157
1 Ljudski pregovori BESeDA E L E K T R O N S K A K N J I G A O M N I B U S

Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

  • Upload
    cub3k

  • View
    114

  • Download
    3

Embed Size (px)

Citation preview

Page 1: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

Ljudskipregovori

BESeDA

E L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S

Page 2: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

BESeDA

LJUDSKI PREGOVORI

To izdajo pripravilFranko [email protected]

ISBN 91-7301-299-8

[email protected]

www.omnibus.se/beseda

Page 3: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

Ali je moÏna modrost brez ti‰ine?

• Alkoholna pijaãa — hudiãeva zvijaãa.

• Amerike se ne da dvakrat odkriti.

Page 4: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

Baba je ‰e hudiãa v fla‰o stlaãila.

• Babe, pipca in konja ne posojaj sosedu.

• Beda ljubi druÏbo.

• Bedak ni veã bedak, ko spozna, da je bedak.

• Bedak zna veã vpra‰ati, kakor sedem modrijanovodgovoriti.

• Beseda besedo prinese, maãka pa mi‰.

• Beseda lahko moãneje udari kakor pest.

• Beseda marsikje zaleÏe.

• Beseda ni konj.

• Besede govore eno, dejanja drugo.

• Besede miãejo, zgledi vleãejo.

• Besede minejo, ãrke ostanejo.

• Besede so uboge, ãe jih Ïivljenje ne potrjuje.

• Besede, ki govore resnico, navadno niso prijetne.

Page 5: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

• BeÏeãe podgane naznanjajo potop ladje.

• BeÏeãemu neprijatelju zgradite zlati most.

• Biã vesti najhuje kaznuje.

• Bika zgrabi za roge.

• Biti velik, pomeni, biti nerazumljiv.

• Blag odgovor jezo ohladi, surova beseda pa jorazplamti.

• Blagor doma, kdor ga ima.

• BliÏnji pes je najhuj‰i.

• Bodi hvaleÏen vdanemu, a vdan hvaleÏnemu.

• Bodi nezadovoljen s tem, kar si, ako Ïeli‰ postati to,kar nisi.

• Bodi sam priden, pa ti ne bo treba biti zaviden.

• Bodi vragu dober, s peklom ti poplaãa.

• Bodi zima, bodi kres, kadar zebe, neti les.

• Bodimo kritiãni do kritik.

• Bog je najprej sam sebi brado ustvaril.

• Bog je Ïenski iztrgal jezik, ga vsadil in zrasel je hren.

• Bogastvo do tretjega roda ne pride rado.

• Bogastvo iz odrtije se hitro razbije.

Page 6: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

• Bogastvo je modremu sluga, neumnemu gospodar.

• Bogastvo ne osreãi ãloveka.

• Bogat je ta, ki je zadovoljen s tem, kar ima.

• Bogat je ta, ki niãesar veã ne Ïeli.

• Bogat v prepiru, ubog v miru.

• Bogatec je toliko zadovoljen s svojim bogastvom,kakor siromak z bera‰tvom.

• Bogati Ïivijo, kakor hoãejo, siroma‰ni, kakormorejo.

• Bogu posojuje, kdor reveÏem daruje.

• Boj se tega, ki rad prisega.

• Boja ne bije svetlo oroÏje, ampak juna‰ko srce.

• Bojim se ãloveka ene knjige.

• Bojmo se Ïivih, ne mrtvih.

• Bojte se jeze potrpeÏljivega ãloveka!

• Bolezen gre v ãloveka z vozom, iz ãloveka po niti.

• Bolezen po vrvi, zdravje po niti.

• Bolj ko je svoj, bolj se ga boj.

• Bolj ko neãisto stvar me‰a‰, bolj smrdi.

• Bolj ko ovca mekeãe, veã volkov se steãe.

Page 7: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

• Bolje danes kos kakor jutri gos.

• Bolje dober beg od slabega boja.

• Bolje dober glas kot srebrn pas.

• Bolje drÏi ga kot lovi ga.

• Bolje dvakrat vpra‰ati kakor enkrat presli‰ati.

• Bolje je bosa trnje mleti, kakor pijanca vzeti.

• Bolje je enkrat videti kot tisoãkrat sli‰ati.

• Bolje je funt pameti kakor cent moãi.

• Bolje je imeti hudo letino kakor hudo sosedinjo.

• Bolje je krivico trpeti, kakor storiti.

• Bolje je malo po pravici kakor obilo po krivici.

• Bolje je nositi suh deÏnik, kakor mokro obleko.

• Bolje je s pametnim jokati, kakor z bedakom peti.

• Bolje je sam teãi kakor drugim reãi.

• Bolje je siroma‰no se voziti, kakor gizdavo hoditi.

• Bolje je slabo sedeti kot dobro stati.

• Bolje je slamnata pogodba kakor zlata pravda.

• Bolje je vinar praviãen kakor zlatnik kriviãen.

