ZDRAVI IN VITALNI V JAVNEM SEKTORJU

Projektna skupina:

- Dr. Janez Stare- Dr. Maja Klun- Dr. Jernej Buzeti- Dr. Lan Umek- Dr. Jože Benčina- Miha Lebič, mag.- Mateja Bregant, mag.- Vitja Sikošek- Marko Belavič- Jasmina Vidmar

Partnerji projekta:

FAKULTETA ZA UPRAVO, UNIVERZA V LJUBLJANI

SINDIKAT JAVNIH USLUŽBENCEV SLOVENIJE

SKUPNOST OBČIN SLOVENIJE

VITJA.SI, izobraževanje in svetovanje na področju športa, Vitja Sikošek s.p.

KAZALO

PREDGOVOR 6

1 PROMOCIJAZDRAVJAINDOBREGAPOČUTJANADELOVNEMMESTU 8

1.1 PRIMERIRAZISKAVSPODROČJAPROMOCIJEZDRAVJAIN DOBREGAPOČUTJAZAPOSLENIHVDELOVNEMOKOLJU 11

1.2 FINANČNIUČINKIPROMOCIJEZDRAVJAINDOBREGAPOČUTJA ZAPOSLENIHVDELOVNEMOKOLJU 14

2 ZDRAVSTVENIABSENTIZEMVJAVNEMSEKTORJU 18

2.1 VZROKIZDRAVSTVENEGAABSENTIZMAVJAVNEMSEKTORJU 21

2.2 UKREPIZAOBVLADOVANJEZDRAVSTVENEGAABSENTIZMA VJAVNEMSEKTORJU 23

3 PROJEKT ZDRAVI IN VITALNI V JAVNEM SEKTORJU 26

4 RAZISKAVA PROJEKTA ZDRAVI IN VITALNI V JAVNEM SEKTORJU 30

4.1 METODERAZISKOVANJA 31

4.2 CILJNASKUPINA(VZOREC)RAZISKOVANJA 32

4.3 REZULTATIRAZISKOVANJA 33

5 PROGRAM ZDRAVI IN VITALNI V JAVNEM SEKTORJU 42

5.1 METODOLOŠKIINSTRUMENTINSKUPINAUDELEŽENCEV 44

5.2 REZULTATIPROGRAMAZDRAVIINVITALNIVJAVNEMSEKTORJU 46

5.3 FINANČNIUČINKIPROGRAMAZDRAVIINVITALNIVJAVNEMSEKTORJU 50

6 NASVETIINPRIPOROČILANAPODROČJUZDRAVEPREHRANEIN ŠPORTNIHAKTIVNOSTI 54

6.1 PREHRANAINPOMENMAŠČOBVPREHRANIZAZDRAVJE INDOBROPOČUTJE 54

6.2 ŠPORTNAAKTIVNOSTINPOMENVISOKOINTENZIVNEVADBE ZAZDRAVJEINDOBROPOČUTJE 58

LITERATURA IN VIRI 62

Projekt Zdravi in vitalni v javnem sektorjujenapodlagiJavnegarazpisazasofinanciranjeprojektovzapromocijozdravjanadelovnemmestuvletu2015in2016finančnopodprlZavodzazdravstvenozavarovanjeSlovenije.

6 7

PREDGOVOR

Medvrednotami,ki zasedajovrhna različ-nih lestvicah vrednot, se najpogosteje po-javlja zdravje. Ljudje se dobro zavedamopomenazdravjatervsega,karnamzdravjeomogoča. Zdravje posameznika ima velikvpliv tudi na funkcioniranje družbe. Zdraviposamezniki lažjepripomorejokdelovanjuinnjenemurazvoju,ekonomskivarnosti,patudikdrugimoblikamvarnostiinsodelova-nja.Sevedapazdravjeposameznikaprinašasvoje učinke tudi na področje uspešnostiposlovnegadelovanja,takovgospodarstvukot v vseh tistih dejavnostih, ki so potreb-nezanemotenodelovanjedržave.Krogse

sklene, učinki pa so ponovno prepoznanitudinaravnizdravjaprebivalstva.

Zdravje in z njimpovezana vitalnost posa-meznikapresegatavelikonezaželenihpoja-vovvdelovnemokolju,kotnpr.zmanjšanjeproduktivnosti, učinkovitosti in uspešnostizaposlenih, največkrat v povezavi z absen-tizmominsprezentizmom.Skrbzazdravjezaposlenihimatakovečdimenzij:prvaizha-jaiznaravnepotrebeinželjevsakegaposa-meznikabiti zdrav tudivdelovnemokolju.Naneknačinsezdipričakovanjepokrepitviinohranjanjuzdravjasamoumevno,vseeno

paizkustvenougotavljamo,daposamezniki(pre)redkorazmišljajoalidelujejovtejsme-ri.Drugadimenzijajeinstitucionalnazahte-va (zahtevadržave, zakon takodoloča), daje treba izvajati aktivnosti, ki v delovnemokolju preprečujejo, zmanjšujejo in odpra-vljajonevarnostizazdravjeterohranjajoinkrepijo delovno sposobnost posameznika.Tretjadimenzija izhaja izdelovnegaokolja,iz razumevanja odgovornih, kaj vse pome-nita in prinašata zdravo delovno okolje inzdravje zaposlenih. Zdi se, da po letih, koje ekonomska kriza »poskrbela« za dolo-čenomerobrezbrižnosti na tempodročju,ponovno prihaja zavedanje, da vlaganje vzdravjeljudipomeninaložboinnestrošek.Todokazujejotudidostopneraziskave,kinaprimerihkažejo,dasevložekvzdravjeljudivečkratnopovrnenarazličnihpodročji,tudifinančnem.

Promocija zdravja predstavlja pomembnoizhodišče urejanja dela tudi v javnem sek-torju.Zrazličniaktivnostmiželimonadgra-ditirazumevanjevarovanjazdravjaprideluzzavedanjemoohranjanjualiceloizboljša-nju zdravja zaposlenih. V praksi še vednoprepogostozasledimo,daseprogramivaro-vanjazdravjanadelovnemmestuobravna-vajoločenoodprogramovpromocijezdrav-janadelovnemmestu.Slišisecelo,dajetovjavnemsektorjudrugorazrednatema,sajjemalopoklicnihpoškodb,promocijapajeboljkonestrošek,kineprinašaučinka,kibiga lahkomerilivkonkretnemtržnemučin-ku.Znavedenimsesevedanemoremostri-njati,zatobralcemvpričujočemgradivuvsajdelomaodstiramopomenpromocijezdrav-ja indobregapočutjanadelovnemmestu.Vsebino nadgradimo s primeri raziskav spodročjapromocijezdravja indobregapo-čutjazaposlenihvdelovnemokoljutertudiz zaznanimi finančnimi učinki. Na osnoviuspešnoizvedenegaprojektaZdraviinvital-nivjavnemsektorjuponujamouvidvstanjenaproučevanempodročju,nekaterenajboljizraženetežave,finančneučinkeprograma

Zdravi invitalniv javnemsektorju terkon-kretne nasvete in priporočila na področjuohranjanjainizboljševanjazdravjatervital-nostizaposlenih.

Vemo in zavedamo se, da so rezultati iz-vedenega projekta, predvsem ugotovitveraziskave ter predlog aktivnosti, lahko lespodbudazasprememboravnanjanapro-učevanem področju. Na pristojnih v orga-nizacijah je, da spremembeomogočijo, odvsakega posameznika pa, da jih udejani.Tojetistonajtežje,jepaedinagarancijazauspeh.

Karpogumno!

Dr.JanezStare,vodjaprojekta

8 9

PROMOCIJA ZDRAVJA IN DOBREGA POČUTJA NA DELOVNEM MESTU

Stanjerazmervorganizacijise lahkozazna-va,meriinpredstavljaskozirazličnevidike–tudiskozividikvarnegainzdravegadelovne-gaokolja.Učinki takšnegadelovnegaokoljaseodražajonazaposlenihoziromananjiho-vemzdravjuinpočutjuternarezultatihdela.Vlogazdravjaindobregapočutjazaposlenihvdelovnemokolju jepomembna, sajpred-stavljaenoključnihdeterminant,kivplivanauspešnost organizacije na eni strani, in nadrugistraninaprisotnostoziromaodsotnostzaposlenihzdelaternaostalačustvenaak-ceptiranjadelainorganizacijezaposlenih.

Rezultati takšnega videnja oziroma razmi-šljanja se odražajo tudi skozi vidik poveča-nega številaprojektov in raziskavo zdravjuin dobrem počutju zaposlenih v delovnemokoljuterskozividik implementacijerešitevv praksi. Trendu povečanega zanimanja in

ureditvepodročjazdravjaindobregapočutjazaposlenihvdelovnemokoljusleditudinor-mativnividik,sajsepojavljajoštevilnenovepravnenorme, ki oblikujejo indoločajopo-dročjezdravjaindobregapočutjazaposlenih(Buzeti,2016).

Skrbzazdravjeindobropočutjezaposlenih,izvajajodelodajalci indržavaspomočjoak-tivnostipromocijezdravja indobregapoču-tja.Delovnookoljenamrečpredstavljaeneganajpomembnejših dejavnikov, ki vpliva natelesno, duševno, ekonomsko in socialnoblagostanje (počutje) zaposlenih, njihovihdružin in tudi družbe.Gledena todelovnookoljetudiponujapomembnoinfrastruktur-no obliko za izvajanje promocije zdravja inhkrativplivatudinaštevilnedrugefaktorje,kinisopovezanizdelom.

Promocijazdravjavdelovnemokoljupome-ni vlaganje skupnih naporov delodajalcev,zaposlenih indružbe (države) za izboljšanjezdravjaindobregapočutjazaposlenihvde-lovnemokolju(OSHA,2016).PritemHealthandSafetyAuthority-HSA(2016)poudari,dagrepripromocijizdravjavdelovnemokoljutudizaaktivnosti,kivbistvupresegajoneka-tereokvire,kijihopredeljujezakonodajanapodročju varnosti in zdravja. Chu (2000) indrugipojasnjujejo,dasejepromocijazdrav-javzačetku80.let20.stoletjaosredotočalapredvsemna t.i. »wellness«programe (npr.skrb za zdravo prehrano, izobraževanja oobvladovanjustresu,razgibavanjehrbtenice,itd.).Vsodobnemčasupase jenatorazvojpromocije zdravjanadelovnemmestupre-usmeril vmultidimenzionalno razumevanjevsebine,sajjevključiltudiholističnipristopinizhajajoč iz tegasodanesštevilniprogrami,kisousmerjenivizvajanjepromocijezdravjapostaliintegrativnidelorganizacijskekulture.

Pripromocijizdravjaindobregapočutjaza-poslenih v delovnem okolju gre za procesinformiranja,usposabljanja, izpopolnjevanjaznanja ter izvajanja nadzora na področju

zdravja zaposlenih, s ciljemdoseči optimal-no zdravje in počutje zaposlenih. S pomo-čjoaktivnosti v sklopupromocije zdravja indobregapočutja lahkodelodajalci indržavavplivajonazaposlene,dazaposlenidoseže-jocilj»bitizdravinsedobropočutiti«.Zaraditegatudimenimo,daimajonajvečneposre-dnihkoristiodukrepovinaktivnostipromo-cije zdravja indobregapočutja vdelovnemokoljupredvsemzaposleni.

1

Pozitivniučinki,kikorelirajozizva-janjem promocije zdravja in dobre-ga počutja zaposlenih v delovnemokolju so številni.

PopodatkihOSHA(2010)promocijazdravjaindobregapočutjavdelovnemokoljuprispe-vakboljšemuzdravjuinpočutjuzaposlenih.Zdravjeindobropočutjezaposlenihpagledena podatke Eurofounda (2011) pomembnovplivanauspešnostorganizacije,nazmanjša-njezdravstvenegaabsentizmainfluktuacije,večjo zadovoljstvo zaposlenih; itd. RezultatiraziskaveEurofounda(2011)sotudipokazali,dasovštevilnihorganizacijahzaradiboljšegazdravjainpočutjazaposlenih,zvišaliproduk-tivnost celo za 20 odstotkov. V literaturi sepogosto kot najpomembnejši pozitivni uči-nekizvajanjapromocijezdravjavdelovnemokolju izpostavljapredvsemzdravstveniab-sentizem, ki ga lahko opredelimo kot tističas, kozaposleninedelajooziromaso (ne)zmožni za opravljanje dela zaradi bolezni,poškodbalinegedružinskegačlanaintakšnaodsotnost traja omejeno obdobje (Buzeti,2015).Vprimeru,dasozaposlenimanjod-sotnizdelazaradiboleznioziromapoškodb,sepozitivneposledicetakšnegastanjakažejotudiskozifinančnividikdelodajalcem,sajjimni potrebno izplačevati denarnih nadome-stilzaplačealinadomestnezaposlene, itd.K takšnemu stanju lahko vsekakor prispe-vamo tudi zaktivnostmipromocije zdravjavdelovnemokolju.Številnepozitivneučin-ke izvajanjapromocije zdravja v delovnemokoljuizpostavljatudiSvetovnazdravstvena

Zaposleni,kisozdraviinsedobropočutijo v delovnem okolju so iz-ziv in cilj h kateremu stremi vsevečorganizacijinpritemjihlahkospodbujatudidržava

(Backstrom, 2006).

10 11

organizacija (WHO), sajpoudarja,da imajoodtegakoristizlasti(WHO,2016):

delodajalci: pozitivna podoba organi-zacije, izboljšanje morale zaposlenih,zmanjšanje absentizma in fluktuacije,povečanje produktivnosti, zmanjšanjezdravstvenihstroškov,itd.;

zaposleni: delo v varnem in zdravemdelovnem okolju, izboljšanje samospo-štovanja, zmanjšanje stresa, izboljšanjemorale,povečanjezadovoljstvanadeluinizboljšanjespretnostizalastnozdrav-jeterobčutkazadobropočutje.

Promocija zdravja v delovnem okolju ins tem povezana skrb za zdravje in dobropočutje zaposlenih je torej imanentno po-membna–todaslednjividik»izgubi«bistve-ni smisel, če delodajalci izvajajo aktivnostipromocijezdravjanadelovnemmestusamozaradizakonskihpredpisov,kivSlovenijido-ločajo,dajepotrebnoizvajatiaktivnostipro-mocijezdravjanadelovnemmestu.Temelj-nainbistvenavrednostin»srčika«izvajanjaaktivnosti promocije zdravja na delovnemmestuzatonisamoformalnainnormativnaobveznostzakaterosoodgovornidelodajal-ciindržava,ampakpresegaokvirtakšnegarazmišljanja in izpolnjevanja obveznosti. Vnajgloblji obliki človeškega razmišljanja inčutenja je namreč pri vprašanju izvajanja

aktivnosti promocije zdravja na delovnemmestuprisotnopredvsemvprašanjeinraz-mišljanjevsmeri»imetiradsebe,imetiradzaposlene«. Izhajajoč iz tega pa nato sledidoločanjeinizvajanjeaktivnostiinukrepov,ki so v središčnembistvuusmerjeni ravnonavrednostposameznikakotcelote.

1.1 PRIMERI RAZISKAV S PODROČJA PROMOCIJE ZDRAVJA IN DOBREGA POČUTJA ZAPOSLENIH V DELOVNEM OKOLJU

V delovnem okolju izvajajo številni deloda-jalciaktivnostispodročjapromocijezdravjaindobregapočutjazaposlenihnadelovnemmestuinvnadaljevanjusopredstavljenine-kateriprimeriraziskav,kisoanaliziraledobreprakseinprojekte.

Primer 1-Aldana(2005)inostalisovsklo-pu svoje raziskave opravili analizo primerapromocije zdravja zaposlenih na delovnemmestuvnekaterihsrednjihinosnovnihšolah(izobraževalnemsistemu)vdistriktuWashoeCounty vmetropolitanskem območju Renov zvezni deleži Nevada. Trajanje programa»Washoe County School District WellnessProgram« jeobsegalodve leti,pri čemer jeprogram proučeval obseg stroškov zdra-vstveneoskrbezaposlenihterstopnjezdra-vstvenega absentizmamed letoma 2001 in2002. Vzorec je obsegal 6246 zaposlenih vobdobjušestihlet(1997-2000)karjerazisko-valcem omogočilo ocenjevanje odloženegavpliva strukturnih, demografskih inmikroe-konomskihspremenljivknarazponstroškovzdravstveneoskrbeinstopnjezdravstvenegaabsentizma,sajjevplivomenjenihspremen-ljivkvidenšelečeznekajlet.Programpromo-cijezdravjaindobregapočutjazaposlenihvdelovnemokoljujevključevalenajstrazličnihaktivnostizaspodbujanjedobregainvitalne-ga počutja ter zdravega življenjskega sloga.Ključne strukturne komponente programasovključevalespodbujanječiščenjazobvsajdvakratnadan,izgubetelesnetežemedza-hvalnimdnevominnovimletom,pitjavodenadelovnemmestuinpreprečitvedehidraci-je,preživljanjaprostegačasastranodgleda-njatelevizije,zdraveprehranenadelovnem

mestu,fitnesaktivnostinadelovnemmestu,zadostnekoličinespanja,udeležbevorgani-ziranem triatlonu, dnevno branje literatureter stimulacijo dnevne fizične aktivnosti vrazponu vsaj tridesetih minut dnevno (petdnivtednu).

Namenprogramajebilusmerjenpredvsemvznižanjefinančnihizdatkovzazdravstvenooskrbozaposlenihinodpravoizgubljenede-lovne produktivnosti s spodbujanjem spre-membe vedenjskih vzorcev zaposlenih priuravnavanjuzdravstvenegatveganjainizbiriživljenjskega sloga. Pri proučevanju učinkaprograma promocije zdravja na delovnemmestu na ekonomske stroške in finančneizdatke za zdravstveno oskrbo zaposlenihso avtorji med ključne spremenljivke vklju-čili starost, spol in klasifikacijo delovnegamestazaposlenega,dolžinodelovnedobevšolskemsistemu.Metodološkiokviridentifi-kacijefaktorjevvplivanastroškezdravstveneoskrbe ter stopnjo zdravstvenega absentiz-mazaposlenihsejesestavilizaplikacijelogi-stičnegaregresijskegamodelazbinarnood-visnospremenljivko,kjersoavtorjiproučevalivariacijozdravstvenihstroškovterzdravstve-negaabsentizmamedtistimizaposlenimi,kisobilivključenivprogrampromocijezdravjanadelovnemmestuterzaposlenimi,kinisopristopilikprogramu.

Rezultati večletnegaeksperimenta sopoka-zali,dasenakratki rokstroški zdravstveneoskrbemedudeleženciinneudeležencipro-gramanerazlikujejovbistvenimeri,medtemko je za udeležence v programu statističnoznačilnonižjastopnjazdravstvenegaabsen-tizma,ki jepovezanazbolezenskimirazlogizabolniškoodsotnost.Zazaposlene,kisobiliudeleženivprogramuinsohkratiizbralifizič-noaktivenživljenjskislogsoznačilnibistvenonižjistroškizdravstveneoskrbevprimerjaviztistimizaposlenimi,kisoseodločilizafizičnoneaktivnost. Posledično je izboljšanje zdra-vstvenegastanjainpočutjazaposlenihvde-lovnemokoljuprekoprogramaspodbujanja

Vsekakor drži, da so za izvajanjepromocijezdravjaindobregapoču-tjaodgovornidelodajalciindržava- toda brez aktivnega sodelovanja zaposlenih izvajanje takšnihaktiv-nosti izgubi pomen.

Ševeč–menimo,da je skrbzazdravje indobro počutje predvsem osnovna in te-meljna naloga slehernega zaposlenega.Toda,česeželimopribližaticilju»bitizdravin se dobro počutiti v delovnem okolju«,morajo zraven zaposlenih, sodelovati tudidelodajalci in država (družba). Pri promo-cijizdravjaindobregapočutjavdelovnemokoljugretorejzakrožnioziromacirkularniproces,vkateregasovključenirazličniak-terji in posledice kvalitetnega izvajanja alineizvajanja promocije zdravja in dobregapočutjavdelovnemokoljubodoprepozna-valivsiakterji.Odstopnje (ne)vključenostiin (ne)kvalitete izvajanja aktivnosti bodonato odvisni tudi rezultati oziroma učinkipromocijezdravjaindobregapočutjavde-lovnemokolju.

Skrbzazdravjeindobropočutjeje osnovna in temeljna naloga slehernegazaposlenega.

12 13

programi,kiciljajonaizboljšanjevedenjskihspretnosti zaposlenih in individualnosveto-vanje,kidvigujestopnjoozaveščenostizapo-slenihoprednostifizičneaktivnosti.Podob-nezaključkepodajoProper(2003)inostali,kinapodlagi36kontroliranihštudijugotavljajo,da je poleg individualnih dejavnikov ključnimotivacijski faktor za spodbujanje fizično--aktivnega življenjskega sloga zaposlenihosrednjegapomenapredvsemspodbujanjezdrave prehrane. Pri tem avtorji ugotavlja-jo,dazaposleni,kiuživajozdravoprehranodosežejozadostnokoličinofizičneaktivnostibrez interventnih ukrepov v okviru progra-mov za spodbujanje zdravja zaposlenih nadelovnemmestu.

Primer 4 - Učinke vlaganja v programe zazdravje zaposlenih na delovnem mestu sopodrobnejeanaliziraliJaner(2002)inostali,kisoproučevalitrinajstkvazi-eksperimentalnihterdvaintrideseteksperimentalnihštudij, kimerijouspešnostprogramovzaspodbujanjezdravja zaposlenih z vidika zmanjšanja tve-ganjanastankarakavihobolenj.Vomenjenihštudijahsobiliprogramizasnovaninapod-lagi kombinacije individualnih in skupinskihkomponentzrazličnimivrstami intervencijekotsoprenehanjekajenja,spodbujanjezdra-veprehrane,izgubatelesneteže,zmanjšanjezaužitja alkohola. Cilj štirinajstih navedenihštudij jebilopovečanjefizičneaktivnostiza-poslenih pri čemer so rezultati v splošnempokazali pozitiven učinek programov zaspodbujanje zdravja zaposlenih na delov-nemmestu,sajsobilistatističnoznačilnipo-zitivniučinkipotrjenivpolovicivsehštudij.Prianalizirezultatovjezagotovonajboljzanimi-vaugotoviteveksperimentalnihštudij,da jezgoljzagotovitevfitnesnapravnadelovnemmestunezadostenukrep,sajjespodbujanjezdravjanadelovnemmestucelovitkoncept,kipolegstimulacijefizičneaktivnostizahtevatudipsihološkosvetovanje.

zdravjainparticipacijovprogramutudibilopotrjeno. Z vidika delodajalca so bili učinkiprogramanakratekrokomejeni,vendarsobilifinančnougodninadolgirok,predvsemzzmanjšanopojavnostjokroničnihbolezniinstempovezanimzmanjšanjemzdravstvenegaabsentizma.

