjanju. Študentje so stopili na pot učenja za življenje, ko bodo kot razisko-valci, interpretatorji in inovatorji izpolnjevali svojo aktivno vlogo v družbi.

39

KazaloZdravilne rastline UNESCO MAB Biosfernega obmocja Kras 2Prof. dr. Katja Hrobat Virloget

Uvod 3Karin Špela Kras, Andreja Gorkič

Metode dela 4Anja Franetič, Erika Gerljevič

Nekaj iz zgodovine 5Karin Špela Kras, Andreja Gorkič

Pregled statistike rabe zdravilnih rastlin v ljudski medicini 7Jure Peroš, Manja tišler

Najpogostejše rastline 11Valerija Birsa, lovrenc Butina, Anja Franetič, Erika Gerljevič, Andreja Gorkič, Katja Kovič, Karin Andreja Kres, Jure Peroš, Manja tišler, Jerica Vimer

Najbolj zanimive rastline 21Valerija Birsa, lovrenc Butina, Anja Franetič, Erika Gerljevič, Andreja Gorkič, Katja Kovič, Karin Andreja Kres, Jure Peroš, Manja tišler, Jerica Vimer

Zanimivosti in zanimivi nacini zdravljenja 31Valerija Birsa, lovrenc Butina, Anja Franetič, Erika Gerljevič, Andreja Gorkič, Katja Kovič, Karin Andreja Kres, Jure Peroš, Manja tišler, Jerica Vimer

Vraže 35Katja Kovič

Zakljucna misel 36Katja Kovič

Zahvala 36Katja Kovič

Spremna beseda delovne mentorice iz Belajeve domacije 37Andrejka Cerkvenik

Projekt »Zdravilne rastline na UNSESCO MAB Biosfernem obmocju Kras« - delo v sklopu Mreže Univerz Parka Škocjanske jame, Slovenija 38Mag. Vanja Debevec

ZDRAVILNER A S T L I N Ebiosfernega obmocja Kras

rezultati projeKtnega dela »po Kreativni poti do praKticnega znanja«

mreža univerz parKa ŠKocjansKe jame 2015

Documents

Zdravilne rastline Biosfernega območja Kras