• Bolje je vrabec v roki kakor golob na strehi.

Page 8: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

• Bolje je z mladim praprot Ïet, kakor s starim cekine‰tet.

• Bolje je Ïiv pes kakor mrtev lev.

• Bolje kadarkoli kakor nikoli.

• Bolje malo, pa to dobro.

• Bolje pono‰eno zlato kakor kovano srebro.

• Bolje po‰teno umreti, kakor sramotno Ïiveti.

• Bolje prepreãiti, kakor leãiti.

• Bolje tenak mir kakor tolst prepir.

• Bolj‰a je domaãa gruda kot na tujem zlata ruda.

• Bolj‰a je kratka sprava kakor dolga pravda.

• Bolj‰a prva zamera kakor druga.

• Bolj‰a Ïlica soka v miru kakor polna miza v prepiru.

• Bolj‰a Ïlica zelja v miru kakor peãenka v prepiru.

• Bolj‰e je pri pijancu Ïiveti, kot pri uhrnem umreti.

• Bolj‰e je shranjeno jajce kot sneden vol.

• Bolj‰i je ãlovek, ki svojo neumnost prikriva, kakorãlovek, ki svojo modrost skriva.

• Bolj‰i je majhen pa pogosten zasluÏek, kakor pavelik in redek.

Page 9: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

• Bolj‰i je star ãevelj kakor bosa noga.

• Bolnik upa dokler diha.

• Bolniku je vse grenko.

• Brada dorasla, pamet nedozorela.

• Brat bratu najgloblje oãi izkoplje.

• Brat, ki mu pomaga brat, moãnej‰i je kot trdengrad.

• Bratje in sestre se daleã narazen najbolj ljubijo.

• Brez borbe ni zmage.

• Brez dela ni jela.

• Brez enega ãloveka bo lahko semenj.

• Brez glave storjeno, gotovo skaÏeno.

• Brez iluzij bi Ïivljenje ugasnilo od obupa alidolgoãasja.

• Brez joka ni smeha.

• Brez krompirja ni kosila.

• Brez mo‰ke glave ni prave naprave.

• Brez mo‰ke glave pri hi‰i je teÏko Ïivljenje.

• Brez muje se ‰e ãevelj ne obuje.

• Brez muke ni moke.

Page 10: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

10 

• Brez potú ni medú.

• Brez poznanja besede moãi, ni mogoãe poznatiljudi.

• Brez prijateljstva ni Ïivljenja.

• Brez setve ni Ïetve.

• Brez sreãe je vsak trud zaman.

• Brez toÏnika ni sodnika.

• Brez uzde strast — gotova propast.

• Brez zdravja ni bogastva.

• Brez znoja in truda usoda je huda.

• Brezdelje utruja.

• Bridko je trpljenje, sladek sad njegov.

• Budalasta moã hitro omaga.

• Budalo, kadar molãi, misli, da modrej‰ega ni.

Page 11: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

11 

Cena spoznanja je draga.

• Ceneno blago je zmeraj najdraÏje.

• Ceni steblo po plodu, a ne po listu.

• Cvenk slave ne prevpije.

• Cvetje v Ïivljenju, trnje na grobu.

Page 12: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

12 

âas celi vse rane.

• âas ima najbolj ostro dleto.

• âas je najbolj‰i sodnik.

• âas je najbolj‰i zdravnik.

• âas je nezvest tistemu, ki ga ne izkori‰ãa.

• âas je zlato.

• âas ozdravi, kar boli.

• âas setve ‰e ni ãas Ïetve.

• âas vse odkrije.

• âas vse prinese in odnese.

• âas vse v kozji rog uÏene.

• âas za vsakogar drugaãe utripa.

• âasa moã vse premore.

• âast je ãasti vredna.

• âast, zakon in oko ne trpe ‰ale.

Page 13: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

13 

• âasti spreminjajo ãloveka.

• âastna obleka sramote ne pokriva.

• âe beseda ne pomaga, palica zmaga.

• âe beseda ne zaleÏe, se s palico ustreÏe.

• âe bi bil vedeÏ, ne bi bil reveÏ.

• âe bi ljudje ne mrli, konj ne drli, bi bili Ïe davnosvet podrli.

• âe bi molãal, bi moder ostal.

• âe bi zavist gorela, ne bi bilo treba drv.

• âe bo‰ med pijanci trezen, te bodo smatrali zapijanca.

• âe ceni‰ sebe, ne omalovaÏuj drugih.

• âe ãlovek nima skrbi, si jih sam naprti.

• âe ãlovek pol sveta obteãe, najbolj‰i kruh doma sepeãe.

• âe deset ljudi o tebi govori, morda le pri enemklevete ni.

• âe dolgo seka‰, mora pasti tudi najdebelej‰i hrast.

• âe dva delata isto, ni isto.

• âe glava ni zdrava, so vsi udje bolni.