Osrednjeekonomskovprašanjevokvirupro-grama»Washoe County School District Wellness Program«jebilotorejdoločitirazmerjemedinvesticijo in ekonomskimi koristmi progra-ma.Česoreferenčnaskupinazaprimerjavozaposleni, ki senisoodločili zaparticipacijovprogramuinzuporabopovprečnestopnjezdravstvenega absentizma za posameznodelovnomestoinnadomestitvenoplačilozaposameznegaudeležencavprogramu,lahkoaproksimiramorealnidonosinvesticijevpri-merjavisstroškiprograma.Medtemkoštu-dijapodatkovostroškihprogramanirazkrila,rezultatidokazujejo,dajeprogramzmanjšalstroške zdravstvenegaabsentizma za2.297milijonaevrovnaletovobdobju2001/2002pri čemer cost-benefit analiza razkriva, dasoekonomskekoristiznašale»15.6USDnavsak ameriški dolar« investicije v program,karimpliciravisokostopnjorealnegadonosa

tipu kroničnih fizičnih in psihičnih boleznikotsoalergije,artritis, togostterbolečinevhrbtenici in vratnih predelih. Stopnja zdra-vstvenega absentizma v vzorcu zaposlenihpokroničnihboleznih jenihalamed0.9 ter5.4 delovnihur v štiritedenskemdelavniku.ZaradibolezenskihstanjsozaposlenivDowChemical Company utrpeli upad zmožnostizaefektivnofunkcioniranjenadelovnemme-sturedavelikostimed17.8odstotkater36.4odstotka.Celotnistrošekkroničnihboleznijepredstavljal10.7odstotkovstroškovdela,pričemer je kar 6.8odstotkapripisano zmanj-šanjizmožnostizadelo.Zaključkištudijepre-dlagajo,dastroškizmanjšanjeuspešnostinadelu v bistveni meri presegajo kombiniranstrošek absentizma in posledične medicin-skeoskrbe za vse tipe kroničnihbolezni, kiso jih avtorji proučevali. Implikacija študijepredlaga,daprogramzavlaganjev zdravjevzaposlenihprispevakzmanjšanjuekonom-skih stroškov zdravstvenega absentizma, kizaproučevanopodjetjepredstavljajonajvečjiekonomskistrošek.

Primer 3 -Marshall (2004) v svoji raziskavipredstavljapregledliteratureointervencijahza spodbujanje fizične aktivnosti na delov-nemmestumed leti 1997 in 2004 v dvain-tridesetih študijah v različnih državah (npr.Japonska,ZDA,Anglija,itd.),insicervorgani-zacijahkotsojavneagencije,bolnišnice,uni-verzeinpredelovalnaindustrija.Jedroštudijepredstavlja izračun in identifikacija velikostipovprečnih učinkov programov za zdravjezaposlenih na fizično aktivnost. Intervencij-skestrategijeprizasnoviprogramovsobileciljanje na zmanjšanje faktorjev tveganja zrednimi zdravstvenimi pregledi, izobraževa-njemzaposlenih,motivacijskimishemamizavišjofizičnoaktivnost in redno telesnovad-bo.Avtorjiugotavljajo,dasefitnesnapravenadelovnemmestuuporabljajozgoljsstranizaposlenih,kižeuživajovisokostopnjofizič-neaktivnostiterdasefizičnaaktivnostzapo-slenihlahkokvečjemustimulirazdodatnimi

investicijevspodbujanjezdravjazaposlenihnadelovnemmestu.

Primer 2-Collins(2005)indrugisovsklopusvojeraziskaveproučevaliprogramvlaganjav zdravje zaposlenih v velikem podjetju vameriški kemijski industrij z namenom do-ločitve inocene celotnih stroškovkroničnihpsihofizičnih bolezni zaposlenih v ZDA zapodjetje Dow Chemical Company.Metodo-logija ocenjevanja stroškov je temeljila nat.i. Stanfordski lestvici prezentizma, kimeriizostalofizičnoproduktivnostzaposlenihnadelovnemmestuzaradipsihičneizčrpanostiinnezmožnostizadelo. Informacijeozapo-slitvenih,fizičnihinbolezenskihstanjihzapo-slenihsobilizbranenapetihrazličnihlokaci-jahinsotemeljilenalastnihinprostovoljnihpričevanjih zaposleniho svojempsihičnem,fizičnem inbolezenskemstanju. Pridobljenianketnipodatkisobilizdruženiskontrolnimispremenljivkamikotsodemografskeznačil-nosti zaposlenih, zdravstvene in farmacevt-skezahteve,informacijeokadilskihnavadah,biometričnem proučevanju zdravstvenegatveganja,plačiterdelovnomesto.Kar65od-stotkovanketirancevjeporočaloovsajenem

Rezultati raziskave Eurofounda (2011) sopokazali,dasovštevilnihorganiza-cijahzaradiboljšegazdravjainpočutjazaposlenih, zvišali produktivnost celoza 20 odstotkov.

14 15

Primer 5-EU-OSHA(2015)vsvojemporočilupredstavlja raziskave oziroma primere do-brihpraksnapodročjuvarnostiinzdravjapridelu.MedprimeredobrihpraksuvrščatudiprimerpodjetjaSiemensvBelgiji.Vmedna-rodniraziskavi,kisojoopravilinapodročjuzdravjainpsihosocialnihtveganj,sougotovi-li,dana»lokalniravnivBelgijipribližno16%zaposlenihdoživljavisokostopnjostresa.Kotposebnatveganjasobiliopredeljenineena-komeren ali dolg delovni čas, zaskrbljenostzaradi varnosti zaposlitve, posledice napakinintenzivnostdela.Oblikovaninimplemen-tiran je bil ukrep »Življenje v ravnovesju«(LiB–LifeinBalance).Ukreptemeljinapetihdejavnikih, ključnih za uspešno obvladova-nje psihosocialnega tveganja in upravljanjevirov: ozaveščenosti, sodelovanju vodstva,komunikaciji,usposabljanju inprogramuzapomočzaposlenim(EAP).LiBsekotpomem-bendel splošnegaprogramazaupravljanjezdravjaFit@WorkvBelgijiizvajaodleta2013.Opredeljenisobilidejavnikitveganjazaizgo-relostinstrestervisokoravenstigmatizacije,kijepovezanastemitežavami.Zaozavešča-njeo tehtežavah innjihovodestigmatizaci-jo je bil izdelan videoposnetek o izkušnjahprizadetega vodstvenega delavca, ki se jeprostovoljnoodločil spregovoriti o tej temi.Izdelana so bila tudi videonavodila, katerihnamen je,dasedrugimposlovnimenotamposvetuomogočitasprejetjepodobnegapri-stopaterrazvojizobraževalnihvideoposnet-kov.Rezultati,kisojihdoseglisobili,dasejedodanesudeležiloizobraževanjnapodročjuzdravjaindobregapočutjapribližno10%za-poslenihindasejeobuvedbiprogramaFit@Workmočno znižala stopnja zdravstvenegaabsentizma,itd.«(EU-OSHA,2015).

Raziskave inprogramiprojektovspodročjapromocije zdravja in dobrega počutja za-poslenih kažejo, da so najpogostejši učinkiizvajanja promocije zdravja in dobrega po-čutja zaposlenih v delovnem okolju pred-vsem zmanjšanje števila nesreč, bolezni in

poškodb,zmanjšanjezdravstvenegaabsenti-zmaterizboljšanjeznanjainsposobnostizalastnozdravjeindobropočutje.

1.2 FINANČNI UČINKI PROMOCIJE ZDRAVJA IN DOBREGA POČUTJA ZAPOSLENIH V DELOVNEM OKOLJU

Priaktivnostihpromocijezdravjaindobregapočutjasehitrooperacionaliziratudisvpra-šanjem smiselnosti finančnih investicij izva-janjaukrepovpromocijezdravja indobregapočutjavdelovnemokoljuinstempoveza-nimiekonomskimiindrugimiučinki.Slednjavprašanjasovsekakorsmiselnainpotrebna,saj jih nenazadnje predvsem vodstvo orga-nizacijehitropostavljavospredje–todapritemsizastavljatudivprašanjekaj izfinanč-nega vidika pomeni izpad produktivnostina delovnemmestu zaradi kratkoročne alidolgoročnezačasneodsotnostizaposlenihzdela. Vsa takšna razmišljanja in razprave jepotrebnoopravitiinsivskloputegatudiza-stavitineposrednovprašanjeotemkajlahkonaredimozato,dazaposleninebibilizača-snoodsotnizdelainkakšnibodoekonomskiučinkivlaganjavzdravjeindobropočutjeza-poslenihoziromavpromocijozdravjaindo-bregapočutjazaposlenihvdelovnemokolju.

Raziskave kažejo, da je donosnost naen vložen evro v promocijo zdravja indobregapočutjazaposlenihvdelovnemokolju izražena v donosnosti od 2,5 do4,8evrovzaradimanjšihstroškovzdra-vstvenegaabsentizma(OSHA,2010).

Organizacija in številozaposlenih

Vloženafinančnasredstva

Vloženasredstva v

program na zaposlenega

Pozitivne posledice vloženihsredstev

Finančniučinkivloženih

sredstev

Finančniučinkinavložen

1 €

Flesischerei Berufsgenossenschaft

(FBG), Nemčija, 255.000 zaposlenih

8.32€ mio v 6 letih 5.5€/leto na zaposlenega

6000 manj nesreč v 6 letih – preprečitev

nesreč

40.02€ mio v 6 letih na račun preprečenih

nesreč

4,81 €

MATA Insurance, Farmers' Workers'

Compensation Insurance ,Finska,

110.000 zaposlenih

35.6 € mio. v 6 letih

53.94€/leto na zaposlenega

5014 manj nesreč v 6 letih

36.08 € mio v 6 letih zgolj zaradi

preprečitve nesreč1,01 €

Ministry of Social Affairs and

Employment, Ministry of Finance,

Nizozemska, 4.370.000 zaposlenih

303 € mio v 8 letih

14.44 €/leto na zaposlenega

3.61 €/leto na zaposlenega v

štirih letih

Statistično značilna

nižja stopnja zdravstvenega

absentizma

2.007 mio. € prihrankov zaradi

zmanjšanega zdravstvenega absentizma v primerjavi z

referenčnimi panogami

3,00 €

Washoe County School District Nevada, ZDA,

6246 zaposlenih

Finančna sredstva, ki so bila vložena v program niso predstavljena.

Finančna sredstva, ki so bila vložena v program niso predstavljena.

Zmanjšanje stroškov

zdravstvenega absentizma v obdobju 2001/2002

2.297 mio € prihrankov zaradi

zmanjšanega zdravstvenega

absentizma

11,70 €

Zavarovalnica Triglav (Slovenija), več kot 2.000 zaposlenih

Finančna sredstva, ki so bila vložena v program niso predstavljena.

Finančna sredstva, ki so bila vložena v program niso predstavljena.

Zmanjšanje stroškov

zdravstvenega absentizma v obdobju 2011-2013

Znižanje stroškov zaradi zmanjšanega

zdravstvenega absentizma za

8,6% (140.000 €) v obdobju 2011-

2013

/

Tabela:Finančniučinkiinvestiranjafinančnihsredstevvpromocijozdravja

Vir: Buzeti (2016), EU-OSHA (2015), Elsler et. al. (2010), Aldana et al. (2005)

16 17

Primer 1 - Flesischerei Berufsgenossen-schaft(FBG)-Nemčija

Študija učinkov ekonomskih spodbud zavarnost in zdravje na delovnem mestu vzavarovalnem skladu za primer nesreč nadelovnem mestu v mesarsko-predeloval-ni industriji v Nemčiji je potekalamed leti2002in2007.Celotenprogramjedelodajal-cavindustrijistal8.32€miovroku6letih.Za225.000 zavarovanih zaposlenih je letnistrošekzavarovanjanazaposlenegaznašal5.5 €/leto, medtem ko je dejanski bonusprogramaoz. zmanjšanje zavarovalnepre-mijenazaposlenegajeznašal14.06€/leto.Od povprečnega dohodka so zavarovalniprispevki znašali 292.12 €/leto. Kasnejšaevalvacijaprograma jepokazala,da jebilona račun zavarovalne sheme preprečenihokoli 6000nesreč v6-letnemrazponu.Ce-loten obseg koristi ob upoštevanju poten-cialnih stroškov zdravljenja je znašal 40.02€miokarvrelativnemsmislupomeni4.81€na1€investicijvprogrampreprečevanjanesrečpridelu.

Primer 2 -MATAInsurance,Farmers'Wor-kers'Compensation–Finska

Program za preprečevanje nesreč pri deluv kmetijski dejavnosti na Finskem je zajel110.000 zaposlenih. Sistem zavarovanjaprednesrečopridelujevšestihletihtraja-nja programa (1998-2003) stal 35.6 €mio.Letno bi zaposleni pri zmanjšanju premijepridobil53.94€pričemerbiobsegprispev-kovznašal217€ter42.92€osnovnegapla-čilaupraviteljuprograma in1.3%provizijo,ki jevezananadohodekzaposlenega.Pro-gramzavarovanjaprednesrečamipridelunaFinskem jev razponušestih let trajanjaprograma skupaj preprečil 5014 delovnihnesreč.Skupajsejeobsegprihrankovzara-dizmanjšanegaštevilanesreč inpotencial-nihstroškovzdravljenjapovečalna36.08€

mio.včasutrajanjaprogramaoz.1.01€pri-hrankovna1€vložkavsistemzavarovanja.

Primer 3-MinistryofSocialAffairsandEmplo-yment,MinistryofFinance-Nizozemska

Vprogramuspodbujanjazdravjaindobregapočutjavvladnihslužbahnaministrstvihzasocialnezadeveinzaposlovanjeterzafinan-ce na Nizozemskem je skupaj sodelovalovečkot4€miozaposlenihkarpredstavljapribližno52%zaposlenihnaNizozemskem,saj je program zajel tudi podjetja v zaseb-nemsektorju, ki soprostovoljnosodelova-la v programu. Celotni stroški programa,ki je trajal osem let (1999-2007) so znašali303 € mio. Na zaposlenega je vzpodbudaza zmanjšanje zdravstvenega absentizmapredstavlja potencialno dobrobit v obsegu14.44€prekozmanjšanjazavarovalnepre-mijevrazponuosmihletoz.3.61€vrazpo-nuštirihlet.Programsejefinanciralizdvehvirov,insicer55%prispevkovsoplačalide-lodajalciizpreostalihsektorjev,medtemkoje45%prispevkovfinanciralavlada.Ex-postevalvacijaprogramajepokazala,dajepro-gram ne le finančno vzdržen, temveč tudiblagodejen do zaposlenih. Bolniška odso-tnostizdelajeupadlaza28%vpanogah,kisosodelovalevprogramumedtemkosejevrokušestihletzmanjšalaza11odstotkovvpanogah,kinisosodelovalevprogramu.Ekonomska analiza programa za zmanjša-nje zdravstvenegaabsentizma jepokazala,da prihranki obsega na račun zmanjšanestopnje zdravstvenega absentizma znašajo2.7€mld.večkotvpanogah,kinisosode-lovale vprogramu, karpredstavlja3€pri-hrankovna1€vložkavprogram.

Primer 4-WashoeCountySchoolDistrict–Nevada(ZDA)

V primeruWashoeCountry SchoolDistrictsoizvajaliprogramskaterimsopromovirali

zdravjezaposlenih(npr.čiščenjazob,izgubetelesneteže,pitjevodeznamenomprepre-čitve dehidracije, zadostno količino spanjein dnevno branje literature; itd.). Posledi-cevlaganjafinančnihsredstevvpromocijozdravja so se pokazale skozi zmanjšanještevilaizgubljenihdelovnihdni(zdravstveniabsentizem)intozaradiboljšegazdravjainpočutjaterboljšeganačinaživljenjazaposle-nih.Kljubtemu,dafinančnasredstva,kisobila vložena v program niso predstavljenalahkonapodlagidoločenihpodatkov,kisopredstavljeni,ugotovimo,dajebilprogram,stroškovno učinkovit in ekonomsko dono-sen,saj jeekonomskaanalizapokazala,dasosestroškinaračunabsentizmazmanjšaliza2.3milijonaevrov.

Primer 5-ZavarovalnicaTriglav–Slovenija

V zavarovalnici so opravili raziskavo ovzdušju vorganizaciji inpri analizi rezulta-tov zaznali več psihosocialnih tveganj, kisobilapovezanastežavamiprivodenju inorganizaciji dela, domnevno nepravičnoobravnavo, neučinkovito komunikacijo terneravnovesjemmedpoklicniminzasebnimživljenjem. Posledice so vključevale doži-vljanje stresa, izčrpanost in slabo delovnovzdušje.Vželji,dabiizboljšalistanjeinokre-pilizdravjeinpočutjezaposlenihterdoseglidolgoročneučinkenazdravje,zadovoljstvoin zavzetost vsakega zaposlenega ter bolj-še obvladovanje psihosocialnih tveganj, sooblikovali program »Triglav.smo«. Različniukrepi programa so osredotočeni tako nazaposlene kot na vodstveno osebje (npr.izvajajo izobraževanjaoobvladovanjustre-sa, delovnih obremenitvah, izboljšanju ko-munikacijeinodnosovnadelovnemmestu,itd.).Napodlagitehizboljšavpripoklicnemrazvoju in vključenosti zaposlenega se jepovečalo zadovoljstvo z delovnimmestom(poEU-OSHA,2015).Analiza rezultatov im-plementiranegaprogramavpodjetju kaže,da se ocena vzdušja v organizaciji izbolj-

šuje.Ocene so se izboljšale zlasti pri kate-gorijah, povezanih z upravljanjem.Od leta2008sekonstantnozmanjšujetudistopnjazdravstvenega absentizma in v obdobju2011–2013sosestroškizdravstvenegaab-sentizma znižali za 8,6 % (141.000 euro).Povečujetasetudizadovoljstvoinzavzetostzaposlenih in sodelovanje med enotami,oddelkiinslužbami.Tudištevilonezgodpridelujemahjnoinseševednozmanjšuje(poEU-OSHA,2015).

Analiza projektov (programov) promocijezdravjaindobregapočutjazaposlenihkaže,dajeučinektovrstnihprogramovvečplasten.Prvič,promocijazdravjazaposlenihvodidonižjegazdravstvenegaabsentizmainvišjegazdravja zaposlenihkarneposrednoodražaštevilopreprečenihnesrečpridelu. Indru-gič,programizapromocijozdravjaindobre-ga počutja zaposlenih so finančno vzdržniinpredstavljajoinvesticijospredvidljiviminrazmeromavisokimdonosomgledenapri-hrankeobsegazaradipreprečitvedelovnihnesreč ter stroške zdravstvene oskrbe, kinastanejoprinesrečahnadelovnemmestu.Na podlagi slednjega lahko ugotovimo, dase finančne investicije v promocijo zdravjain dobro počutje zaposlenih delodajalcemdolgoročnofinančnoobrestujejo,sajrezul-tatikažejo,dasefinančneinvesticijenaenvloženevrov,delodajalcemvdolgoročnemobdobjupovrnejovvišiniod1evrado11,7evra(Buzeti,2016).

18 19

Vlogazaposlenihvdelovnemokolju javne-ga sektorja je neizbitno pomembna in po-trebna, saj se tudi skozi njihovo izvajanjeaktivnostikažeodnosdodržavljanovindr-žaveterkulturedelovanjajavnegasektorja.Njihovavlogasemeripredvsemskozividikrazličnihnalog,kijihopravljajo(npr.izvajal-ci sprejetih odločitev politike, pripravljalcistrokovnihpolitik,itd.)intudiskozividikšte-vilnih zahtev, pričakovanj in želja, ki jih nanjihnaslavljajodržavljani.Stempajepotempovezano tudivprašanjekakočimbolj kva-litetno služiti državi oziroma državljanom(pričakovanja javnosti do zaposlenih v jav-nemsektorjusovisoka).Gretorejzavpra-

ZDRAVSTVENI ABSENTIZEM V JAVNEM SEKTORJU

šanjekakodelovatiinnastopativdelovnemokoljunavznoterinnavzven.

Odzivnostnjihovegaorganizma jepogostotudi takšna, da zaposleni svojega dela nadelovnemmestuvečnisozmožniopravljatiinposledicategajelahkozačasnaodsotnostzdelaoziromazdravstveniabsentizem.

Zaposlenivjavnemsektorjusolahkoodsotniz dela zaradi dopustov, izobraževanj, služ-benihpotovanj,zamujanjanadelo,bolezni,poškodb,negedružinskihčlanov,itd.Razlogizaodsotnostzdelasorazličniintudičasov-nakomponenta(trajanje)jeovrednotenoodnajkrajše možne odsotnosti (npr. zamude,čas za kosilo) donajdaljšemožneodsotno-sti (npr. daljša bolniška odsotnost oziromainvalidnost).Vsamemosnovnemtemeljujetorejpotrebnorazumetioziromavedeti,dakogovorimooodsotnostizaposlenihzdela,dasorazlogizaodsotnostzdela različni inizhajajočiztegajenatopotrebnotudiupora-bljatipravilnopojmovanjeodsotnostizdelaoziromaabsentizma.

Pri opredelitvi odsotnosti zaposlenih z delaoziromaprirazumevanjupojmaabsentizmajetorejpomembno,daločimomedrazlični-mioblikamiinrazlogizaodsotnostzdela.Iz-hajajočiztegamenimo,davprimerih,kosozaposleniodsotnizdelazaradizdravstvenihrazlogov (npr. lastnih bolezni, poškodb) alinegedružinskihčlanovintrajatakšnaodso-tnostomejeno (začasno)obdobjegovorimoo zdravstvenemabsentizmu.V vsehostalihprimerih (npr. odsotnost zaradi izobraževa-nja, dopusta, itd.) govorimo o odsotnostih,ki niso povezane z zdravstvenim absentiz-mominjihlahkoopredelimozvsesplošnimpojmomabsentizemoziromazodsotnostmi,kisoupravičenealineupravičene.Vsekakorlahko govorimo o upravičenosti in neupra-vičenosti tudi v primeru zdravstvenega ab-sentizma–todavtemkontekstusemeri(ne)upravičenostsamoskozikriterije,kisopove-zanizzdravstvenimi razlogi innegodružin-skihčlanov.Vnašemdeluseosredotočamonazdravstveniabsentizem.

Pri pojmovanju zdravstvenega absentizmajemožnozaznati,daseuporabljajotudiraz-lični sinonimi oziroma različna tolmačenjapojava. Vzroke lahko najdemo predvsem vtem, ker se spodročjemproučevanja zdra-vstvenegaabsentizmaukvarjajostrokovnjakirazličnih ved inposledice tega sonato tudirazlične opredelitve in pogledi na področjezdravstvenega absentizma. Tako se na pri-merzapojmovanjezdravstvenegaabsentiz-mapojavljajoizrazikotsobolniška,bolniškistalež,začasnaodsotnostzdela.Vslovenskizakonodajnihdoločbahsesrečamotudiziz-razoma»nezmožnostdelavcazadelo«in»za-časnazadržanostoddela«.Zakonodelovnihrazmerjih (glej ZDR, 137. člen) uporablja zazdravstveniabsentizemdikcijo»nezmožnostdelavcazadelo«inslednjepojasnjujekotne-zmožnostdelavcazaopravljanjadelazaradinjegoveboleznialipoškodbe,kinipovezanaz delom, poklicne bolezni ali poškodbe pridelu. V Zakonu o zdravstvenem varstvu inzdravstvenemzavarovanju (ZZVZZ,31.člen)pa zasledimo izraz »zadržanost zaposlenihoddela« inslednjeseopredeljujenanačin,dagrezaodsotnostizaradibolezni,poklicnebolezni,poškodbepridelu,poškodbe izvendela, presaditve živega tkiva in organov vkoristdrugeosebe,posledicdajanjakrviterizolacije,kijoodredizdravnikinzaradinegedružinskegačlanainspremstva,kigaodredizdravnik.

Razlogizakajsenamenjavsevečpozornostipodročjuzdravstvenegaabsentizmainvpo-vezavi s tem tudi proučevanju tega pojava,imajonaenistrani temeljepredvsemvne-gativnihposledicah(npr.povečanjestroškovdela inzdravstva, itd.),ki jihpovzročazdra-vstveniabsentizeminnadrugistranivželji,daseposkrbizazdravjezaposlenihoziromazavarnoinzdravodelovnookolje.

2

Pri opravljanju delovnih aktivno-sti se zaposleni soočajo z različnimivplivnimi dejavniki, ki spodbujajoali obremenjujejo njihovo naravnovitalnostinustvarjalnost.Dejavniki,kivplivajonanjihovorganizemlahkoizhajajo iz organizacijskega (delov-nega) okolja ali okolja izven (zunaj) organizacije – toda ne glede na to iz kateregaokoljaizhajajo,jihzaposle-nizaznavajo innjihovorganizemsenatakšnedejavnikerazličnoodziva.

20 21

Torej se pojav tesno povezuje predvsem znegativnimistvarmi(posledicami).Negativneposledicezdravstvenegaabsentizmanajboljzaznavajo:

delodajalci;posledicesenanašajonapo-večanjestroškovdela(izplačilonadome-stilzačasnoodsotnimzaposleniminmo-žnistroškidelazanadomestnedelavce),zmanjšanjeproduktivnosti,iskanjenado-mestitev začasno odsotnih zaposlenih,itd.

Tabela:StatističnipodatkioizgubljenihkoledarskihdnevihzaradizdravstvenegaabsentizmavSlovenijiinslovenskijavniupravi

Vir: NIJZ (2009-2016)

LetoŠteviloizgubljenihkoledarskihdniv

Sloveniji

Odstotek izgubljenih

koledarskihdnivSloveniji (%)

Številoizgubljenihkoledarskihdniv

javni upravi

Odstotek izgubljenih

koledarskihdnivjavni upravi (%)

2009 13.325.384 4,18 825.786 4,2

2010 12.808.242 4,09 874.405 4,5

2011 12.539.064 4,05 1.210.853 4,0

2012 12.354.286 4,23 1.580.814 8,5

2013 11.880.378 4,08 1.248.895 6,8

2014 11.069.174 3,7 1.087.216 6,0

2015 11.909.927 4,0 1.120.413 6,2

država (družba);posledicesenanašajonazmanjšanje BDP, povečanje stroškov zazdravstveno in socialno varstvo (stroškizdravljenja),itd.

začasno odsotni zaposleni; posledice sekažejo skozimanjši zaslužek,morebitni-mitežavamipovrnitvivdelovnookoljeintudiizrečenimikaznimi.

V sklopu posledic, ki so povezane z zdra-vstvenimabsentizmomjesmiselno izposta-viti, da lahko pojav povzroči tudi pozitivneposledicezadelodajalce(npr.večjafleksibil-nostzaposlenih,odkrivanjenovegaznanjainsposobnostinadomestnihzaposlenih),drža-vooziromadružbo (npr.zmanjšanjezakon-skihindružinskihtežav)inzačasnoodsotnezaposlene(npr.zmanjšanjedelovnegastresainpritiskov).Kljubtemupavelja,dasopred-vsemnegativneposledicetiste,kiprevladu-jejoinskaterimisesoočajovsipredstavljeniakterji,kizaznavajoposledice.

Slednjipodatkipotrjujejo,dajevdejavnostihjavneupraveveliko število izgubljenihkole-darskih dni – toda takšen podatek ne pre-seneča,sajjetudivvsehostalihdržavahposvetu odstotek zdravstvenega absentizmavečjivjavnemsektorju(javniupravi)kotvza-sebnemsektorju.

Razlogi za višji delež zdravstvenega absen-tizmav slovenski javniupravi soponašemmnenjuvečrazsežnostni.Napodlagi tega jezatosmiselnovzrokezazdravstveniabsenti-zemvjavniupravioziromajavnemsektorjupojasnjevati na način, da se ne izpostavljasamoposamičnivzrok(razlog)ampak,daseprikaževzrokezavisokdeležzdravstvenegaabsentizmakotmedsebojnopovezaneinsev sklopu tega pojasni kateri vzrok ima višjioziromamanjšivpliv.

na eni strani vključiti tudi vidikdružbenegastanjaoziromapočutjavSlovenijiinnadrugistrani vidik racionalizacije poslovanja javneuprave (javnega sektorja) ter v okviru tegamorebitnihnotranjihstiskzaposlenihindru-gihpritiskov,kiobčutijozaraditega.

2.1 VZROKI ZDRAVSTVENEGA ABSENTIZMA V JAVNEM SEKTORJU

Vzrokizdravstvenegaabsentizmasoštevilniinmedsebojnopovezani.Zaraditegajevča-sih »prave« vzroke tudi težko ugotoviti, sajse zdravstveni absentizem vedno formalnokaže kot odsotnost zaradi zdravstvenih ra-zlogov (lastnih ali družinskih članov). TudiEvropskafundacijazaizboljšanježivljenjskihindelovnihrazmer(2010)pojasnjuje,dajenasplošno»večinoodsotnostimogočepripisatiboleznialinezmožnosti,vendarsolahkora-zlogitudidrugi«.

V praksi lahko zaznamo, da se vzroke zazdravstveniabsentizemnajboljpogostopri-pisujezdravstvenimrazlogomvoblikirazlič-nihbolezniintudipoškodb.Todaslednjejeozko gledno (usmerjeno) oziroma površin-sko,sajjezdravstveniabsentizemvečdimen-zionalnikonstruktkarpomeni,daobstajajoštevilnivzroki,kivplivajonaposameznikananačin,da sepojavi zdravstveni absentizem.Topomeni,daselahkoključni(glavni)vzrokipojavljajonekjepopolnomadrugjeinsenatosamo v končni fazi reflektirajo (pokažejo)kot bolezni ali poškodbe oziroma formalnizdravstvenirazlogi.Nanekaterevzrokezdra-vstvenegaabsentizma jeponašemmnenjutudi izjemno težkooziromapopolnomane-mogočevplivati(npr.začasnaodsotnostza-poslenihzdelazaradiboleznialismrtidru-žinskega člana). Temu pritrjuje tudi Johns(1987,str.30)sajmeni,danekaterivzrokezazdravstveni absentizem pripisujejo celo de-javnikomnakaterenemoremovplivati.

Ugotavljamo,dako se srečamo (alislišimo) s pojavom zdravstvenega absentizma,da imamo ljudjevprvivrstivmislih,dagrepritemzanekaj»negativnega«,slabega,škodljivega– torej nekaj čemur se je potrebnoizogniti, odpravitioziromadočesarnikoristno,dapridealidasepojavi.

Če statistične podatke zdravstve-nega absentizma celotne Slovenije primerjamo s podatki zdravstve-nega absentizma v slovenski javni upraviugotovimo,dajedeležizgu-bljenih koledarskih dni zdravstve-nega absentizma v javni upravi v primerjavi s Slovenijo precej višji.

Ugotavljamo, da se med vplivnej-šimi dejavniki, ki povzročajo zdra-vstveni absentizem v slovenski javni upravi (javnem sektorju) poja-vljajopredvsemtisti,kisekažejov»neformalni« oziroma »skriti« obli-ki;kotnaprimerneprimernipsiho-socialni delovni pogoji (npr. slabi odnosi med sodelavci ali z vodilnim osebjem),načinmenedžiranjaorga-nizacije javnega sektorja, vedenjevodilnegaosebjadozaposlenihinvnekaterihprimerihslabifizičnide-lovni pogoji.

Vsekakorjesmiselnovkontekstuvišjegade-leža zdravstvenega absentizma v slovenskijavniupravi(javnemsektorju)vproučevanje

22 23

Številni strokovnjaki (npr. Harrison, Marto-cchio, Evans, Palmer, Johns, Bilban, Toth,Buzeti itd.)menijo,davzroki zazdravstveniabsentizem izhajajopredvsem izdelovnegain zunanjega okolja. Pri tem se izpostavljazlasti dejavnike delovnega okolja (organi-zacijske dejavnike). Tudi Lokke, Eskildsen&Jensen (2007)menijo, da je smiselno iskatiglavne vzroke za zdravstveni absentizempredvsemvdelovnemokoljuoziromavšte-vilnihdejavnikihdelovnegaokolja,kotsostilvodenja, značilnostdela, odnosimed sode-lavci;itd.PodobnomnenjepodajatudiToth(2003),sajmeni,danaobsegzdravstvenegaabsentizmavplivajovnajvečjimeridejavnikiizt.i.drugeskupine,šezlastidelovni,kamorlahkoštejemozlastidelovnerazmere,ukre-pezavarnostinzdravjepridelu,odnosemedzaposlenimi, njihovomotiviranost in sistemstimulacijinnenazadnjenačinvodenjavor-ganizacijah.

Ravnonasprotno–primernoinsmiselnoje,česedelovnookoljejavnegasektorjaobrav-navapodobnokotdelovnookoljezasebnegasektorja, saj se v vsakem delovnem okoljupojavljajozaposleni,delodajalecinvsiostalivplivni dejavniki, ki kreirajo delovno okolje.Tudiodgovornostza(ne)uspešnoopravljenodelo je v vsakem delovnem okolju odvisnatakooddelodajalcevkotodzaposlenih.

Vzroki za zdravstveni absentizem v javnem sektorju torej nimajo izvo-ra samo v boleznih in poškodbahzaposlenih ternegi družinskih čla-nov, ampak senjihova širina kažetudiskozidimenzije,kisopovezanez »neformalnimi« oblikami oziroma razlogi,kiizhajajoizdelovnegaoko-lja javnega sektorja.

2.2 UKREPI ZA OBVLADOVANJE ZDRAVSTVENEGA ABSENTIZMA V JAVNEM SEKTORJU

Ukrepi za obvladovanje zdravstvenega ab-sentizmasoštevilni inprimeridobrihprakskažejo, da so nekateri ukrepi bolj učinkovi-ti,drugimanj.Dejstvopa je,da jesmiselnoukrepezazmanjševanjeoziromaobvladova-njezdravstvenegaabsentizmauvajatišelenapodlagiugotovljenihinpridobljenihinforma-cijaho(1)vzrokihzdravstvenegaabsentizma,(2)fizičnihinpsihosocialnihdelovnihpogojihin(3)zdravjuterpočutjuzaposlenih.Šeleta-kšen pristop omogoča najbolj kvalitetno inpravilnooblikoizbranegaukrepa.

napromocijozdravjaoziromanazdravje indobropočutjezaposlenih ternazagotavlja-nje »zdravega« delovnega okolja. Slednjepotrjujejo tudi raziskavespodročjapromo-cijezdravjaindobregapočutjazaposlenih,kikažejo,daprogramipromocijezdravjaindo-bregapočutjanadelovnemmestuustvarijopozitivneučinkenadelovnemmestu,vendarjeefektivnostprogramovpogojenazpoudar-komnaindividualnihučinkihprispodbujanjuvečjefizičneaktivnostiinzdraveprehraneza-poslenih,kottistihdvehdejavnikovznajboljpomembnim vplivom na zdravje in dobropočutjezaposlenih.

V ospredju najbolj primernih in uspešnihukrepovjevidikskrbizazdravjeindobropo-čutjezaposlenihnadelovnemmestu,sajve-likavečinaprojektovkaže,daboljšepočutjein zdravje zaposlenihne ledvigujedelovnostorilnosttemvečtudizmanjšujezdravstveniabsentizem in prisotnost stresnih dejavni-kov,kipasopoglavitnaovirazaboljšepoču-tjenadelovnemmestu.Privzpostavljanjuinzagotavljanju takšnih ukrepov pa imajo ponašemmnenjuključnovlogopredvsemdelo-dajalciinzaposleni(FU,2012).Dobrepraksefinančnegavlaganjavzdravjeindobropoču-tjezaposlenihsicerkažejo,dasofinančnein-vesticijezajetenzalogaj–todadolgoročnoseinvesticijeobrestujejo.Ključnivirprihrankovizhajazlastiizzmanjšanjaštevilaizgubljenihdelovnihdnizaradirazličnihprimerovodso-tnosti zaposlenih z dela, ki so neposrednoposledicaboljšegazdravjaindobregapoču-tjazaposlenihvdelovnemokolju.

Vkontekstu izbirepravihukrepovzaobvla-dovanjezdravstvenegaabsentizmavjavnemsektorjubibilovzačetnifazinajprejsmisel-no oblikovati »projektno skupino za analizo stanja v organizaciji javnega sektorja«oziroma»skupino za promocijo zdravja na delovnem mestu«, ki bi bila sestavljena iz zdravnikamedicinedela,specialistaizpodročjavarno-sti inzdravjapridelu,predstavnikavodstvaorganizacije,predstavnikakadrovskeslužbe,

V praksi javnega sektorja zaznava-mo, da se pripisuje največjo vlogovpliva na zdravstveni absentizem predvsem tistim dejavnikom (ne-formalnim)delovnegaokolja,kisenanašajo oziroma se povezujejo z delovnimi pogoji, vodenjem, stre-som, etičnim in moralnim ravna-njem in neprimernimi socialnimi ravnanji.

Naslednjedejavnikepalahkovsekakorvpli-vatudidelodajalecinzatojesmiselnodotič-nedejavnikeboljpodrobnoobravnavatiinv

tem kontekstu razumeti širino vpliva posa-meznega dejavnika na zdravstveni absenti-zemvjavnemsektorju.

Pri tem jesmiselnotudipoudariti,da kljub temu, da sistem javnegasektorja v nekaterih primerih bolj»striktno« determinirajo norma-tivnedoločbekotsistemzasebnegasektorja(npr.napredovanje,nagra-jevanje delovne uspešnosti, itd.),slednje ne sme biti razlog oziroma izgovorvsmeri,danimožnoobvla-dovati zdravstvenega absentizma v javnem sektorju.

Pri uvajanju ukrepov za obvlado-vanje zdravstvenega absentizma je primerno tudi zavedanje, da ninujno, da bo vsak ukrep deleženkonkretnihučinkovvsleherniorga-nizaciji. Na podlagi tega je zato tudi v organizacijah javnega sektorja vprvotni fazi pri odkrivanju vzrokov indoločanjuukrepovzaobvladova-njezdravstvenegaabsentizma,pri-merno najprej medsebojno poveza-tidelodajalca in zaposlene, saj stapredvsem vlogi delodajalca in zapo-slenih pri obvladovanju zdravstve-nega absentizma najpomembnejši.

Todapritemnikakornegrespregledatiod-govornostinvlogodržave,kipredvsemskozipolitikooziromanormativnedoločbe vplivana področje urejenosti zdravstvenega ab-sentizma.

Primeridobrihpraks(predvsemizzasebne-ga sektorja) zaobvladovanje zdravstvenegaabsentizmakažejo,dasonajučinkovitejši innajuspešnejšitistiukrepi,kiseosredotočajo

24 25

predstavnika zaposlenih in vodstva ter sve-tovalca za promocijo zdravja na delovnemmestu in drugih v kolikor bi takšno posto-panje zahtevale razmere. Naloga projektneskupinebibilaanalizavzrokovzdravstvene-gaabsentizma,analizafizičnih inpsihosoci-alnihdelovnihpogojev inanaliza zdravje inpočutjazaposlenih.Inšelenapodlagiprido-bljenih podatkov in analiziranega realnegastanjabibiloprimerno za vsako zainteresi-rano organizacijo javnega sektorja izbratipravilneukrepe(aktivnosti)zaobvladovanjezdravstvenegaabsentizma.Vsekakorpajevosnovnifazidoločitveukrepovsmiselnoraz-mišljativsmeriuvajanjatakšnihukrepov,kiseosredotočajonapromocijozdravjaoziro-manaukrepe za zagotavljanje (ohranjanje)zdravja in dobrega počutja zaposlenih nadelovnemmestuinnaukrepe,kisousmer-jeni na zagotavljanje primernih pogojev zadelozaposlenihvjavnemsektorju.Todapritemjekoristnozavedanje,dajeučinkovitostprogramovzdravjaindobregapočutjazapo-slenihodvisnatudiodčasovnekomponente(častrajanjaprograma).

Med ukrepe, ki se osredotočajo na zagota-vljanjezdravjaindobregapočutjazaposlenihv javnemsektorjubi lahkouvrstili zlastina-slednjeaktivnosti:

organizacijo zdrave prehrane na delov-nem mestu(npr.organizacijatoplihmalic,zdravizajtrki;itd.),

brezplačne ali subvencionirane športne ak-tivnosti izven delovnega mesta(npr.košar-ka,nogomet,fitnes,pilates,ples;itd.),

razgibavanje na delovnem mestu (npr.organizacija aktivnihodmorov, ki sona-menjeni razgibavanju, razteznim vajam,sprostitivi,itd.),

organizacija izobraževanj o zdravi prehrani (npr.pravilnaizbirahrane,izdelavazdra-vih jedilnikov,učinkinezdravegaprehra-

njevanja,itd.),rekreacijiinpravilniinvarniuporabidelovneopreme,

ažurno informiranje zaposlenih o zdravju in dobrem počutju(npr.zaposleninameseč-niali tedenskiravnipridobivajokoristneinformacijeozdravjuindobrempočutju,itd.).

Vprimeru,dasovorganizaciji javnegasek-torja neprimerni delovni pogoji bi bilo smi-selno postopati na način, da posebna de-lovnaskupina (npr.zdravnikmedicinedela,specialistzavarnostinzdravjepridelu,itd.)opravi analizo ekoloških pogojev oziromapregleddelovneopremeskaterozaposleniopravljajosvojedelo inčeslednjiugotovijo,da oprema ni ergonomsko oblikovana ozi-roma lahkonegativno vpliva na zdravje za-poslenih (bolezni,poškodbe) indasoostalipogoji kot so temperatura, hrup in zraknadelovnemmestuneprimerni,daotemobve-stijovodstvoorganizacijeinzravenobvestilapriložijorešitvezaizboljšanjestanja.

Napodročjupsihosocialnihdelovnihpogojevjepotrebnoupoštevatizlastividik»humano-sti«invitalnostinadelovnemmestu.Izhajajočiz tega jezatosmiselno,daorganizacije jav-negasektorjaažurnospremljajo inzaznava-jostopnjostresa inzadovoljstvazaposlenih,organizacijskoklimoinkulturoternapodlagitegaizvajajoustrezneaktivnosti,kipasolah-kovečdimenzionalneoziromarazličneodor-ganizacijedoorganizacije.Vsklopuuvajanjatakšnihukrepov jeprimerno, če jeprisotnorazmišljanjevsmeri,dajekoristnoustvarjatiodnosmedsebojnegazaupanja,sajpredsta-vljazaupanjetemeljdobrihodnosovinpoču-tjazaposlenihnadelovnemmestu.Pritempaimajonajpomembnejšovlogovodje-zatojepomembnapravilna izbira vodilnegaosebja(vospredjunajbovidikkompetentnosti,ču-stvene spretnosti,meritokracije) in v skloputegavidiknjihovegastalnegaizobraževanjaintopredvsemvsmerivzpostavljanjaterohra-njanjakvalitetnihodnosovzzaposlenimi.

Medukrepi za obvladovanje zdravstvenegaabsentizma,kisevpraksišeuporabljajoso:

nadzor zaposlenih v času njihove začasne odsotnosti z dela (zaradi resnosti in izka-zane pozornosti do področja zdravstve-negaabsentizma ter iz vidika zavedanjazaposlenih,danisoprepuščenisamisebi,je v praksi zaznati občasno izvajanje t.i.bolniškihkontrolzačasnoodsotnihzapo-slenih);

pogovor z zaposlenimi po prenehanju zdra-vstvenega absentizma (v nekaterih orga-nizacijah izvajajo obvezne pogovore narelaciji vodja-zaposleni v primeru, ko sezaposlenivračajoizbolniškegastaleža);

svetovanje oziroma svetovalec za pomoč zaposlenim (vsodobnidružbisovseboljpogostepredvsemduševnetežaveintudizaradi tegaorganizacijamsvetujemo,darazmišljajo tudi v smeri, da se zaposle-nim v primeru težav omogoči primernapomočpristrokovnjakih izpodročjapsi-

hoterapije,družinsketerapije,me-dicinedela,itd.

Zdravstveni absentizem v javnem sektorju predstavlja področje, kimu je potrebno namenjati ustre-zno pozornost in zato naj bodo tudi ukrepi za obvladovanje slednjega skrbno izbrani. Ukrepanje se nena-zadnježepričakuje(zahteva)zaradivisokegadeleža zdravstvenegaab-sentizma–hkrati s tempa je tudiizvajanje ukrepov v smislu skrbi za zdravje in dobro počutje zapo-slenih v javnem sektorju koristnoza zaposlene. Ne glede na obseg in kakovost ukrepov za obvladovanje zdravstvenega absentizma pa ne grespregledatinitidejstva,dajevkončnifaziprivsehukrepihvelikoodvisno predvsem od zaposlenihoziromaodslehernegaposamezni-ka. Vloga posameznika (zaposlene-ga) se namreč kaže ravno v odgo-vornosti do lastnega zdravja.

Velikavečinaprojektovkaže,daboljšepočutjeinzdravjezaposlenihneledvigujedelovnostorilnosttemvečtudizmanjšujezdravstveniabsentizeminprisotnoststresnihdejavnikov,kipasopoglavitnaovirazaboljšepočutjenadelovnem mestu.

26 27

PROJEKT ZDRAVI IN VITALNI V JAVNEM SEKTORJU

Projekt Zdravi in vitalni v javnem sektorju(ZVJS) jebilosredotočennavidikpromocijezdravjaindobregapočutjazaposlenihvde-lovnemokoljuslovenskegajavnegasektorja.Razlogizausmerjenostnajavnisektorizha-jajo predvsem iz velike potrebe urejenostitegapodročjavjavnemsektorjuinzaznane-gapomanjkanjaznanjaiztegapodročjaterizproblematikeiskanjaustreznihukrepovkakozmanjšati zdravstveni absentizemv javnemsektorju (javni upravi). Podatki Nacional-nega inštituta za javno zdravje (2009-2015)namreč kažejo, da je odstotek izgubljenihkoledarskihdnizaradizdravstvenegaabsen-tizmavslovenski javniupravivprimerjaviz

odstotkomzacelotnoSlovenijo(tudizzaseb-nim sektorjem) precej višji. Slednji podatekoziroma indikatorspadavsklopveč indika-torjev,kikažejo(skaterimimerimo)navidik(negativnega) zdravja zaposlenih. ProjektZVJS jebil zasnovanna tistih temeljnihgra-dnikihoziromaelementihzakaterevsedo-breprakse spodročjapromocije zdravja indobregapočutjanadelovnemmestukažejo,da so najustreznejši in najbolj učinkoviti zazagotavljanjepozitivnihučinkovoziromare-zultatov.Slednjepotrjujejotudianalizeopra-vljenihraziskavspodročjapromocijezdravjaindobregapočutjazaposlenih,kikažejo,daprogramipromocije zdravja indobregapo-

čutjanadelovnemmestuustvarijopozitivneučinkenadelovnemmestu,vendar jeefek-tivnost programov pogojena z poudarkomnaindividualnihučinkihprispodbujanjuve-čjefizičneaktivnosti inzdraveprehraneza-poslenih,kottistihdvehdejavnikovznajboljpomembnim vplivom na zdravje in dobropočutjezaposlenih.

pripravljenkotpovezanacelotainpredstavilcelovitpristoppriiskanjuinpreverjanjuukre-povpromocijezdravjaindobregapočutjaza-poslenihnadelovnemmestu.

Časovni vidik izvajanjaaktivnosti indoseže-nihrezultatovvokviruprojektaZVJSjebilpo-vezanpredvsemzaktivnostmi,kisosenana-šalena izvajanjeukrepovprograma»Zdraviinvitalnivjavnemsektorju«.Aktivnostipro-jektasobileizvajanenanaslednjinačin:

1. izvedba raziskave:

namen: ugotoviti stanje na področjupsihosocialnega tveganja in zdra-vstvenega absentizma zaposlenih vslovenskihobčinah,

obseg in področje (kraj) izvedbe: razi-skava je potekala v slovenskih (me-stnih)občinah,

vključeni deležniki (javnost):zaposlenivslovenskihobčinah,

trajanje:raziskavajepotekalavmese-cunovembru2015.

2. izvedbaizobraževanja:

namen: izobraziti zaposlene o zdra-vemnačinuprehranjevanja in izvaja-njušportnihaktivnosti,

obseg in področje (kraj) izvedbe:izobra-ževanjejepotekalovokvirudvehde-lavnic,

vključeni deležniki (javnost):zaposlenivslovenskihobčinah,

trajanje: izobraževanje je potekalo vmesecuaprilu2016.

3

Namen projekta ZVJS je bil pove-zan s proučitvijo stanja na podro-čju zdravja in dobrega počutja za-poslenih v slovenskih občinah invključitvijo nekaterih zaposlenih vkonkretni (pilotni) program Zdravi in vitalni v javnem sektorju, ki seosredotočanazdravjeindobropo-čutjezaposlenihvjavnemsektorju.

Projektjebilzasnovantudistemnamenom,dasezaposlene izobraziopomenuzdravjaindobregapočutjanadelovnemmestu terda se izdelajo ukrepi za zmanjšanje zdra-vstvenegaabsentizmainspodbudiaktivnostina področju promocije zdravja in dobregapočutjazaposlenihvjavnemsektorju.

V projektni skupini so sodelovali različnipartnerji, in sicer predstavniki delodajalcev,predstavniki zaposlenih, izobraževalno-raz-iskovalna inštitucija, ki aktivno sodeluje priprojektih,kisopovezanispromocijozdravjain dobrega počutja zaposlenih v delovnemokolju terpredstavnikpodjetja, ki seprofe-sionalnoukvarjazaktivnostmikakoizboljšatizdravjeindobropočutjeljudi.Vključenostinpovezanostvsehtakšnihpartnerjevpriizva-janju vseh aktivnosti projekta je bila velikadodanavrednostprojektainzatosmovokvi-ruprojektapripraviliinizvedliaktivnostispo-močjokaterihsmozaobjeli tako(1)razisko-valno,informativniinizobraževalnividikkottudi (2) vidik izvedbe konkretnih aktivnostiprogramaZVJSzzaposlenimiv javnemsek-torju (občini). Koristnost oziroma prednostprojekta »Zdravi in vitalni v javnem sektor-ju«jebilazatoravnovtem,dajebilprojekt

28 29

3. izvedbazačetnihmerjenj z zaposleni-mi in individualni pogovori z zaposle-nimi:

namen: izmeriti in ugotoviti počutjezaposlenihinspomočjoindividualnihpogovorovdoločiticilje,kijihželivsakzaposleniposebejdosečivprogramu»Zdraviinvitalnivjavnemsektorju«,

obseg in področje (kraj) izvedbe:meri-tveinindividualnipogovorisopoteka-li s tistimi zaposleni, ki so sevključilivprogram»Zdraviinvitalnivjavnemsektorju«.

vključeni deležniki (javnost): zaposleni,kisosevključilivprogram»Zdraviinvitalnivjavnemsektorju«,

trajanje:meritve z individualni pogo-vorisopotekalevmesecuaprilu2016.

4. izdelava programov zdrave prehra-ne (individualni jedilniki) in športnihaktivnosti izven delovnega mesta in gibalnihvajnadelovnemmestuteriz-vajanje aktivnosti:

namen: izdelatiprogramzdravihpre-hranjevalnih obrokov (jedilniki prila-gojenizavsakegazaposlenegapose-bej) in program športnih aktivnostiizven delovnega mesta ter gibalnevaje na delovnemmestu.Namen iz-vajanjatakšnihaktivnosti je izboljšatizdravje in počutje zaposlenih v slo-venskihobčinah ter zmanjšatimore-bitizdravstveniabsentizemvsloven-skihobčinah.

obseg in področje (kraj) izvedbe:aktiv-nost je bila pripravljena za tiste za-poslenevobčinah,kisosevključilivprogram »Zdravi in vitalni v javnemsektorju«. Ukrepe programa ZVJS soizvajalizaposlenisami.

vključeni deležniki (javnost): zaposleni,kisosevključilivprogram»Zdraviinvitalnivjavnemsektorju«,

trajanje: programi priprave športnihaktivnosti in program zdravega na-čina prehranjevanja (jedilniki) so bilipripravljeni v mesecu aprilu 2016.Nato je sledilo 2 mesečno izvajanjeprograma»Zdravi invitalniv javnemsektorju« s tistimi zaposlenimi, ki sose vključili v program. Vsak zaposle-ni je dobil izdelan program zdravihprehranjevalnih obrokov in programšportnihaktivnosti.

5. zaključnomerjenjezzaposlenimi,kisobilivključenivprogramZVJSinizvedbakončnihintervjujev:

namen: izmeriti in ugotoviti počutjezaposlenih in s pomočjo pogovorovugotovititerprimerjatizačetnainza-ključna merjenja ter določiti končnerezultateizvedbeprogramaZVJS,

obseg in področje (kraj) izvedbe:meri-tvesopotekales tistimizaposleni,kisosevključilivprogram»Zdraviinvi-talnivjavnemsektorju«.

vključeni deležniki (javnost): zaposleni,kisosevključilivprogram»Zdraviinvitalnivjavnemsektorju«,

trajanje:meritvespogovorisopoteka-leobzaključkuprogramaZVJS,insicerjunija2016.Rezultatizaključnihmeri-tevpredstavljajoenegaizmedrezulta-tovprojektaoziromaprogramaZVJS.

6. pripravafinančnihizračunovosmisel-nosti programa »Zdravi in vitalni v jav-nem sektorju«:

namen: izračunati oziroma ugotovi-ti finančno učinkovitost (smiselnost)

programa»Zdravi invitalniv javnemsektorju«invpovezavistemprikazatitudifinančni vidik zdravstvenegaab-sentizma,

obseg in področje izvedbe:finančni iz-računi so bili pripravljeni na podlagirezultatov primerjave začetnih in za-ključnih meritev (poročil) programaZVJS, vrednosti programa ZVJS ozi-roma finančne investicije in učinkovprograma,

trajanje:finančniizračunisopotekalivmesecuoktobru2016.

7. priprava gradiva (brošura/knjiga) z na-slovom »Zdravi in vitalni v javnem sek-torju«:

namen: izdelati gradivo »Zdravi in vi-talniv javnemsektorju«znekaterimiteoretičnimiinempiričnimivsebinamiizpodročjapromocijezdravjanade-

lovnem mestu in zdravstvenega ab-sentizma.

obseg in področje izvedbe: gradivo jeprvotnonamenjenojavnemusektorju–vendarjetudivsesplošnouporabno,

trajanje: priprava oziroma izdelavagradiva je potekala odmeseca julija2016injekotrezultatomenjeneaktiv-nostibilazaključenanovembra2016.

Vnadaljevanjusopredstavljenirezultatiraz-iskaveprojektainrezultatiprogramaZdraviinvitalnivjavnemsektorjuvkateregasokot»pilotna« skupina bili vključeni zaposleni vslovenskihobčinah.

30 31

RAZISKAVA PROJEKTA ZDRAVI IN VITALNI V JAVNEM SEKTORJU

Področjezdravstvenegaabsentizmaobsegaširoko dimenzijo pojasnjevanja in razume-vanja, saj zdravstveni absentizem ni samo-umeven pojav. Visok delež zdravstvenegaabsentizmanenazadnjepostavljavospredjetudivprašanjeurejenostidelovnihrazmerins tempovezanimifizičnimi inpsihosocialni-midelovnimipogojipridelodajalcu.Zvidikaorganizacij so namreč ravno organizacijskivzroki tisto področje, ki zahteva več pozor-nosti inanaliziranja,saj lahkoorganizacijezdoločenimiukrepivplivajonastanjerazmerv delovnem okolju in s tem posledično nazmanjšanje deleža zdravstvenega absenti-zma. Statistični podatki kažejo, da je zdra-

vstveni absentizem v javni upravi (javnemsektorju)zabeleženvvečjemdeležukotzdra-vstveniabsentizemvzasebnemsektorju.

Vokviruprojekta Zdravi in vitalni v javnemsektorjusmoizvedliraziskavo,kisejenana-šalanaugotavljanjepsihosocialnihtveganjvdelovnemokoljuslovenskihobčinintozna-menom,daugotovimomorebitnapsihosoci-alnatveganja,kilahkovplivajonazdravjeinpočutjezaposlenih inmorebitnipojavzdra-vstvenegaabsentizmavslovenskihobčinah.Raziskava je potekala v mesecu novembru2015vslovenskihobčinah.

4

4.1 METODE RAZISKOVANJA

Znamenomkvalitetne izvedbe raziskave inz željo, da dosežemo zastavljene cilje, smov raziskavi uporabili kvantitativno metodoraziskovanja, s pomočjo katere smo želelipriti do zanesljivih, objektivnih, preverljivihin natančnih spoznanj. Za empirično razi-skovanjesmouporabilimetodološkoorodjeOPSA(orodjezaobvladovanjepsihosocialnihtveganj in absentizma), ki ga je razvilDruž-benomedicinski inštitut ZRC SAZU. Anketnivprašalnikjebilsestavljeniznaslednjihvse-binskihsklopov:

prvi del anketnega vprašalnika predsta-vljajodemografskespremenljivke(občinazaposlitve,spol,starost,izobrazba,regijabivanja,številozaposlenihvorganizaciji);

vdrugemdeluanketejenaštetih14zdra-vstvenihtežav,anketirancipasopoveda-li,alisovzadnjih12mesecihimelikate-ro izmed njih. Temu sklopu sledita dvevprašanji o absentizmu (bolniška odso-tnost:da/ne,dolžinaodsotnosti).Zatemjenaštetih21pojavovzdravstvenihtežav(glavobol,bolečinevželodcu…),zakatereanketiranci povedo, ali se jim pojavljajodlječasa.Sklopzaokrožijoštirimnenjskavprašanjaosplošnemzdravstvenemsta-nju in usklajenosti poklicnega in družin-skegaživljenja;

v tretjemdeluseanketirancevprašapotem, ali razmišljajoomenjavi zaposlitvein razlogih (naštejemo11možnih razlo-gov);

osrednji del anketnega vprašalnika se-stavlja 126 mnenjskih trditev, merjenihnapetstopenjskilestvici,razdeljenihv17sklopov:

delovna obremenitev, hitrost potekadela(8trditev),

delovnookolje,delovnaoprema,fizič-neobremenitve(11trditev),

družinskerazmerezaposlenega(6tr-ditev),

medosebniodnosipridelu(7trditev),

nadzor (4 trditve), obremenitve kotposledica sociodemografskih okoli-ščin(8trditev),

odnosdodela(10trditev),

organizacijskakultura(10trditev),

organizacijskastruktura(5trditev),

osebnostneznačilnosti(10trditev),

psihofizičnozdravstvenostanje (4 tr-ditev),

razmejitevzasebnegaživljenjaindela(8trditev),

razvojpoklicnekariere(9trditev),

skrbzase(8trditev),

urnikdela(6trditev),

vlogainodgovornostvorganizaciji(7trditev)

vsebinadela(5trditev).

126 trditev iz osrednjega dela anketnegavprašalnika je pomešanih tako, da si prejomenjeni sklopi ne sledijo zaporedoma. Vnadaljevanjusmoznamenom,dajeanketnivprašalnik čimboljprilagojen javnemusek-torju, iz osnovnega anketnega vprašalnikaizbrisalištiriobčutljivetrditve(1.Grozimiod-pustitev.2.Vmojidelovniorganizacijiobstajazapletenahierarhičnastruktura,kjerpristoj-

32 33

nosti inodgovornostizaposlenihniso jasnodoločene.3.Vmojidelovniorganizacijipriha-jadokrajekadrovinnepoštenekonkurencedrugih delovnih organizacij. 4. Tudi sam/-amoramsodelovatipripridobivanjufinančnihsredstev,dadobimpolnoplačoaliobdržimzaposlitev). Od preostalih 126 trditev smojih90pustilienakih,pri36pasmovprašaliponasprotnempojmu (naprimer iz izvirne»Odelu,kigamoramopraviti,dobivamne-jasne,pomanjkljivealinasprotujočesiinfor-macijealinavodila.«smotvorili»Odelu,kigamoram opraviti, dobivam jasne in celoviteinformacijealinavodila.«).Pritemsmovse-lej iz »negativne« (nejasne, pomanjkljive alinasprotujočesi informacije)prešlina»pozi-tivno«obliko (jasne in celovite informacije).Pristatističnianalizismopravilnoupoštevali,kateretrditvesmoobrnili.

Zbiranje podatkov je potekalo s pomočjospletnegaanketnegavprašalnika,kismogaustvarilisspletnimorodjem1ka.

4.3 REZULTATI RAZISKOVANJA

5,76%2,88%

29,63%4,12%

7,00%6,38%

3,70%7,82%

23,05%24,49%

47,74%37,04%

9,47%31,28%

5,14%

0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100%

DrugoNevrološke motnje

Razpoloženjske motnje (depresija, tesnobnost,…Poškodbe (pri delu in izven dela)

Metabolne motnje (diabetes, povišan holesterol)Hormonske motnje

Kardiovaskularna obolenjaTežave z dihanjem

Težave s prebavoBolečine v mišicah spodnjih udov (boki, noge,…

Bolečine v mišicah ramena, vratu in/ali zgornjih…Težave s hrbtenico

Kožna obolenjaTežave z vidom

Težave s sluhom

13,79%4,73%

36,83%21,40%

23,46%3,70%

13,99%8,23%9,67%

37,65%2,47%1,85%

17,49%25,51%

15,02%17,90%

10,70%26,34%

17,49%12,14%

20,37%32,51%

0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100%

Nič od navedenega

Pomanjkanje energije in izčrpanost

Tesnoba, nemir, napetost, zaskrbljenost

Potrtost, občutek nemoči in obupa

Težave v odnosih z ljudmi in v komunikaciji

Izguba teka

Razdražljivost, jeza, napadalnost

Slaba telesna odpornost

Občutek napetosti v mišicah

Pomanjkanje volje ter zanimanja za delo in konjičke

Bolečine v želodcu, krči, driska, zaprtje

4.2 CILJNA SKUPINA (VZOREC) RAZISKOVANJA

Raziskovanaoziromaproučevanaciljnasku-pinazajemazaposlenevslovenskihobčinah(tudimestnih).Vsklopupostopkapridobiva-nja podatkov naše raziskave smo pridobiliodgovore/podatke od 486 anketirancev, kiso v celoti izpolnili anketni vprašalnik. Vsenepopolno izpolnjene anketne vprašalnikesmoizločiliiznadaljnjeanalize.

Analizavzorcaraziskavepospolupokaže,dajevvzorcu24%moškegain76%ženskegaspola.Vraziskavijesodelovalonajvečanke-tirancevstarihmed31in40let(35%),sleditastarostniskupinimed41in50let(29%)termed51 in60 let (28%),mlajših (med18 in30let)pajele6%.Medanketiranci jihimanajveč zaključeno fakulteto oziroma visokošolo(53%).

Graf 1: Najpogostejšezdravstvenetežaveproučevaneskupinezaposlenihvslovenskihobčinah

Delovno okolje predstavlja enega naj-pomembnejših dejavnikov, ki vplivana telesno, duševno, ekonomsko insocialno blagostanje zaposlenih, nji-hovihdružinintudidružbe.

Prvisklopanalizerezultatovraziskavesena-naša na najpogostejše zdravstvene težaveskupineanketiranihzaposlenihvslovenskihobčinah.Rangtežav(grafikon1)jegledenanaravodela(sedečedelo,delozaračunalni-kom) razmeromapričakovan,presenečapaobsegzdravstvenihtežavzaposlenih.Skoraj

polovicazaposlenih(47,7%)trpizabolečina-mivmišicahramena,vratualizgornjihokon-činah,skoraj40%imatežaveshrbtenico inslabatretjinatudizvidom.Težaveinbolečinevmišicahspodnjihudov,katerenavajačetrti-naanketirancevsodostikratlogičnaposledi-cazavedenihtežav.

Področij, ki jim je v delovnem okolju trebanamenitiposebnopozornost,jetakoveč.Šeposebnopozornostveljanamenititežavam,kisopovezanezrazpoloženjskimimotnjami,kot stanpr.depresija in tesnobnost.Nanjeopozarjaskoraj30%anketirancev.(Pre)visokodstoteknajboalarmzavse tiste,ki imajoposredno ali neposredno možnost vplivatinazdravjetervitalnostzaposlenih.Izkustve-

nougotavljamo,daverjetnovelikorazlogovzatakšnostanjenastopiizvenorganizacijske-gaokolja.Vseenopajedelovnookoljetisto,kipogostostanjelešepotencira(poslabša).Težave z dihanjem ter kardiovaskularnaobolenjalahkovdoločenimeripravtakopo-vežemoz razmeramipridelu,ponekaterihraziskavahcelosprekomernimsedenjemzaslikovnimzaslonom(računalnikom).

34 35

Graf 3: Zadovoljstvozzdravstvenimstanjemzaposlenihvslovenskihobčinah

4,53%11,73%

24,69%

47,53%

4,53%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

zelonezadovoljen

nezadovoljen niti zadovoljenniti nezadovoljen

zadovoljen zelo zadovoljen

5,35%

36,63%

22,43%

10,49%2,67%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

sploh ne vpliva malo vpliva srednje vpliva precej vpliva zelo vpliva

Graf 2: Prisotnosttežav,povezanihsstresomproučevaneskupinezaposlenihvslovenskihobčinah

13,79%4,73%

36,83%21,40%

23,46%3,70%

13,99%8,23%9,67%

37,65%2,47%1,85%

17,49%25,51%

15,02%17,90%

10,70%26,34%

17,49%12,14%

20,37%32,51%

0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100%

Nič od navedenegaPovečana uporaba protibolečinskih zdravil oz.…

Pomanjkanje energije in izčrpanostTežave z zbranostjo, pozabljivost

Tesnoba, nemir, napetost, zaskrbljenostŠkrtanje z zobmi

Potrtost, občutek nemoči in obupaSlabost, omotičnost

Težave v odnosih z ljudmi in v komunikacijiObčutek preobremenjenosti in utrujenosti

Izguba tekaPovečano uživanje alkoholnih pijač oz. tobačnih izdelkov

Razdražljivost, jeza, napadalnostNezadovoljstvo, pretirana občutljivost

Slaba telesna odpornostRazbijanje srca, bolečine v prsih ali pri srcu

Občutek napetosti v mišicahNespečnost, težave s spanjem

Pomanjkanje volje ter zanimanja za delo in konjičkePovečano znojenje, suha usta

Bolečine v želodcu, krči, driska, zaprtjeGlavobol

Poseben problem, ki predstavlja vse pogo-stejepredmetproučevanjavorganizacijskemokolju,jestres.Prisotnosttežav,povezanihsstresom proučevane skupine zaposlenih vslovenskihobčinah(grafikon2),izkazujene-kajkritičnevrednosti.Čerezultatepovežemo

Navkljubtemu,dajeponašemmnenjupro-blematika zdravstvenih težav anketiranihprejskrbvzbujajočakotne,pasoanketiranisamivpovprečjuprecejzadovoljnissvojimzdravstvenim stanjem (grafikon 3). Več kot

znekaterimiteoretičnispoznanji,lahkopred-videvamo,dasestanjestemne»zaključuje«,pačpadelproučevanepopulacije»premika«proti izgorelosti (preobremenjenost, utruje-nost,pomanjkanjeenergije).

polovica (52%) anketirancev je zadovoljnihalizelozadovoljnihinle16,3%jetakšnih,kiizražajo nezadovoljstvo s svojim zdravstve-nimstanjem.

O občutku preobremenjenosti govori 37,6%, o pomanjkanju energije in izčrpanosti36,8%anketirancev.Zaglavobolitrpitretjinavprašanih,onespečnostiinpretiranirazdra-žljivostipavečkotčetrtina.Posledicetakšne-gastanjasevečkratkažejovrazdražljivosti,tesnobi, zaskrbljenosti, pa tudi v težavah zzbranostjo. Vprašanje slabe telesne odpor-nosti (15 %) je lahko posledica navedenihtežav, po drugi strani pa odpira vprašanje

lastnegaučinkaoziromaprizadevanjazakre-pitevzdravja.Nižjovrednostodpričakovane(1,85%,zadnjemesto)imapovečanouživa-nje alkoholnih pijač oz. tobačnih izdelkov.Gledenarezultatedrugihraziskav,kiopozar-jajonataproblemvdružbi, jerezultatugo-den.Polegtegaje,primerjalnogledano,teganezaželenegapojavamedanketiranimimanjkotvcelotnipopulaciji.

Rezultati nas (tudi na osnovi pogovorov, kismojih imelivokoljih,kjer jepotekalarazi-skava)napeljujejok razmišljanju,daanketi-raniverjetnopremalopovezujejoposamičnezdravstvenetežavessplošnimzdravstvenimstanjempatudiktemu,dajemarsikdo»karzadovoljen«, čemu zdravje večji del dobrosluži,morebitnetežavepanastopajoleobča-

sno.Izpogovorovjetudirazvidno,davelikoposameznikov povezuje posamezne zdra-vstvene težave (npr. glavoboli) bolj s speci-fičnimi dejavniki pri delu in ob delu (velikoza računalnikom, zahteven projekt, težkastranka)kotpa,dasotežavežetakopogoste(močne),dabi jihopredelili kotposlabšanosplošnozdravstvenostanje.

36 37

4,53%11,73%

24,69%

47,53%

4,53%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

zelonezadovoljen

nezadovoljen niti zadovoljenniti nezadovoljen

zadovoljen zelo zadovoljen

5,35%

36,63%

22,43%

10,49%2,67%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

sploh ne vpliva malo vpliva srednje vpliva precej vpliva zelo vpliva

Graf 4: Vplivtežavnaopravljanjevsakodnevnihaktivnostizaposlenihvslovenskihobčinah

Graf 5: Usklajenostpoklicnegainzasebnegaživljenjazaposlenihvslovenskihobčinah

1,44%8,02%

25,72%

51,03%

7,41%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

zelo slabausklajenost

slaba usklajenost niti dobra nitislaba usklajenost

dobrausklajenost

zelo dobrausklajenost

7,00% 5,35% 3,09% 2,47%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

odsotnost od 1 do 6 dni odsotnost od 7 do 14 dni odsotnost od 15 do 30 dni odsotnost nad 30 dni

Zaznavanje lastnega zdravstvenega stanjavplivatudinazaznavanjanjegovegavplivanaopravljanjevsakodnevnihaktivnosti,saj(gra-fikon4)večkot40%anketirancevmeni,da

Omenili smo,dana zdravjeoziromazdrav-jeprideluvplivavelikodejavnikov.Zvidikaoblikovanjadela,organizacijskegasodelova-njaterposledic,kijihprinaša,predstavljašeposebejpomembenvidikusklajenostpoklic-nega in zasebnega življenja zaposlenih. Če-pravvečinaanketiranih(grafikon5)meni,dalahkovprecejšnimeriusklajujejopoklicnoin

zdravstvenetežavenevplivajonaopravljanjevsakodnevnih aktivnosti. Med anketiranimijele13,2%takšnih,kimenijo,davseskupajprecejvplivananjihovozdravje.

zasebnoživljenje,pajeslabih10%takšnih,kitemunemorejopritrditi.Obtemjetrebabiti pozoren na posamezne dejavnike tervplive,kipripomorejoktakšnemurezultatu.Nekatera druga izvedenaproučevanja (tudivslovenskemprostoru)opozarjajo,dajepo-pulacijatistih,kitežjeusklajujedružinskoinzasebnoživljenje,«gibljiva«.

Verjetnobiboljšezavedanjeo tem,kako inkdajposamičnozaznanezdravstvenetežavevplivajonazdravjeinvitalnostzaposlenihterkakšne se najpogostejše posledice čez čas,pripomoglokrazmahunelepromocije,pačpanaboravsebinohranjanjainizboljševanja

zdravja pri delu. Še več: zavedanje proble-matikezdravjanadelovnemmestuoziromazdravjazaposlenegabipozitivnovplivalonadojemanjezdravjazaposlenegatudikotpo-sameznika(»zdravjedoma«).

Z »gibljivostjo« želimo opozoriti na dejstvo,da ima veliko posameznikov v različnih ži-vljenjskih obdobjih različna pričakovanjatakoglededelovnegačasakotobremenitevpridelu.Pričakovanjaniso tolikovezananastarost ali stan posameznika, pač pa bolj

nadejstvo,da imataposameznikdoločeneobveznosti, npr. majhnega otroka ali dru-žinskegačlana,potrebnegaoskrbeoziromapomoči.Nataknačinsezdi,daje»le«10%razmeromavisokodstotek.

38 39

Graf 7: Prikazpodročijtveganjzarazvojtežavinobsegaobremenitev,kijimjeizpostavljenaproučevanaskupinazaposlenihvslovenskihobčinah

0 0,5 1 1,5 2 2,5 3 3,5 4 4,5 5

Vsebina delaVloga in odgovornost v organizaciji

Urnik delaSkrb zase

Razvoj poklicne kariereRazmejitev zasebnega življenja in dela

Psihofizično zdravstveno stanjeOsebnostne značilnosti

Organizacijska strukturaOrganizacijska kultura

Odnos do delaObremenitve kot posledica sociodemografskih okoliščin

NadzorMedosebni odnosi pri delu

Družinske razmere zaposlenegaDelovno okolje, delovna oprema, fizične obremenitve

Delovna obremenitev, hitrost poteka dela

majhno tveganje povečano tveganje visoko tveganje

0 0,5 1 1,5 2 2,5 3 3,5 4 4,5 5

izpostavljensot nasilju na delovnem mestu

zmanjšana učinkovistot/storilnost

absentizem

doživljanje prekomernega stresa

majhna ranljivost povečana ranljivost visoka ranljivost

1,44%8,02%

25,72%

51,03%

7,41%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

zelo slabausklajenost

slaba usklajenost niti dobra nitislaba usklajenost

dobrausklajenost

zelo dobrausklajenost

7,00% 5,35% 3,09% 2,47%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

odsotnost od 1 do 6 dni odsotnost od 7 do 14 dni odsotnost od 15 do 30 dni odsotnost nad 30 dni

Graf 6: Začasnaodsotnostzaposlenihzdelavzadnjih12mesecihvslovenskihobčinah

Posledice zdravstvenega stanja, pa tudi(ne)zmožnosti usklajevanja poklicnega indružinskegaživljenjasekažejovnekaterihnezaželenih pojavih absentizma, pa tudifluktuacije. Rezultati, ki so pridobljeni na

Naosnovipridobljenihrezultatov lahkopri-kažemotudiposamičnapodročjatveganjzarazvoj težav inobsegobremenitev,ki jim jeizpostavljena proučevana skupina zaposle-nihvslovenskihobčinah.Največtegajepo-vezanegas samimidelovnimiobremenitva-

osnovi odgovorov anketirancev (grafikon6), kažejo,da je7% takšnih,ki sobiliod-sotniod1do6dni v zadnjih12mesecih,skoraj 11%pa je takšnih, ki sobili v temobdobjuodsotni7invečdni.

mi inhitrostjopotekadela,vseskupajpazorganizacijskim urejanjem delovne sredine:oblikovanjeminrazvojemorganizacijskekul-ture,vlogoinodgovornostjoposameznikavorganizacijiterrazvojempoklicnekariereza-poslenega.

Rezultatisovišji,kottokažejonekateredru-geprimerljive raziskaveoziromapodatki, kijihjemožnopridobitinanivojudržave.Gledenato,daimaabsentizemposledicetakona

ekonomskem, delovnem kot socialnempo-dročjuposamezneorganizacije,pabiveljalotemuproblemunamenitivečpozornostitudivnadaljnjihraziskavah.

Zanimivo je, da »trdo jedro dela« oziromasamo delovno okolje, delovna oprema terfizične obremenitve predstavljajo enega iz-mednajmanjtveganihpodročijdela,podob-no velja tudi za samurnikdela. Vseenopaveljapriurnikudelaponovnoopozoriti,dajerezultatdostikratpovezanspoložajemposa-

meznikavnekikonkretniživljenjskisituaciji.Čeprav to ni bil predmet raziskovanja pro-jekta,panaosnovipogovorovsproučevanoskupinolahkoizpostavimo,dajeurnikdelavsplošnempomembnejšidejavnikpredvsemzastarejšezaposlene,stempajezanjihtudivečjidejavniktveganja.

40 41

Graf 9: Ocenaproučevaneskupinegledeskrbidelodajalcazazdravjezaposlenih

skrb delodajalca za zdravje

zelo slabo slabo dobro zelo dobro

0 0,5 1 1,5 2 2,5 3 3,5 4 4,5 5

Vsebina delaVloga in odgovornost v organizaciji

Urnik delaSkrb zase

Razvoj poklicne kariereRazmejitev zasebnega življenja in dela

Psihofizično zdravstveno stanjeOsebnostne značilnosti

Organizacijska strukturaOrganizacijska kultura

Odnos do delaObremenitve kot posledica sociodemografskih okoliščin

NadzorMedosebni odnosi pri delu

Družinske razmere zaposlenegaDelovno okolje, delovna oprema, fizične obremenitve

Delovna obremenitev, hitrost poteka dela

majhno tveganje povečano tveganje visoko tveganje

0 0,5 1 1,5 2 2,5 3 3,5 4 4,5 5

izpostavljensot nasilju na delovnem mestu

zmanjšana učinkovistot/storilnost

absentizem

doživljanje prekomernega stresa

majhna ranljivost povečana ranljivost visoka ranljivost

Graf8:Ocenaranljivostiproučevaneskupinezanekaterenegativnepojave,povezanespsihosocialnimitveganji

Naosnoviproučevanja jeoblikovanaocenaranljivosti proučevane skupine za nekaterenegativnepojave,povezanespsihosocialni-mi tveganji (grafikon 8). Na »meji« proti vi-sokiranljivostilahkozaznamostresoziroma

Ob sumarni analizi pridobljenih rezultatov(grafikon 9) lahko zaključimo, da je ocenaproučevaneskupineglede skrbidelodajalca

prekomernodoživljanjestresa,pričemer jezanimivo,dajetveganjezazmanjšanoučin-kovitost oziroma storilnost pri delu (kljubugotovljenihrezultatom)razmeromanizko.

za zdravje zaposlenih dobra, vseeno pa jebližjaslabemukotzelodobremu.

Tuditodejstvobizaslužilonadaljnjeprouče-vanje.Predvsembibilotrebapreveriti,kakooziromavkolikšnimerinapridobljenrezul-tatvplivastanjena trgudelaoziromastrahzaposlenihpred izguboslužbe.Zanimivobi

bilo tudi preveriti, v kolikšnimeri se ocenaspreminja glede politične spremembe (časpovolitvah in»ekipiranje«novih»ekip«) terpoložajaoziromastanjanatrgudela.

Rezultati raziskavenapotujejodelodajalcekvečji skrbi za zdravje zaposlenih, predvsemv smislupromocije zdravjapri delu. Res je,da sokončni inkonkretniučinkiodvisniodvsakegaposameznegazaposlenega,vseenopalahkodelovnasredinapripomorektakšnikulturidelovanja,kiborazumelazdravjepridelutudikotvrednoto.Kerpajevpraksikri-terij»nadstandardnega«delovanjaševedno

prepogostopovezan s stroški in finančnimivložki,paveljaomeniti,darezultatišedrugihpodobnihraziskavpravtakokažejonamulti-plikativenučinekvlaganjavčlovekovozdrav-je pri delu. Več sredstev, ko namenjamoproučevanemupodročju,večučinkov lahkopričakujemo.Največpasevedatam,kjervsenas najbolj zanima: pri zdravju in vitalnostivsakegazaposlenega,vsakegaodnas.

42 43

PROGRAM ZDRAVI IN VITALNI V JAVNEM SEKTORJU

Program»Zdraviinvitalnivjavnemsektorju«(ZVJS)jebilpripravljenzželjo,dapoiščemo,preverimo in pripravimo ustrezno orodjeoziromaprogramukrepov (aktivnosti) s ka-terimilahkopozitivnovplivamonazdravjeindobropočutjezaposlenihvjavnemsektorjuin s tem posledično na zmanjšanje deležazdravstvenegaabsentizmav javnemsektor-ju.Željaprojektneskupinevpovezavistemje slonela tudina tem,da se lahkodotičnoorodjeoziromaprogramZVJSuporabljavor-ganizacijahjavnegasektorjatudivprihodnje.

Proučevanjaliteratureinpraksenapodročjupromocijezdravjanadelovnemmestupotr-

jujejo,daobstajajoštevilniprimeriraziskav,projektov indobrihpraksnapodročjupro-mocijezdravjaindobregapočutjazaposlenihvdelovnemokolju.Velikavečinaanaliziranihprojektovkaže,daboljšepočutje inzdravjezaposlenih ne le dviguje delovno storilnosttemvečhkratitudizmanjšujeprisotnoststre-snihdejavnikov,kisopoglavitnaovirazabolj-šepočutjenadelovnemmestu.

Na osnovi predhodno opravljene raziskaveprojektaopsihosocialnih tveganjihvdelov-nemokoljuslovenskihobčin,kilahkovplivajonazdravjeinpočutjezaposlenihinmorebitnipojavzdravstvenegaabsentizma,smoanali-ziralipodatkeinvzpostavilistikzenoizmedobčinkjersmougotoviliproblematičnosta-nje.Vnaslednjifaziprojektasmozačeliizva-jatiprogram»Zdraviinvitalnivjavnemsek-torju«,insicerponaslednjihkorakih:

zazaposlenenaobčinismovprvemkora-kuorganiziraliinizvedlidveizobraževanjio (1) zdravi prehrani in vplivih zdravegater pravilnega prehranjevanja na orga-nizem in (2) pomenu in vplivu športnihaktivnosti (rekreacije) na njihovo dobropočutje in zdravje. Izobraževanje je bilonamenjenovsemzaposlenihingajeizve-delgospodVitjaSikošek, ki jekvaliteten

inpriznanistrokovnjak(topotrjujejotudištevilnimednarodnicertifikatiinrezultatidelaznjegovimistrankami) zvečletnimiizkušnjami s pripravo konkretnih špor-tnih aktivnosti (ukrepov) in kvalitetnihprogramovzazdravoprehranooziromaprehranjevanje(izdelanikonkretnijedilni-ki).

v drugem koraku so bili nato z zapo-slenimi, ki so se vključili v dvo-mesečniprogramZVJSopravljeni individualnipo-govori (npr. kakšne so njihove trenutneprehranjevalne navade in športne ak-tivnosti ter kaj lahkonaredijo, da izbolj-šajo svoje zdravje in dobro počutje) intudi individualnazačetnamerjenja,kisonam služila oziroma omogočala osnovoza pripravo jedilnikov in športnih aktiv-nostizazaposlene.Začetnamerjenjasobilapomembnatudizaraditega,kersmonaosnovizačetnihmerjenjnatonarediliprimerjavo rezultatov zaposlenih v za-četni fazi programa s končnimi rezultatiprograma(zaključnemeritve).Naosnovizačetnihmerjenjjebilnatozazaposlenepripravljen program, ki je obsegal kon-kretnešportne(gibalne)ukrepeoziromaaktivnosti na delovnem mestu in izvendelovnegamestakottudiukrepezdrave-ganačinaprehranjevanja.Slednjejebilopredstavljeno tudi v obliki videofilmčkainslikovnegagradiva.

v tretjem koraku je strokovnjak za pri-pravo prehrane in športnih aktivnosti zzaposlenimi po eno-mesečnem trajanjuprogramaZVJS opravil pogovore in pre-verilkakšnisorezultati,kakosezaposlenipočutijoinalijepotrebnošekajspreme-nitivprogramu.

včetrtemkorakujebiloorganiziranoza-ključnosrečanje z zaposlenimi, ki sobilivključeni v program ZVJS. V okviru tegaso bila opravljena tudi zaključna mer-jenja z zaposlenimi, ki sobili vključeni v

5

Vsekakor pa je dejstvo (to kažejotudiprimeridobrihpraks inanali-ziraniprojekti),dasoučinkiprogra-mov s področja promocije zdravjain dobrega počutja zaposlenih od-

ražajozlastiskozividikzmanjšanjaštevila delovnih nesreč in bolezniter s temposledičnonižjo stopnjozdravstvenega absentizma in s tem skozividik»zdrave,vitalne«priso-tnostizaposlenihnadelovnemme-stu.

Program ZVJS (pilotni program/projekt) je bil usmerjen na pripra-vo ustreznih oziroma prilagojenihukrepov za posameznika (zaposle-nega) na področju zdrave prehra-ne in gibanja na in izven delovnega okolja in to z namenom oziroma ci-ljemprispevatikdobremupočutjuinzdravjuzaposlenihterzmanjšatimorebitni vidik zdravstvenega ab-sentizma. Program je obsegal večkonkretnih aktivnosti, ki obravna-vajo celovit pristop k zaposlenemu s ciljem ohranitve ali izboljšanjazdravjaindobregapočutjazaposle-nih ter v končni fazi, da zaposleninebibiliponepotrebnemzačasnoodsotni z dela.

44 45

program. Sledilo je individualnoprimer-janjezačetnihmeritevzzaključnimi.Zza-poslenimi,kisosevključilivprogramsobili opravljeni tudi pogovori o zaključkuprogramainvpovezavistemonjihovemzdravjuindobrempočutjunadelovnemmestu.

5.1 METODOLOŠKI INSTRUMENT IN SKUPINA UDELEŽENCEV

sa.Grezasistematičenpristopinmetodozazagotavljanjedobregapočutjainzdravjaljudioziromazaaktivnostiizgubenezaželjenete-lesnemaščobenaspecifičnihpredelihtelesa.IzumiteljmetodejeCharlesPoliquin.Metodabiosignaturemodulacijajemetodaspomo-čjokatereseugotovijoneravnovesjavtelesuspomočjonatančnihmeritevpodkožnema-ščobena12.mestihpotelesu.Zamerjenjasmouporabiliorodjekaliper,kimerinade-setinkomilimetranatančno.

Začetnamerjenja s pomočjometode biosi-gnatureinzačetnipogovoriterposvetovanjazvsakimposameznikomsopotekali31.mar-ca2016in22.aprila2016,kosobilavsazače-tnamerjenjatudizaključena.Pozaključenihmeritvahinposvetihsobilipripravljenijedil-nikizadogovorjenoobdobjeprogramaZVJS.Jedilnik smo prilagodili posamezniku gledenanjegoveprehranskepreferenceincilje,kijihsmojihželelidoseči.Poposvetuzzaposle-nimi sobile športneaktivnosti za vključeneudeleženceprogramaZVJSprilagojenegledenanjihovecilje,fizičnopripravljenost,starost,itd.Sprejeta jebilaodločitev,dasošportneaktivnostiprogramaZVJSpripravljenevoblikiizvajanjaosnovnihvajzaizboljšanjestruktur-

nega ravnovesja in odprave bolečin v križuter izgubomaščobe.TakosmovprogramuZVJSvključenimudeležencempredpisalina-vodilazaizvajanjevajnanaslednjinačin:

1. udeleženci programa izvajajo štiri zapo-rednevaje,insicerenozadrugobrezpre-moramed vajami. Izvajajo se naslednjevaje:

stepup

sklece

predklon

obrat

2. vsako posamezno vajo udeleženec pro-gramaizvedevobsegu15ponovitev.Pozaključenem krogu izvajanja vaj (serij)sledidveminutniodmor.Krog (serija)seponovipetkrat,

3. udeleženec programa izvaja vaje vsajtrikrattedensko,pomožnosti lahkoveč-krat,

Znamenom,dapripravimočimboljprilagojen program ZVJS glede na individualne karakteristike ude-ležencev smo z udeleženci najprejopravili začetnamerjenja in pogo-vore o njihovem zdravju in poču-tjuterprehranjevalnihnavadahinšportnihaktivnosti.

Za preverjanje uspešnosti programa smonatoopravilišezaključnamerjenja.Začetneinzaključnemeritvesmoopravilipomode-lu,kijeznačilenzaBiosignaturemodulationoziromamodelmodulacijebiološkega zapi-

4. zravenosnovnihvajjepriporočljivoopra-viti vsakodnevno vsaj 10.000 korakovnormalnehoje.

Udeležencemprogramajebilosvetovano,daizvajajovajetudimeddelovnimčasomvde-lovnemokolju. Predpisana vajameddelov-nimčasomjebiladesetpočepovvsakouroinraztezanje.VajeprogramaZVJSsoprikaza-nevnadaljevanjutudivoblikifotografij.Pri-pravljen jebil tudivideoprikaz izvajanjavajprogramaZVJSnainizvendelovnegamesta.

Zaključna merjenja programa ZVJS smo iz-vedli s pomočjometodeBIOSIGNATURE, insicer23.junija2016.Temusonatosledilišezaključnipogovorizudeleženciprogramaterzaključneugotovitve.

Zanimanje za vključitev v program ZVJS jepreseglo pričakovanja. Toda zaradi določe-nihomejitevsmozagotovilivključitevvpro-gram9udeležencem.ProgramZVJSjezaklju-čilo7udeležencev.Preostaladvaudeležencaprogramanistazaključila.

Primer vaje 1 - »step up«

Primer vaje 2- »sklece«

Primer vaje 4 - »obrat«

Primer vaje 3 - »predklon«

Primer vaje na in izven delovnega okolja - »počep«

46 47

5.2 REZULTATI PROGRAMA ZDRAVI IN VITALNI V JAVNEM SEKTORJU

Primeri dobrihpraksnapodročjupromoci-jezdravjanadelovnemmestukažejo,dasodolgoročnoizjemnoučinkovitipredvsemtistiukrepi, ki se osredotočajo na spodbujanjezdravega načina življenja oziroma na vidikzdraveganačinaprehranjevanja in izvajanjegibalnihvajnainizvendelovnegaokolja.Po-zitivni učinki takšnih ukrepov se ne kažejosamoskozividikdobregapočutjainzdravjazaposlenihnadelovnemmestu,ampaktudiskozi vidik nižje stopnje zdravstvenega ab-sentizmazaposlenih,povečaneproduktivno-sti,večjezadovoljstvozaposlenihintudiskozividikfinančneučinkovitostigledenavloženafinančnasredstva,kisonamenjenazaukre-pepromocijezdravjanadelovnemmestu.

Poopravljenih zaključnihmeritvah in anali-zah ter pridobljenih rezultatih so vključeniudeležencipodališesvojesubjektivneoceneosvojempočutjuinzdravju.

Program Zdravi in vitalni v javnem sektorju je bil zasnovan na osnovi primerov dobrih praks in njihovihrezultatov. S tem namenom sta bila vprogramuZVJSzdruženadvaukre-pa, in sicernaeni strani vidikpri-pravejedilnikovzavključeneudele-žence(zdravoprehranjevanje)innadrugistranividikizvajanjašportnihaktivnosti oziroma gibalnih vaj nain izven delovnega mesta.

Naosnovizačetnihinzaključnihmeritevpro-gramaZVJS,kismojihopravilizvključenimiudeleženciprogramasmoopravilianalizeinpridobilikončnerezultateprogramaZVJS.

skupno je sedem vključenihudeležencev programa ZVJS iz-gubilo53,5kgmaščobe,

povprečna izguba maščobe navključenegaudeležencaprogra-maZVJSjebila6,7kg,

povprečna pridobljena pusta te-lesnamasanavključenegaudele-žencaprogramaZVJSjebila1kg.

Rezultatimerjenjspomočjometo-de biosignature so pokazali nasle-dnje rezultate za sedemudeležen-cev,kisobilivključenivprograminsoprogramtudizaključili:

povprečna starost udeležencevjebila45let,

Rezultati vključenih udeležencevsobilividnitudiskozividikodlične-gaoziromaprecejboljšegapočutjav primerjavi z obdobjem, ko so sevključilivprogramZVJS, izboljšanoprebavo, manjšo razdražljivost inpovečano odpornostjo na stresnedejavnike, nižjo stopnjo začasneodsotnostizdela,boljprivlačenzu-nanji izgled inpovečano storilnostnadelovnemmestutervečjokoliči-noenergijezaopravljanještevilnihaktivnosti.

RezultatimerjenjinanalizprogramaZdraviinvitalnivjavnemsektorjukažejo,dajeprogramkvalitetnozasnovaninšekakokoristenvpraksijavnegasektorja,sajžerezultatiprve»pilotne«skupine vključenih udeležencev kažejo števil-nepozitivneučinke,kisevprvivrstiodražajona zdravju in boljšempočutju zaposlenih nadelovnem mestu (tudi zaradi izgube telesnemaščobe).Sekundarnividiktakšnihučinkovsenatoodražatudivdelovnemokoljunapodro-čjupovečanestorilnostizaposlenih,nižjosto-pnjozačasneodsotnostizdela,boljšoodpor-nostjonastresnedejavnike,itd.Vnadaljevanjupredstavljamovoblikigrafikonaintabeledvaprimerarezultatovzačetnihinzaključnihmeri-tevzadvavključenaudeležencaprograma.

Primer 1:PrimerpredstavitverezultatovprogramaZVJS(začetnoinzaključnomerjenje)spomočjomeritevBiosignaturemodulation

Primer 1 kaže rezultate začetnih in zaključ-nih merjenj udeleženca 1 programa ZVJS.Merjenjejebiloopravljenospomočjoorod-jakalipernaosnovimetodebiosignature.Izprimera1 je razvidnokdaj sobilaopravlje-nazačetnainzaključnamerjenjaterkakšnerezultatejevdvomesečnemprogramuZVJSdosegeludeleženec1.Rezultatikažejo,dajeudeleženecspomočjoprogramaZVJS,kijebil

prilagojenudeležencu1vobdobjudvehme-secevskupnoizgubil10kgmaščobe,5,5%te-lesnemaščobein2,2kgpustetelesnemase.Naosnovirezultatovzačetnihmerjenjsmospomočjometodebiosignatureugotovilitudiprimarne,sekundarneinterciarneproblemepovezanezneravnovesjemvtelesu.Slednjejenamrečključnozasestavojedilnikaoziro-maprehrane,kijeprilagojenaposamezniku.

48 49

Primer 2:PrimerpredstavitverezultatovprogramaZVJS(začetnoinzaključnomerjenje)spomočjomeritevBiosignaturemodulation

PRIMER JEDILNIKA PROGRAMA ZDRAVI IN VITALNI V JAVNEM SEKTORJU (zamoške)

DAN 1 6.30 0,5l vode z limono in glutaminom 5g

7.00 0,5l polnomastnega jogurta s 50g mletih lanenih semen

10.00 Pečenka 150-200g, dušena zelenjava, priloga krompir (60g) in solata

13.00 Hladna pečenka 150-200g, kuhana zelenjava in polovica avokada s solato.

19.00 3 Jajca s slanino pečena na maslu, polovica avokada.

DAN 2 6.30 0,5l vode z limono in glutaminom 5g

7.00 0,5l polnomastnega jogurta s 50g mletih lanenih semen

10.00 Pečen piščanec 150-200g, dušena zelenjava, priloga riž (60g) in solata

13.00 Pečen sir na žaru (100g), dušena zelenjava in kislo zelje ali druga vložena zelenjava.

19.00 3 Jajca z mletim mesom in kislo zelje ali druga vložena zelenjava

DAN 3 6.30 0,5l vode z limono in glutaminom 5g

7.00 0,5l polnomastnega jogurta s 50g mletih lanenih semen

10.00 Plava riba na žaru, dušena zelenjava, priloga krompir (60g) in solata

13.00 Piščanec pečen v ponvi, dušena zelenjava na maslu in solata

19.00 3 Jajca na oko, rezina sira in pest oreščkov

DAN 4 6.30 0,5l vode z limono in glutaminom 5g

7.00 Kuhana šunka, indijski oreščki ali orehi + sir

10.00 Losos na žaru, sladki krompir (60g), dušena zelenjava in sveža solata

13.00 3 Jajca, meso kot priloga in zelenjava.

19.00 0,5l polnomastnega jogurta s 50g mletih lanenih semen

DAN 5 6.30 0,5l vode z limono in glutaminom 5g

7.00 0,5l polnomastnega jogurta s 50g mletih chia semen

10.00 Govedina po želji150-200g, dušena zelenjava, priloga krompir (60g) in solata

13.00 Hladna govedina150-200g, kuhana zelenjava in druga polovica avokada s solato.

19.00 3 Jajca s slanino pečena na maslu, polovica avokada.

DAN 6 6.30 0,5l vode z limono in glutaminom 5g

7.00 0,5l polnomastnega jogurta s 50g chia semen

10.00 Divjačina po izbiri (150-200g), dušena zelenjava, priloga riž(60g) in solata

13.00 Hladna divjačina (150-200g), kuhana zelenjava in sveža solata

19.00 3 Jajca z mesom kot priloga po želji pečena na maslu in umešana zelenjava, sir

DAN 7 10.00 Sadje po želji

11.00 1 banana s skuto, jagodičevjem in polnomastnim jogurtom, ter 30g mletih lanenih semen

15.00 Kosilo po želji (brez glutena)

18.00 1 banana s skuto, jagodičevjem in polnomastnim jogurtom, ter 30g mletih lanenih semen.

22.00 2 merici beljakovinskega napitka s polnomastnim mlekom.

Primer2 kaže rezultate začetnih in zaključ-nih merjenj udeleženca 2 programa ZVJS.Merjenjejebiloopravljenospomočjoorod-jakalipernaosnovimetodebiosignature.Izprimera2 je razvidnokdaj sobilaopravlje-nazačetnainzaključnamerjenjaterkakšnerezultatejevdvomesečnemprogramuZVJSdosegeludeleženec2.Rezultatikažejo,dajeudeleženecspomočjoprogramaZVJS,ki jebilprilagojenudeležencu2vobdobjudveh

mesecevskupnoizgubil9kgmaščobe,6,2%telesnemaščobeinpridobil0,5kgpustete-lesne mase. Na osnovi rezultatov začetnihmerjenjsmospomočjometodebiosignatureugotovilitudiprimarne,sekundarneinterci-arneproblemepovezanezneravnovesjemvtelesu.Slednjejenamrečključnozasestavojedilnikaoziromaprehrane,kijeprilagojenaposamezniku.

50 51

5.3 FINANČNI UČINKI PROGRAMA ZDRAVI IN VITALNI V JAVNEM SEKTORJU

Promocijazdravjaindobregapočutjavorga-nizaciji obsega široknabor aktivnosti oziro-maukrepov,kijihjepotrebnosmiselnoim-plementirativdelovnookolje.Vzačetni fazise pogosto zastavlja tudi vprašanje kakšnisoekonomskiučinkifinančnihinvesticijviz-vajanjeaktivnosti zakrepitev zdravja indo-bregapočutjazaposlenih.Analizaraziskavinprojektovkaže,dasoučinkiprogramovspo-dročjapromocijezdravjaindobregapočutjazaposlenihodražajozlastiskozividikzmanj-šanjašteviladelovnihnesrečinbolezniterstemposledičnonižjostopnjozdravstvenegaabsentizmainbolj»zdravo,vitalno«tervečjoprisotnostjozaposlenihnadelovnemmestu.Dobrepraksefinančnegavlaganjavzdravjeindobropočutjezaposlenihsicerkažejo,dasofinančneinvesticijezajetenzalogaj–todadolgoročnoseinvesticijeobrestujejo.Ključnivirprihrankovizhajazlastiizzmanjšanjašte-vila izgubljenihdelovnihdnizaradi različnihprimerovodsotnostizaposlenihzdela,kisoneposredno posledica boljšega zdravja indobregapočutjazaposlenihvdelovnemoko-lju.Interpretacijaslednjegapapomeni,dasovprašanja o smiselnosti finančnih vlaganj vaktivnostipromocijezdravja indobregapo-čutjazaposlenihsmiselna.

AnalizaprogramaZdravi invitalniv javnemsektorju,vkateregasobilivključeninekaterizaposleni v slovenskih občinah, je obsega-lapoleganaliz rezultatovzdravja inpočutjazaposlenih tudi finančne učinke programaoziromakoristnostfinančnihinvesticijvizva-janje takšnih aktivnosti promocije zdravja vdelovnemokoljujavnegasektorja.

AnalizafinančnihučinkovprogramaZdraviinvitalnivjavnemsektorju,kismojopripravilipozaključkuprogramatemeljinavečpred-postavkahinvrednostih,kismojihvključilivanalizo.Osnovnepredpostavkeinvrednosti,kismojihupoštevalipriizračunih,sonasle-dnje:

začasnaodsotnost zaposlenih z delanenastopizaradinegedružinskegačlana,

program promocije zdravja vključuje triizvedeneaktivnosti,kipovzročajostroškeza delodajalca: biosignaturemodulacijo,pripravoosebneganačrtašportneaktiv-nostiinprehraneterudeležbonaizobra-ževanju o pomenu zdrave prehrane inšportnihaktivnostih,

popodatkihAJPES, za leto2015, jepov-prečna izplačana plača na zaposlenegauradnika v lokalni samoupravi znašala1.944,46EUR(upoštevanasovsauradni-škadelovnamesta),

leta2015jebilopovprečnoštevilodelov-nihdninamesec21,25,

finančnistrošekzačasneodsotnostizapo-slenihzdelaje80%plačeposameznika.

Popodatkihpodjetja,kijesodelovalopriobli-kovanjuaktivnostiprogramaZVJS,sostroškina zaposlenega, za katere so bile izvedeneaktivnostiznašali233EUR.Pritemjevcenovključenoizobraževanje, izdelavaindividual-neganačrtatreningainbiosignaturemodu-lacija.Slednja jevključevalavrstoaktivnosti,in sicer začetno merjenje, posvetovanje inoceno stanja posameznika, razlagomerjenjvsakemuposamezniku,načrtprehrane,stal-no podporo preko elektronske pošte medtrajanjem programa, vmesno posvetovanje

in spremljanje počutja vključenih udeležen-cevvprogramterzaključnomerjenje in in-terpretacijo rezultatov, skupaj z zaključnimposvetovanjem.

Da bi lahko izračunali dejanske finančneučinke programa ZVJS, bimorali poznati inzbirati vrsto podatkov o posameznikih, kisobilivključenivprogram.Moralibipoznatinjihovodejanskoplačo,njihoveodsotnostizdelapredinpoizvedenemprogramu,vztra-janjeposameznikaprizdravemnačinuživlje-nja po končanem programu, spremembodrugihokoliščinnadelovnemmestu,zavze-tostzadeloinproduktivnostpredinpopro-gramuitd.Kergrezavrstorazličnihokoliščin,kinisoznane,alipajihnismospremljaliskozidaljšečasovnoobdobje,smofinančneučin-keprogramaocenilispovprečnimipodanimipodatki,kisožeomenjenivpredpostavkah.

Finančni učinki programa so tako ocenjenikot »točke preloma«, pri katerih se kažejopozitivni finančni učinki izvedbe programa,pričemersovključenisamostroški izvedbeprogramanaposameznikainstroškizačasneodsotnosti z dela (bolniška odsotnost) pov-prečnegazaposlenegavlokalnisamoupravi.Topomeni,dapozitivniučinkinevključujejofinančnihučinkovvišjeproduktivnosti,večjezavzetostizadeloindrugeposredneučinkezdraveganačinaživljenja,kijihjetežjeocenitifinančno.Priizračunutakoprikazujemopri-merjavomedstroškomizvedbeprogramainstroškombolniškeodsotnosti.

Iz izvedene raziskave programa ZVJS izhaja(glejpoglavje4.3,graf6),dajebilavečinaza-poslenih,kisosodelovalivraziskavi,začasnoodsotnihzdelaod1do6dninaleto.Torejbisepozitivnifinančniučinkipokazaližepritejskupiniposameznikov,kijenajmanjzačasnoodsotnazdela.

ČebiaktivnostiprogramaZVJSzmanjšali,bibile»točkepreloma«nižje,pravtakobibilenižjezazaposlenezvišjoplačoodpovprečneinvišjezatisteznižjoplačo.Izračunikažejo,davkolikorbiprogramZVJSvključevalsamoizobraževanjeinbiosignaturemodulacijo,bise pozitivni učinki povprečnega zaposlene-gapokazaližeprinižjibolniškiodsotnostiza2,11dni.Vprimeru,dabibiloizvedenosamoizobraževanjeinindividualnitreningzazapo-slenegapasepozitivnifinančniučinkikažejožeprinižjiodsotnostiza1,43dni.

seinvesticijevizvajanjetakšnihak-tivnostizelohitropovrnejo,čeupo-števamo samo stroške absentizma.

Izračunikažejo,dasepozitivniučin-kiizvedbeprogramaZVJSpokažejože,čebibilpovprečnizaposlenivlo-kalnisamoupravizaradiprograma,3,18dnimanjbolniškoodsoten.Topomeni,da jestrošekbolniškeod-sotnosti, ki traja več kot 3,18 dni,višji od stroška izvedbe programa ZVJS na zaposlenega.

Rezultatianalizefinančnih investi-cij oziroma ekonomskih učinkovimplementacije programa ZVJS v praksi javnega sektorja kažejo, da

Če predpostavimo, da je izvedbaprograma enkraten dogodek za vsa-kega zaposlenega, lahko ocenimo,dasepozitivnifinančniučinki lah-ko zelo hitro povrnejo že v prvemletu,tolikoboljpavvečzaporednihletih.Tudi,čebiprogramvsakoletoizvedli samo z biosignature mo-dulacijo, bi se strošek investicijepovrnil, če bi s tem povprečnemuzaposlenemu zmanjšali število bol-niške odsotnosti za dva dni na leto. Naosnovifinančnihizračunovpro-grama ZVJS lahko torej trdimo, daje implementacija programa ZVJS v javnem sektorju smiselna, sajsezravenpozitivnihučinkov,kisopovezani z boljšim zdravjem in po-čutjemzaposlenih,kažejofinančniučinki programa že v primeru, česozaposlenizačasnoodsotnizdelavečkot3,18dninaleto.

52 53

IzobraževanjevslovenskiobčinivokviruprojektaZdraviinvitalnivjavnemsektorjuznaslovomPomenprehraneinšportneaktivnostizaboljšoučinkovitostnadelovnemmestuinvvsakdanjemživljenju

54 55

NASVETI IN PRIPOROČILA NA PODROČJU ZDRAVE PREHRANE IN ŠPORTNIH AKTIVNOSTIVnadaljevanjujepredstavljenihnekajpripo-ročiloziromanasvetovoprehraniinpomenumaščobvprehraniterpomenuvisokointen-zivnevadbezazdravjeindobropočutje,kisopripravljenisstranipartnerjaprojektaZdraviinvitalnivjavnemsektorjupodjetjaVitja.si.

6.1 PREHRANA IN POMEN MAŠČOB V PREHRANI ZA ZDRAVJE IN DOBRO POČUTJE

Ljudje se odločamo za različne načine pre-hranjevanja in izbiro hrane. V nadaljevanju

predstavljamo nekaj nasvetov, ki lahko po-sameznikupomagajomaksimiratidelovanjemitohondrijev in pripomorejo k optimalne-muzdravjuizvidikaprehranjevanjainizborahrane:

1. Hrana naj bo obogatena s kvalitetnimibeljakovinami (meso živali, ki so sepre-težno prehranjevale s pašnjo in ostalomesoorganskega izvora, losos…), zdra-vimimaščobami(omega3,avokado,ko-kos, olivno olje), zelenjavo obogatena shranili(ohrovt,špinača,blitva)inpasad-jem(katerokolijagodičevje).

2. Hrananajboobogatena z žveplom, kotje česen, šalotka in zelenjavo iz družinekrižnic; brokoli, brstični ohrovt, cvetača,zelje…

3. Izločimovsopredelanohranoizjedilnika,pravtakovserafiniraneogljikovehidrate(kruh,riž,pšenico, testenine in tudi tofu).Sojasicernipredelana,vendarvkolikornifermentirana,sejirajeizogibajte.

4. Izprehraneizločimovesgluteninmlečneizdelke,kiimajovisokostopnjointoleran-ce,kipovzročavnetjevtelesu.

5. Živilabrezglutena,kotsodivjiriž,kvino-ja,ajda,sprvaizločiteizsvojegajedilnika,nato pa jih ko dosežete optimalen nivoravnovesjavtelesu,postopomadodajaj-tenazajvsvojjedilnik.

6. Stročnicepodobnokotživilazglutenom,sprvaizločite,doklernedosežeteželenestopnje ravnovesja, nato pa postopomadodajajtenazajksvojiprehrani.

7. Vprehranovključitešedodatke,saj tež-kodobitezadostnokoličinovitaminovinmineralovsamoizhrane.VitaminA,vita-minC,vitaminB,Cink,Magnezij,Železo,Koencim Q10, Resveratrol. Količina tehvitaminovjeodvisnaodvašeprehraneinstopnjeaktivnosti,vsekakorpanepoza-bite,daposkušateizhranepridobitičimvečhranil.

Vkolikorsevašaprehranasestojipretežnoizvečjegadelabeljakovininmaščob,poskrbitedakupujetekvalitetnomeso.Podobnoveljatudizaostalaživilakotsoribe,jajca,maslo,olje,itd.Prikupovanjumesa,boditezelopo-zorni,sajzgoljoznaka»bio«,mordanezago-tavljanajboljšekakovosti.Čeimatemožnost,poskušajtepoiskati inuživatimesoživali, kisobilehranjeneizključnospašnjonatravni-ku.Nekateriresdaživalikrmijostravo,ven-dar jimobenemdodajajo koruzo, najboljša

izbirazavas,pajemesoživali,kisosepaslezgoljinsamonatravnikih.

Inzakajjetakozelopomembno,dajemovisokokakovostnohrano?

Obstaja seveda več razlogov, eden izmedzelopomembnihjeprisotnostksenoestroge-na.Ksenoestrogenisospojine,kioponašajodelovanjehormonaestrogena in lahkozeloškodujejo vašemu zdravju. Ksenoestrogenev večini povezujemo s plastično embalažoin konzerviranimi izdelki, vendar to ni vse.Ksenoestrogeni soprisotni tudi v predelanihrani, (vsebuje transmaščobe), zelenjavi insadju, obdelanemu s herbicidi in pesticidi,mesu (vzgojenemu v neustreznemu okolju,kjerjimdodajajoantibiotikeinraznehormo-ne),pa tudi v ribah iz ribogojnic, ki sopravtakovzgajanevneustreznemokoljuinzne-kvalitetnohrano.Resdasejenajlažjeodpra-vitivnajbližjotrgovinoinkupitivsenaenemmestu, po relativno ugodni ceni vendar, čeje lemožno raje kupujte vsajmeso in jajca»bio«inpriljudehprekopriporočil,zakaterestelahkoprepričani,dahranijosvoježivaliiz-ključnospašnjo.

Maščobe v prehrani. Kateremaščobe sodobreinkateresodejanskoslabe?Kate-rimsejedobroizogibati?

Maščobeuvrščamomed lipide.Tosospoji-ne,kisoslabooziromaboljerečenonisoto-pnevvodi.Maščobenastanejoizmaščobnihkislinterglicerola(alkohol).Kojihzaužijemosemedpresnovoponovnorazgradijonama-ščobne kisline ter glicerol. Po obliki delimomaščobnekislinenanasičeneinnenasičene.Kadarjegovorao»dobrihmaščobah«dejan-skogovorimoonenasičenihmaščobnihkisli-nah.Kadarpa jegovoraotakoimenovanih»slabih maščobah« pa govorimo večinomaonasičenihmaščobnihkislinah.Nenasičenemaščobe delimo, glede števila dvojnih veziv molekuli naprej na mononenasičene inpolinenasičene. Razlika med nasičenimi in

6

56 57

nenasičenimimaščobnimi kislinami je torejv vezavi ogljikovih atomov. Pri nenasičenihmaščobnihkislinahsoverigeogljikovihato-movmeddrugim tudipovezanezdvojnimivezmi, pri nasičenihmaščobnih kislinah pasoatomivezanilezenojnimivezmi.Nasiče-nemaščobenajvečkratnajdemovmaščobahživalskegaizvora,nenasičenemaščobepavživilihrastlinskegaizvora.

Torej so nasičene maščobne kisline resslabemaščobe?

Nasičene maščobe so esencialne za našezdravjeinsobileključničlenprehranenašihprednikov (jamskega človeka) . Naš genskizapispaodtistegačasapravtakonibilde-leženvelikihsprememb.Nasičenemaščobeobsegajo 50% celičnih membran, varujejojetra pred toksini, izboljšujejo imunski sis-tem,sopotrebnezapravilnodelovanjeled-vicinpljučternampomagajoboljeizkoristitiesencialnemaščobnekisline.Skratkaverigenasičenihmaščobnihkislin(kokosovomaslo,kravjemaslo,itd.)soprotimikrobnazdravilazapomočprotibakterijaminparazitom.Uži-vanježivalskihmaščobjekoristno–todapritem je potrebno paziti, da so živali hranijozgoljspašnjotrave.

Katerepasopomembnenenasičenema-ščobnekislineinkaterimsejetorejdobroodpovedati?

Človeksejerazvijalsprehrano,kijevsebova-laenakorazmerjemedomega-6inomega-3maščobnimikislinami.Danessejetovvelikimerispremeniloinjerazmerjeboljpodobno15:1pavsedo50:1naračunomega-6ma-ščobnihkislin.Topomeni,dapridanašnjemnačinuprehranjevanjazaužijemovelikopre-maloomega-3maščobnih kislin, ter prevečomega-6maščobnihkislinvprimerjavispre-hranonašihprednikov.Tonapačnorazmerjejeedenizmedglavnihrazlogovzanastanekboleznipovezanihssrceminožiljem,rakom,vnetjem,avtoimunimibolezni,itd.Raziskave

sopokazale,dajeprehrana,kivsebujepra-vilnorazmerjemedomega-6inomega-3ma-ščobnimikislinami(1:1),učinkovitaprizdra-vljenjuzgorajomenjenihbolezni.Upoštevatije potrebno, da se omega-6 maščobam nipotrebno izogibati kakor trans-maščobam,ampak je za optimalno zdravje potrebnovključitivečomega-3maščob.

Nasveti kako v lastni organizem vnesti zdravemaščobe,kisonujnopotrebnezadelovanje organizma

1. Izogibajte se trans maščobam

Vprvifazijepotrebnoizprehraneizločitivsaživila na katerih piše, da vsebujejo »hidro-geniranemaščobe«. To so transmaščobnekisline,ki sozačloveško telozeloškodljive.Najdemo jih predvsem v raznih rastlinskihmargarinah, predelanih rastlinskih oljih,čipsih,hitriprehrani, sladicah, itd.Ljudje,kizaužijejo največ transmaščob imajo skorajvednoproblemesprevelikotežo.Transma-ščobezeloslabovplivajonainzulinskerecep-torje in zmanjšujejo občutljivost na inzulin.Prav tako vplivajo na slabšo absorpcijo po-membnihmaščobkotstaomega-6 inome-ga-3.Ostalizdravstveniproblemidokaterihlahko vodijo trans maščobe so; povečanjeslabega LDL holesterola, slaba morfologijaspermijevterzmanjšanjeravnitestosterona.

2. Izogibajte se živilom, ki povzročajo vnetja

Potrebnosejeizogibativsemživilom,kipov-zročajovnetja.Tojekoruznoolje,sončničnoolje,arašidovooljeinsezamovoolje.Taživilapovzročajo vnetja in prispevajo k presežkuomega-6 v prehrani. Zaradi hranjenja živa-li s hrano bogato z omega-6 in posledičnouživanjahrane,pogostauporaborastlinskiholj (kot so koruzno, sončnično, arašidovo,itd.)teruživanjevelikopredelanehrane,naspripelje do katastrofalnega razmerja(medomega-3inomega-6)žeodleta1950naprej.Vseenopajepomembnovedeti,dasotaolja

vsekakorboljšaizbirakotpatransmaščobe,kisejimjevseenopametnoizogibati.

3. Uživajte več divjačine

Mesodivjih živali je zelobogato zomega-3maščobnimi kislinami, saj se prehranjujejozdivjimi rastlinami.Gojeneživali,ki sohra-njenezžitaricami,pasoglavniviromega-6in imajo nizek nivo omega-3. Danes vmo-dernem kmetijstvu zaradi načina krmljenjain pridelovanja (jajca, zelenjava, ribe), živilavsebujejo zelo nizko vsebnost omega-3, vprimerjavizdivjimiživalmiinrastlinami.Za-vedati se je potrebno, da je virmaščobnihkislin,ki jihživalvsebuje,odvisenodnačinanjenegaprehranjevanja.Torejčejemomesoživali,kisoseprehranjevaleshranobogatozomega-3,bomotudisamistemzaužilivečomega-3maščobnihkislin.

4. Uživajte le ekološko govedino, ki se krmi s travo.

Govedoproste reje, seprehranjuje s travo.Trava je primarna hrana goveda. Meso tereje vsebuje 2-4x več omega-3 maščobnihkislinkotpagovedo,kigakrmijozžitom.Zuživanjem takšnega goveda bomo občutnoizboljšali naše razmerje med omega-3 inomega-6vkrvi.

5. Dnevno uživajte ribje olje

Uživajte1do1,5gribjegaoljadnevnonaod-stotek telesnemaščobe. Torej če imate 20%telesnemaščobe, jepotrebnozaužitinaj-manj20gribjegaolja.Debelejšikotste,večjaje verjetnost da vam primanjkuje omega-3maščobnihkislin.Našiprednikisotedenskozaužili 300-400gomega-3maščobnih kislin.Prepričajte se, da prehranska dopolnila nevsebujejo težkih kovin in raznih topil, ki sopogostatežavapridodatkih.

6. Uživajte jajca bogata z omega-3 maščobnimi kislinami

Najbolje je,da sipoiščete lokalnegakmeta,kiimakokošiprosterejeterjihkrmishranobogatozomega-3.

7. K prehrani dodajajte lanena semena

Lanena semena vsebujejo visoke količineomega-3 maščobnih kislin. Pripravite si jihtako,dajihčeznočpustitenamočenevvodi.Takosesemenazmehčajoinpostanejoboljeprebavljiva.Natojihlahkododatekvašemuproteinskemunapitku,kigazaužijetepotre-ningu.Pri lanenih semenih jepotrebnobitipozoren,dakupujetemajhnekoličinenaen-kratterjihshranjujetevhladilnikuvvakuum-skiposodi, sajprecejhitrooksidirajo inpo-stanejožarka.

8. Uživajte zeleno zelenjavo, fižol ter oreščke.

Uživajtevelikozelene listnatezelenjave,kotjeohrovt,blitva,itd.Pravtakolahkozaužijetenekajfižolainoreščkov.Taprehranavsebujevisokostopnjoalfa-lipoičnekisline,kijezelozdravdelomega-3maščobnihkislin.

9. Uživajte ribe kot sta jezerska zlatovčica in arktični slanik

Majhneribeizhladnihvodakotstajezerskazlatovčicaterarktičnislanikstanajboljšiizvoromega-3maščobnihkislin,kijihlahkodobiteizrib.Zavsakocenoseizogibajteribamkotstamečaricaintunasajvsebujetaogromnekoličineživegasrebra.

58 59

6.2 ŠPORTNA AKTIVNOST IN POMEN VISOKO INTENZIVNE VADBE ZA ZDRAVJE IN DOBRO POČUTJE

Večinaljudi imadaneszaradinaravedela,ki ga opravlja (sedenje v pisarni, vožnjav avtomobilu, razni ponavljajoči se gibi,ukvarjanjezraznimišporti,itd.)slabogiblji-vostternapačnodržo.Ponavadisohrbtnemišice zelo slabo razvite in pretegnjene.Mišicesprednjegadelatrupapavelikokratpreveč zategnjene. To vse skupaj pripeljedo napačne drže telesa oz. strukturneganeravnovesja.Poslediceso lahkobolečinevsklepihinmišicah,glavoboli,slabopoču-tje,vekstremnihprimerihtudislabšedelo-vanjenotranjihorganov.Tudiv spodnjemdelu telesani kajdrugače.Ker velikopre-sedimo,sozadnjestegenskemišice,mišicezadnjice,mišicekolkovterspodnjegadelahrbtavkatastrofalnemstanju.Toponovnovodidonapačnedrže,bolečinvhrbtu,vko-lenu,itd.

Težavezbolečinamivhrbtenici imavelikoljudi. Pogosto je vzrok bolečin v oslabelihmišicah,sajle-tetelesunedajejooporeka-kršnopotrebuje.Zvajamise lahkopravo-časno izognemo tistim hudim trenutkom,ko se ne moremo premakniti. Cilj večinevadbenih programov, tako za rekreativcekot zaatlete, sopostalevaje za tako ime-novano jedro telesa (core). Jedro telesaali»core« jenamreč tisto,kidajenajvečjooporonašihrbtenici.Večinomapopularnihvaj so: »plank, russian twist, side bands,rollouts,itd.«Todavečjidelpopularnihvajžal ne vključuje spodnjih hrbtnihmišic, kiso ključnega pomena za stabilnost. Da biokrepili te mišice, potrebujemo posebnevaje inpravinačintreninga.Glavnooporohrbteniciinobenemstabilnost,terpreven-tivo pred morebitnimi poškodbami, daje-jo hrbtenici družno trebušne in spodnje

hrbtnemišice.Skupinatehmišic(spodnjihhrbtnih) imenovana »erector spinae« jeskupinamišic,kipotekajovzdolžhrbteniceodtrticenavzgor.Toso:iliocostalis,longis-simus in spinalis.Njihova funkcija je izteghrbtenice,bočninagibvlevoindesno,tervzdrževanje pravilne lege telesa. Jačanjetehmišic bo zraven lepšeoblike telesa invečjestabilnosti,povečalotudimočinpri-pravljenostostalihmišiczavečjabremena.

Če imate težave z gibljivostjo in napačnodržo jekotprvopotrebnoodpravitistruk-turnoneravnovesjeterizvajativajezabolj-šogibljivost.

Vprimeru,da jeciljpreoblikovanjetelesa,je najbolje začeti izvajati večsklepne vaje,skaterimirekrutiramovečmišicnaenkrat.Tosovajekotsoprostipočepi,izpadniko-rak,mrtvidvig,raznipotiski,zgibialipotegina lat. napravi, veslanje, potisk z ramenistoje,itd.

Za začetek si sestavimo program celotne-gatelesa,kigaizvajamovsaj3xtedensko.Glavne vaje naj bodo torej, počep, mrtvidvig, zgibi, raznipotiski, itd.K temu lahkoše vključimo kakšne izolacijske vaje (eno--sklepnevaje) zazadnjestegenskemišice,upogib in iztegkomolca, itd.Če imatedo-volj časa je priporočljivo na proste dneveizvajativisokointenzivneintervalnetrenin-ge,kotsonpr.šprinti.

Visokointenzivnavadbajeskorajdanajboljpriljubljena vadba zadnje čase iz prepro-stega razloga, ker je učinkovita. Z njenopomočjojeposameznikvformivrelativnohitrem času. S pomočjo visoko intenzivnevadbe lahko izgubite odvečno maščobo,povečatemišičnomaso,izboljšatekondici-jo inpridobitenamoči. Visoko intenzivnavadbablagodejnovplivanazdravjevašegasrca inmaščobvkrvi,pomagapa tudipriznižanju krvnega pritiska, učvrstitvi vašihkostiinvplivanadobropočutje.

Nasvetikakozačeti in izvajativisoko inten-zivnovadbo,dabostedosegliželenrezultatvdoglednemčasu:

1. Boditepreudarnipriizbirinačinatre-ninga. Izvajajte vaje, ki vključujejovelikemišičneskupineinvečskupnihvaj,ki“trenirajo”celotelo

Pri visoko intenzivni vadbi je pomembno,dadokler izvajatevaje,kivključujejovelikemišičneskupine,lahkoizbiratemedširokimnaborom različnih vaj in načinov izvajanjale-tehtako,davadbanebonikolimonotonaalidolgočasna.Lahko izvajatešprintna te-kalnistezialivhrib,potiskateobteženesani(primernozataletničas),izvajateintervalnetreninge na kolesu, izvajate krožni treningzutežmialikombinacijovsehtehvaj.Tošezdalečnisovsemožnostiizvajanjavisokoin-tenzivnegatreninga.Mednajboljučinkoviti-misosigurnovajezutežmioziromauporabilastnetelesneteže.Visokointenzivnavadbavplivanavašživčnisistemdrugačekotae-robnaintradicionalnavadbazutežmi.

2. Izberite svoje “najboljše“ vaje, ki jihlahko izvajate s pravilno tehniko privisoki utrujenosti

Zauspešnovisokointenzivnovadbojeizbi-rapravih vaj, ključnegapomena.Primerne

vaje so tiste, pri katerih niste izpostavljenipoškodbam ali nepravilni tehniki izvajanjakadarstenakoncutreningažeutrujeni.Iz-birapravilnihvajjeodvisnaodposameznikadoposameznika,gledenastanje,kondicijoinpripravljenost.Tisti,kisezvisoko inten-zivnovadbosrečajoprvič, lahkovelikopri-dobijona začetku le shojo in tekom, ki juintervalno izmenjujejo, vključijo lahko tudiintervalno kolesarjenje. Tisti, ki želijo izva-jativisokointenziventreningzutežmi,aganisoprej šenikolinaredili, lahkozačnejozizvajanjem tradicionalnih programov. Tisti,kisosezvadbovpreteklostipobližjespo-znali, lahko začnejopri tempu, ki so ga žepredhodnoizvajali.Čezčas,koosvojitepra-vilnetehnike,lahkopovečatetežozutežmidotistemere,kinevplivanapravilnoizvaja-nje,tudikadarstežeutrujeni.Boljizkušenikotste,večrazličnihvaj in treningov lahkoizvajate.

3. Izvajajte vaje tako, da bodo izrednonaporne, vendar kratko trajajočetako,dabostelahkovvajovložilima-ksimalnomoč

Bistvo visoko intenzivne vadbe je intenziv-nost,zatoboditepripravljeniinseneustra-šite,česevambozdelotežko.Dobrastvarvisokointenzivnevadbeje,danetrajadol-go. Vaše telo semoranavaditi na nov sis-

60 61

temtreniranja.Dasevašetelolažjenavadi,na začetku pazite, da izvajate vaje dovoljintenzivno in vaše telo porablja energijo spomočjo anaerobnega sistema. Pazite, dane padete v aerobni sitem, kar poenosta-vljenopomeni,davkolikornečutitepeko-čegaobčutkaalivamizvajanjevajenepred-stavlja izziv in napor, potem se ne truditedovoljmočno.Odmorimed izvajanjem vajsepri večinigibljejomed30 in60sekund.Različnapripravljenostterjarazličenodmor,nekaterimjedovoljže10do30sekund,prizačetnikihali tistih, ki želijo izboljšati svojovzdržljivostjeodmortudido2minutlahkoprimeren.

4. Odmor med intervali naj bo kratek a dovoljdolga,daobdržiteintenzivnostizvajanja vaj

Kratkiodmorimedintervalivamomogočajoporabovečjekoličinekalorijvkratkemčasu,po končanem treningu izzovejo tudi večjoporabo kisika v vašem telesu, kar pomenidapospešenoporabljatekalorije tudimedpočitkom. Kratki odmori omogočajo boljšiodzivhormonov,zvišujejotestosteron,IGF-1 inGH-rastnihormon,zapospešenmeta-bolizem.Obpravilnemizvajanjuinminimal-nem sproščanju kortizola po vadbi je tudiregeneracijahitrejša.Večinazačetnikovnaj-več pridobi s približno enakim razmerjemmed izvajanjem vaj in odmorom, to je ne-kje30do60sekund.Odmori,kisokrajšiodtrajanjaizvajanjaenevaje(npr.10sekund),soprimernejšezaboljizkušeneinnezače-tnike,toveljašeposebejpri izvajanjuvajzutežmi.Včasuodmorajeboljšaodležanjanatleh,počasnahoja,zaradimanjšegaučin-kanabiranjamlečnekisline.

5. Narediti morate dovolj vaj in serij s počitki,dabostespodbudilitelokna-stankumlečnekisline

Primarniciljvisoko intenzivnegatreninga jenareditivelikovkratkemčasu.Številoserijin

ponovitevvajnajborelativnoveliko.Vajezacelotelo,kivključujejovelikoštevilomišicsovednodobraizbira,sajporabljajozalogogli-kogenavzgornjeminspodnjemdelutelesa.Glikogenpredstavljaenergijomišicam,pora-biselezaktivacijodoločenemišice,kijotre-nirate.Nidoločenegaštevilasetovinponovi-tev,kibijihmoraliopraviti.Celotentreningspočitkinajbitrajalnekjemed20in45minut.Zavečinoljudizželjopoizboljšanjuizgledutelesaje25-30minutidealno.

6. Pri regeneraciji ne zanemarite po-membnegadejavnika,tojevplivstre-sa na vaše telo

Privisokointenzivnemtreningusemedinta-kojpozaključenemtreningupovišaravenra-stnegahormonavtelesu.Tudiponoči,kadarspitevglobokifaziustvarjateidealnookoljeza sproščanje rastnega hormona. V kolikorvašspanecnidoberintrden,neboprišlodosproščanja rastnega hormona v optimalnihkoličinah.Ševeč,stresnihormonkortizolsebošepovišalinregeneracijanebooptimal-na.Čestepodpretiranimstresominnespitedobrovsaj7urnanoč,potemvisokointenzi-ventreningninajboljšaizbirazavas.Četre-nirate1-2kratnatedeninstedrugačeumir-jeni,brezobilicestresa,potemnebosteimelivečjihtežav.Čepazitetudinahranosevašetelonajverjetnejedobroregenerira.Vkolikortemunitako,bostedosegliboljšerezultatezmanjintenzivnimtreningom.Visokointenzi-ventrening,kadarjeizvajanpravilno,utrujaosrednjiživčnisistemtakokotgatreningzamoč,zatopazitekakšnetreningeizvajatepo-legvisokointenzivnih.

S pomočjo visoko intenzivne vadbelahko izgubite odvečno maščobo,povečate mišično maso, izboljšatekondicijoinpridobitenamoči.Blago-dejno vpliva na zdravje vašega srca inmaščobvkrvi,pomagapatudipriznižanju krvnega pritiska, učvrstitvivašihkostiinvplivanadobropočutje.

62 63

1. ALDANA, S.G., MERILL, R.M., PRICE, K., HARDY, A. IN HAGER, R. (2005). »Financial Impact ofComprehensiveMultisiteWorkplaceHealthPromotionProgram,«PreventiveMedicine,40,131-137.

2. ALEXANDERSON,Kristina,NORLUND,Anders(2004).Methodsusedforsystematic literaturesearchandforthereviewofrevelance,quality,andevidenceofstudies.ScandinavianJouralPublicHealth,32(63),str.31-35.

3. ASKILDSEN,J.E.,BRATBERG,E.,NIELSEN,O.A.(2005).Unemployment,LaborForceCompositionandSicknessAbsence:APanelDataStudy.HealthEconomics,14,str.1087-1101.

4. APPELBAUM,StevenH.,SEMERJIAN,Gary,MOHAN,Krishen(2012).Workplacebullying:consequences,causesandcontrols(partone).Industrialandcommercialtraining,44(4),str.203-210.

5. ALLEBECK,Peter,MASTEKAASA,Arne.(2004).Causesofsicknessabsence:researchapproachesandexlanatorymodels..ScandinavianJouralPublicHealth,32(63),str.36-43.

6. BÄCKSTRÖM, I. (2006). Quality Management for sustainable Health - methodologies, values andpractices taken from Swedish organizations. Department of Business Administration and SocialSciences,Quality&EnvironmentalManagement.

7. BERTERA,R.(1990).»TheEffectsofWorkplaceHealthPromotiononAbsenteeismandEmploymentCostsinaLargeIndustrialPopulation,«AmericanJournalofPublicHealth,80,1101-1105.

8. BILBAN,Marjan(1999).Medicinadela.Zavodzavarstvopridelu,Ljubljana.

9. BILBAN, Marjan (2007). Promocija zdravja na delovnem mestu za zmanjšanje zdravstvenegaabsentizma,Mercatord.d.Zavodzavarstvopridelud.d.,Ljubljana.

10.BYRON,Kristin,PETERSON,Suzanne(2002).Theimpactofalarge-scaletraumaticeventonindividualandorganizationaloutcomes:exploringemployeeandcompanyreactions toSeptember11,2001.OurnalofOrganizationalBehavior,23,str.895-910.

11.BOŠTIC,Alojz(2000).Upravnakulturainetikaupravnegadelajavnihuslužbencev.Mondena,Grosuplje.

12.BREČKO,Daniela(2010).Recitemobingune:obvladovanjepsihičnegainčustveneganasilja.PlanetGV,Ljubljana.

13.BUZETI,Jernej(2015).Povezanostvedenjavodijzzačasnoodsotnostjozaposlenihzdelavjavniupravi–doktorskadisertacija.Fakultetazaupravo,Ljubljana.

14.BUZETI,J.(2016).Economicimpactsoffinancialinvestmentsinthepromotionofhealthandwell-beingoftheemployeesintheworkplace.Mednarodnarevijazajavnoupravo,14(2/3),139-167.

15.COLLINS,J.J,BAASE,C.M.,SHARDA,C.E.,OZMINKOWSKI,R.J.,NICHOLSON,S.,BILLOTTI,G.M.,TURPIN,R.S., OLSON, M. & M.L. BERGER (2005). »The Assessment of Chronic Health Conditions onWorkPerformance, Absence, and Total Economic Impact for Employers,« Journal of Occupational andEnvironmentalMedicine,47,547-557.

16.CHU,C.,BREUCKER,G.,HARRIS,N.,STITZEL,A.,XUEQIGU,H.G.,DWYER,S.(2000).»Health-promotingworkplaces—internationalsettingsdevelopment«.Ealthpromotion International:OxfordUniversityPress,15(2),155-167.

17.DEBOER,E.M.,BAKKER,A.B.,SYROITJ.E.,SCHAUFELI,W.B.(2002).Unfairnessatworkasapredicatorofabsenteeism.Journaloforganizationalbehavior,23,str.181-197.

18.DEGREEF,M.&K.VANDENBROEK(2004).»MakingtheCaseforWorkplaceHealthPromotion:AnalysisoftheEffectsofWorkplaceHealthPromotion,«HealthyEmployeesinHealthyOrganisations:EuropeanNetworkforWorkplaceHealthPromotion.

19.DELFAR,Nataša,NADRAG,Petra,KOFOLBRIC,Tatjana,OMERZU,Mojca(2010).Spremljanjezdravjavgospodarskikrizinaprimerubolniškeodsotnosti.InštitutzavarovanjezdravjaRS,Ljubljana.

20.DIERENDONCKvan,Dirk,LEBLANCPascaleM.,BREUKELENvan,Wim(2002).Supervisorybehavior,reciprocityandsubordinateabsenteeism.Leadership&OrganizationDevelopmentJournal,23(2),str.84-92.

21.DRISCOLL, Michael P., BROUGH, Paula A., KALLIATH, Thomas J. (2009). Stress and coping. V:CARTWRIGHT, Susan, COOPER, Cary L. (ur.): The Oxford handbook of Organizational Well-Being.OxfordUniversitypress,NewYork,str.237-266.

22. EGGERT,MaxA.(2009).AbsenceManagementPocketbook.ManagementPocketbooksLTD,Alresford.

23.ELSHOUT, R., SHERP, E., M VAN DER FELTZ-CORNELIS, C. (2013). Understanding th link betweenleadrshipstyle,employeesatisfaction,andabsenteeism:amixedmethodsdesignstudyinamentalhealthcareinstitution.NeuropsychiatricDiseaseandTreatment,13(9),str.823-837.

24.ELSLER, D., TREUTLEIN, D., RYDLEWSKA, I., FRUSTERI, L., KRÜGER, H., VEERMAN, T., EECKELAERT,L.,ROSKAMS,N.,VANDENBROEK,K.&T.N.TAYLOR (2010). »AReviewofCaseStudiesEvaluatingEconomic Incentives to Promote Occupational Safety and Health,« Scandinavian Journal ofWork,EnvironmentandHealth,36,289-298.

25.EU-OSHA(15.4.2015).HealthyWorkplacesGoodPracticeAwards2014–2015.PridobljenoizEU-OSHA:https://osha.europa.eu/en/tools-and-publications/publications/reports/healthy-workplaces-good-practice-awards-2014-2015/view

26.EUROPEAN FOUNDATION FOR THE IMPROVEMENT OF LIVING AND WORKING CONDITIONS(EUROFOUND)(2010).FifthEuropeanWorkingConditionsSurvey-Overviewreport.Pridobljeno12.10.2014iz:http://www.eurofound.europa.eu/publications/htmlfiles/ef1182.htm.

LITERATURA IN VIRI

64 65

27. EVANS,Alastair,PALMER,Steve.(2000).Fromabsencetoattendance.CharteredInstituteofPersonnelandDevelopment–CIPDHouse,London.

28.EVROPSKAAGENCIJAZAVARNOSTINZDRAVJEPRIDELU(27.8.2012).Ustrahovanjenadelovnemmestu.Pridobljeno iz: http://www.osha.mddsz.gov.si/resources/files/pdf/Factsheet_23_-_Ustrahovanje_na_delovnem_mestu.pdf

29. FAKULTETAZAUPRAVO–FU.(2012).Boljšedelovnookoljezaboljšesodelovanje–priročnik.Fakultetazaupravo,UniverzavLjubljani,Ljubljana.

30. FIGUEIREDO-FERRAZ,Hugo,GLI-MONTE,PedroR.,GRAU-ALBEROLA,Ester,LIORCA-PELLICER,Marta,GARCIA-JUESAS,JuanA.(2012).Influenceofsomepsychosocialfactorsonmobbinganditconsequencesamongemployeesworkingwithpeoplewithintellectualdisabilities. JournalodAppliedResearchinIntellectualDisavilities,25,str.455-463.

31. FITZGERALD,G.A.,DESJARDINS,N.M.(2004).OrganizationalValuesandtheirrelationtoorganizationalperfomanceoutcomes.Atlanticjournalofcommunication,12(3),str.121-145.

32.GOETZL,R.Z.,LONG,S.R.,OZMINKOWSKI,R.J.,HAWKINS,K.,WANG,S.&W.LYNCH(2004).»Health,Absence,DisabilityandPresenteeismCostEstimatesofCertainPhysicalandMentalHealthConditionsAffectingU.S.Employers,«JournalofOccupationalandEnvironmentalMedicine,46,398-412.

33.GOETZL, R.H. & R.J. OZMINKOWSKI (2008). »The Health and Cost Benefits of Work Site Health-PromotionPrograms,«AnnualReviewofPublicHealth,29,303-323.

34.GUERTS, S., BUUNK, A.P., SCHAUFELI, W.B. (1991). Absenteeism seen from a social comparisonperspective.Gedrag&Organisatie,4,str.385-398.

35.HARRISON, David A., MARTOCCHIO, Joseph J. (1998). Time for Absenteeism: A 20-Year Review ofOrigins,Offshoots,andOutcomes.JournalofManagement(24),str.305-350.

36.HARVEY,M.G.,HEAMES,J.T.,RICHEY,R.G.,LEONARD,N.(2006).Bullying:fromtheplaygroundtotheboardroom.JournalofLeadershipandOrganizationalStudies,12(4),str.1-11.

37.HealthandSafetyAuthority–HSA.(20.5.2016).WorkplaceHealthToolkittoAssistSmallBusinesses.Pridobljeno izHSA: http://www.hsa.ie/eng/Publications_and_Forms/Publications/Safety_and_Health_Management/Section%2014%20Workplace%20Health%20Promotion.pdf

38.HILTON,MichaelF.,SHERIDAN,Judith,CLEARY,CatherineM.,WHITEFORD,HarveyA.(2009).Employeeabsenteeismmeasuresreflectingcurrentworkpracticesmaybeinstrumentalinare-evaluationoftherelationshipbetweenpsychologicaldistress/mentalhealthandabsenteeism.InternationalJournalofMethodsinPsychiatricResearchInt.J.MethodsPsychiatr,18,str.37–47.

39. JENSEN,Søren,MCINTOSH,James(2007).Absenteeismintheworkplace:resultsfromDanishsamplesurveydata.EmpiricalEconomics,32,str.125–139.

40. JOENSUU,Matti,LINDSTROM,Kari(2003).Sicknessabsenceandstressfactorsatwork.FinnishInstitutof Occupational Health. Pridobljeno 12. 5. 2015 iz: http://www.surrey.ac.uk/psychology/projects/stress-impact/files/WP1-Ch3_Stress%20Impact%20Literature.pdf

41. JOHNS,Gary(1987).Thegreatescape.PsychologyToday,Sussex(21),30-34.

42.KATZ,D.L.,O'CONNEL,M., YEH,M.C.,NAWAZ,H.,NIKJE, V., ANDERSONL.M., CORY, S.&W.DIETZ(2005).»PublicHealthStrategiesforPreventingandControllingOverweightandObesityinSchoolandWorksiteSettings,«MMWR,54(RR10),str.1-12.

43.KINMAN,Gail,JONES,Fiona(2005).Layrepresentationsofworkplacestress:Whatpeoplereallymeanwhentheysaytheyaresressed?.Work&Sress–Taylor&FrancisGroup,19(2),str.101-120.

44.KOOPMAN,C.,PELLETIER,K.R.,MURRAY,J.F.,SHARDA,C.E.,BERGER,M.L.,TURPIN,R.S.,HACKLEMAN,P.,GIBSON,P.,HOLMES,D.M.&BENDEL,T.(2002).»StanfordPresenteeismScale:HealthStatusandEmployeeProductivity,«JournalofOccupationalEnvironmentalMedicine,44,14-20.

45.KUOPPALA,Jaana,LAMMINPÄÄ,Anne,LIIRA,Juha,VAINIO,Harri(2008).Leadership,JobWell-Being,andHealthEffects—ASystematicReviewandaMeta-Analysis.JournalofOccupational&EnvironmentalMedicine,50(8),str.904-915.

46. LØKKENIELSEN,Ann-Kristina(2008).Determinantsofabsenteeisminpublicorganizations:aunit-levelanalysisofworkabsenceinalargeDanishmunicipality.TheInternationalJournalofHumanResourceManagement,19(7),str.1330–1348.

47. LUNDBERG,Ulf,COOPER,CaryL.(2011).TheScienceofOccupationalHealth:Stress,PsychobiologyandtheNewWorldofWork.Wiley-Blackwell,Oxford.

48. LUŽARŠAJT,Dušanka,KARNIČNIK,Mateja,PAVLIČ,Tatjana(2011).Zdravjuprijaznoprestrukturiranje:priročnik.Centerrazvojačloveškihvirov,Maribor.

49.MACGREGOR,JamesN.,CUNNINGHAM,BartonJ.,CAVERLEY,Natasha(2008).Factorsinabsenteeismandpresenteeism:lifeeventsandhealthevents.ManagementResearchNews,31(8),str.607-615.

50.MARMOT,M.,WILKINSON,R.(2006).Socialdeterminantsofhealth.OxfordUniversityPress(Secondedition),NewYork.

51.MARSHALL, A.L. (2004). »Challenges andOpportunities for Promoting Physical in theWorkplace,«JournalofScientificMedicineandSport,7,60-66.

52.MARTOCCHIO,JosephJ.,JIMENO,DianaI.(2003).Employeeabsenteeismasanaffectiveevent.HumanResourceManagementReview,3,str.227-241.

53.MESEGUERdePEDRO,Mariano,SOLERSANCHEZMariaIsabel,CONCEPCIONSAEZNAVARRO,Maria,GARCIAIZQUIERDO,Mariano.(2008).WorkplaceMobbingandEffectsonWorkersHealth.TheSpanichJournalofPsychologiy,11(1),str.219-227.

54.MINISTRSTVOZAJAVNOUPRAVO(2009).Kadrovskoporočilozaleto2008.Ljubljana.

55.MINISTRSTVOZAJAVNOUPRAVO(2010).Kadrovskoporočilozaleto2009.Ljubljana.

56.MINISTRSTVOZAJAVNOUPRAVO(2011).Kadrovskoporočilozaleto2010.Ljubljana.

57.MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE (2013). Kadrovsko poročilo za leto 2012. Direktorat za javnisektor,Ljubljana.

58.MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE (2014). Kadrovsko poročilo za leto 2013. Direktorat za javnisektor,Ljubljana.

59.MINISTRSTVOZAPRAVOSODJEINJAVNOUPRAVO.(2012).Kadrovskoporočilozaleto2011.Ljubljana.

60.MOŽINA,Stane(2002).Managementkadrovskihvirov.Fakultetazadružbenevede,Ljubljana.

61.NACIONALNI INŠTITUT ZA JAVNOZDRAVJE (20. 10. 2016). Kazalniki bolniškega staleža. Pridobljenoiz NIJZ: https://podatki.nijz.si/pxweb/sl/NIJZ%20podatkovni%20portal/NIJZ%20podatkovni%20portal__3%20Zdravstveno%20stanje%20prebivalstva__3f%20Bolni%C5%A1ki%20stale%C5%BE/BS_TB4.px/?rxid=d6578b7a-375b-458a-b457-57fbd88ef364

62.OccupationalSafetyandHealthAdministration-OSHA.(20.5.2016).WorkplaceHealthPromotion.PridobljenoizOSHA:http://osha.europa.eu/sl/publications/factsheets/sl_93.pdf.

63.ONES,D.S.,VISWESVARAN,C.,SCHMIDT,F.L.(2003).Personalityandabsenteeism–Ameta-analysisofintegritytests.EuropeanJournalofPersonality,17(2),str.19-39.

64.PROTTAS,DavidJ.(2008).PerceivedBehavioralIntegrity:RelationshipswithEmployeeAttitudes,Well-Being,andAbsenteeism.JournalofBusinessEthics,81,str.313–322.

65.RANTANEN,Iina,TUOMINEN,Risto(2011).Relativemagnitudeofpresenteeismandabsenteeismandwork-relatedfactorsaffectingthemamonghealthcareprofessionals.ArchOccupEnvironHealth,84,str.225–230.

66.RANTAŠA, A. (2016). Katere maščobe naj uživamo za optimalno zdravje in lepo postavo. Vitja.si,Maribor.

67.RHODES,S.R.,STEERS,R.M.(1990).Managingemployeeabsenteeism.WesleyPublishingCompany.

68.ROBERTSON,IvanT.,FLINT-TAYLOR,Jill(2009).Leadership,Psychologicalwell-bing,andorganizationaloutcomes. V:CARTWRIGHT, Susan,COOPER,Cary L. (ur.): TheOxfordhandbookofOrganizationalWell-Being.OxfordUniversitypress,NewYork,str.160-179.

66

69.RUGLESS,MarkJ.,McdTAYLOR,David(2011).Sickleaveintheemergencydeparment:Staffattitudesandtheimpactofjobdesignationandpsychosocialworkconditions.EmergencyMedicineAustralaisa,23,str.39-45.

70. SANDERS,Karin.(2004).Playingtruantwithinorganisations:informalrelationships,workethicsandabsenteeism.Journalofmanagerialpsychology,19(2),str.136-155.

71. SAVERY,LawsonK.,TRAVAGLIONE,Anthony,FIRNSIanG.J.(1998).Thelinksbetweenabsenteeismandcommitmentduringdownsizing.PersonnelReview,27(4),str.312-324.

72. SCHREUDER,J.,ROELEN,C.,ZWEEDEN,N.,JONGSMA,D.,KLINK,J.,GROOTHOFF,J.(2011).Leadershipstylesofnursemanagers and registered sicknessabsenceamong theirnursing staff.HealthCareManagementReview,36(1),str.58-66.

73. SEYMOUR,J.D.,YAROCH,A.L.,SERDULA,M.,BLANCKH.M.&L.K.KHAN(2004).»ImpactofNutritionEnvironmentalInterventionsonPoint-of-PurchaseBehaviorinAdults:AReview,«PreventiveMedicine,39,str.108-136.

74. SLOAN,LceyM.,MATYIOK,Tom,SCHMITZ,CathryneL.,LESTERSHORT,GlendaF.(2010).Astorytotell:Thecostofbullyingandmobbingintheworkplace.InternationalJournalofBusinessandSocialScience,1(3),str.1-10.

75. SOCKOLL, I.,KRAMER,I.&W.BÖDEKER(2009).»EffectivenessandEconomicBenefitsofWorkplaceHealthPromotionandPrevention:Summaryof theScientificEvidence2000 to2006,« Initiative forGesundheit&Arbeit:FederalAssociationofCompanyHealthInsuranceFunds:Essen,Germany.

76. STATISTIČNIURADREPUBLIKESLOVENIJE(18.12.2014).Statističneinformacije–aktivnoprebivalstvoSlovenije2007-2013.Pridobljenoiz:http://www.stat.si/tema_demografsko_trg.asp

77.THARENOU, P. (1993). A test of reciprocal causality for absenteeism. Journal of OrganizationalBehavioral,14,str.269-290.

78.TOTH,Martin(1999).KakoseEvropaspopadazzdravstvenimabsentizmom.Evrobilten,Ljubljana(6),str.20–21.

79.VANDERMERWE,R.,MILLER,S.(1988).Measuringabsenceandlabourturnover:Apracticalguidetorecordingandcontrol.JHB:LexiconPublishers.

80.VANDIERENDONCK,D.,PASCALE,M.,VANBREUKELEN,W.(2002).Supervisorybehavior,reciprocityandsubordinateabsenteeism.Leadership&OrganizationDevelopmentJournal,23(2),str.84-92.

81.VERDNIK, Veronika, STRAŠEK, Vilijem, SRNA, Milan, BILBAN, Marjan, VAUPOTIČ, Robert. (2012).Vzpostavitevsistemavarnostiinzdravjapridelu.V:Verdnik,Veronika(ur):Varnostinzdravjepridelu.ZaložbaforumMediad.o.o.,Maribor.

82.VITJA,S.(2016).Kakosepravilnolotitivisokointenzivneintervalnevadbe.Vitja.si,Maribor.

83.VUČKOVIĆ,Radomir.Obvladovanjezdravstvenegaabsentizma– izzivzadružbo (2010).ZdravstveniabsentizemvSloveniji:zbornikprimerovizprakse14slovenskihpodjetij.

84.WORLDHEALTHORGANIZATION -WHO. (4. 6. 2016).Workplace health promotion. Pridobljeno izWHO:http://www.who.int/occupational_health/topics/workplace/en/index1.html

85.ZAKONOZDRAVSTVENEMVARSTVUINZDRAVSTVENEMZAVAROVANJU(ZZVZZ).Ur.l.RS,št.9/1992,13/1993,9/1996,29/1998,77/1998Odl.US:Up53/96,6/1999,56/1999-ZVZD,99/2001,42/2002-ZDR,60/2002, 11/2003 Skl.US: U-I-279/00-42, 126/2003, 20/2004-UPB1, 62/2005 Odl.US: U-I-390/02-27,76/2005, 100/2005-UPB2, 100/2005 Odl.US: U-I-69/03-17, 21/2006 Odl.US: U-I-277/05-32, 38/2006,72/2006-UPB3, 114/2006-ZUTPG, 91/2007, 71/2008 Skl.US:U-I-163/08-7, 76/2008, 118/2008 Skl.US:U-I-163/08-12,47/2010,Odl.US:U-I-312/08-31,62/2010-ZUPJS,87/2011,40/2012-ZUJF

86.ZAKONODELOVNIHRAZMERJIH(ZDR).Ur.l.RS,št.42/2002,št.79/2006-ZZZPB-F,46/2007Odl.US:U-I-45/07,Up-249/06-22,103/2007,45/2008-ZArbit,83/2009Odl.US:U-I-284/06-26

87.ZAVODZAZDRAVSTVENOZAVAROVANJESLOVENIJE(2010).ZdravstveniabsentizemvSloveniji:zbornikprimerovizprakse14slovenskihpodjetij.

©UniverzavLjubljani,Fakultetazaupravo,2016.Vsepravicepridržane.Brezpisnegadovoljenjazaložnikajeprepovedanoreproduciranje,distribuiranje,javnapriobčitev,predelavaalidrugauporabategaavtor-skegadelaalinjegovihdelovvkakršnemkoliobsegualipostopku,vključnosfotokopiranjem,tiskanjemalishranitvijovelektronskiobliki.Takoravnanjeje,razenvprimerihiz46.do57.členaZakonaoavtorskiinsorodnihpravicah,kršitevavtorskepravice.

CIP-Kataložnizapisopublikaciji

Narodnainuniverzitetnaknjižnica,Ljubljana

331.47:35

ZDRAVI in vitalni v javnemsektorju / [avtorji JernejBuzeti ... [et al.] ; fotografijeingrafikoniThinkstock...etal.].-1.natis.-Ljubljana:Fakultetazaupravo,2016

ISBN978-961-262-096-7

1.Buzeti,Jernej

287491328

Avtorji:dr.JernejBuzeti,dr.JanezStare,dr.MajaKlun,dr.LanUmek,VitjaSikošek

ZDRAVI IN VITALNI V JAVNEM SEKTORJU

Izdalainzaložila: Fakultetazaupravo,UniverzavLjubljani

Gosarjevaulica5,Ljubljana

Zazaložbo: prof.dr.MajaKlun

Lektoriranje: Zalektorskoustreznostsoodgovorniavtorji

Fotografijeingrafikoni: Thinkstock,Stockunlimited,VitjaSikošek,dr.JernejBuzeti,dr.LanUmek

Oblikovanjeinprelom: Creatoormarketingd.o.o.

Naklada: 400izvodov

Tisk: TiskŽnidaričd.o.o.

Natis: Prvinatis,Ljubljana,2016

ProjektZDRAVIINVITALNIVJAVNEMSEKTORJUjenapodlagiJavnegarazpisazasofinanciranjeprojektovzapromocijozdravjanadelovnemmestuvletu2015in2016finančnopodprlZavodzazdravstvenozavarovanjeSlovenije.

RezultatimerjenjinanalizprogramaZdraviinvitalnivjavnemsektorju(ZVJSsopokazali,dajeprogramkvalitetnozasnovaninšekakokoristenvpraksijavnegasektorja,sajrezultativključe-nihudeležencevkažejoštevilnepozitivneučinke,kisevprvivrstiodražajonazdravjuinbolj-šempočutjuzaposlenihnadelovnemmestu(tudizaradiizgubetelesnemaščobe).Sekundarnividiktakšnihučinkovsenatoodražatudivdelovnemokoljunapodročjupovečanestorilnostizaposlenih,nižjostopnjozačasneodsotnosti zdela,boljšoodpornostjonastresnedejavni-ke,itd.TudirezultatianalizefinančnihinvesticijoziromaekonomskihučinkovimplementacijeprogramaZVJS vpraksi javnega sektorja sopokazali, da se investicije v izvajanjeaktivnostiprogramaZVJSzelohitropovrnejo,čeupoštevamosamostroškezdravstvenegaabsentizma.