Page 14: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

14 

• âe golob med orle zajde, gotovo smrt najde.

• âe hi‰a pogori, dolg na vrat leti.

• âe hoãe‰ biti povezan z ljudmi, se mora‰ nauãitiprikrivati svojo premoã.

• âe hoãe‰ druÏaben biti, pomagaj drugim govoriti.

• âe hoãe‰ imeti na stara leta mirne dni, varuj seÏganja, kvartanja in zapeljivih ljudi.

• âe hoãe‰ nekoga spoznati, mu mora‰ oblast dati.

• âe hoãe‰ prijatelja izgubiti, mu mora‰ denarposoditi.

• âe hoãe‰ star se odpoãiti, se mora‰ mlad truditi.

• âe hoãe‰ veliko let ‰teti, mora‰ od mladega zmernoÏiveti.

• âe imajo otroci in norci denar, imajo kramarjisejem.

• âe je ãlovek ‰e tako star, si bo Ïelel, da bi vsaj ‰eeno leto Ïivel.

• âe je kdo bedak, mu ne bodi enak.

• âe je mati spaka, rada je hãi tudi taka.

• âe je novo, ‰e ni lepo.

• âe je oãe junak, bo sin gotovo vojak.

Page 15: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

15 

• âe je pridna Ïena, je stava dobljena.

• âe je veã mlinarjev, je manj moke.

• âe jezik molãi, glava ne boli.

• âe kdo krivico vso trpi, si kmalu drugo naloÏi.

• âe koza laÏe, rog ne laÏe.

• âe krava veliko veka, ima malo mleka.

• âe kupuje‰, ãesar ne potrebuje‰, bo‰ prodajal, karpotrebuje‰.

• âe lepo dekle ‰epeta, se sli‰i dalj kot glas zvona.

• âe me enkrat prevara‰, si ti kriv; ãe me pa dvakrat,sem kriv sam.

• âe moÏ je dolgo z doma, rad k drugim Ïenskamroma.

• âe moÏ Ïeno zmerja, jo otroci tepejo.

• âe ne bi bilo mo‰kih, bi se Ïenske ãudovito ujemale.

• âe ne bi bilo tatov, ne bi bilo treba kljuãavnic.

• âe ne bi veter raztrgal pajãevin, bi svet prepredle.

• âe ne more‰ delati to, kar Ïeli‰, Ïeli to, kar more‰delati.

• âe ne more‰ pomagati, vsaj ne zaviraj.

Page 16: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

16 

• âe ne more‰ zaspati, zaãni svoje pisanje brati.

• âe ne pride gora k Mohamedu, mora Mohamed hgori.

• âe ne teãe, pa kaplja.

• âe ne zna‰ pametno govoriti, pametno molãi.

• âe ni za biti, je za oditi.

• âe ni, tudi ujma ne vzame.

• âe niã ne vem, me niã ne boli.

• âe nikoli ãasa ni, se najmanj naredi.

• âe nisi v‰eã slabim ljudem, pomeni to tvojo odliko.

• âe pomoãi‰ prst v morje, Ïe ima‰ zvezo z vsemsvetom.

• âe potok slabo teãe, je krivda na izviru, ne nakoritu.

• âe pravica ne pomaga, krivica tudi ne zmaga.

• âe pri sosedu gori, lahko tudi tebi zgori.

• âe pride kdaj zapreka, v naravi i‰ãi leka.

• âe se hoãe‰ veseliti, mora‰ zaãeti pozabljati.

• âe se kmet po lovu klati, ãez kratko drugim mlati.

• âe se kmet z gospodo brati, ne bo imel s ãim orati.

Page 17: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

17 

• âe se mo‰kemu kaj pove, gre pri enem u‰esu noter,pri drugem pa ven; ãe Ïenski, gre pri obeh u‰esihnoter, pri ustih pa ven.

• âe se moÏ in Ïena prepirata, je kaãje gnezdo v hi‰i.

• âe se ne bi pametni motili, bi morali norci obupati.

• âe se pravdata dva — izgubita oba, dobi pa samoadvokat.

• âe se sramota izgubi, tudi ãednosti veã ni.

• âe se stari panj vname, dolgo tli.

• âe se utapljata Ïena in mati, mora sin najprej re‰itiÏeno.

• âe si leÏal v mladosti na roÏah, bo‰ leÏal v starostina trnju.

• âe si pijan, si moder, bogat in moãan.

• âe si sreãen, delaj, da sreãen ostane‰; ãe si nesreãen,delaj, da sreãen postane‰.

• âe skoãi kdo v vodo, hoãe‰ tudi ti vanjo?

• âe slepec slepca vodi, padeta oba v jamo.

• âe smrt ustreli, ne zgre‰i.

• âe so otroci dobri, oãeta k moÏu postavijo; ãe so pahudobni, ga na bera‰ko palico pripravijo.

Page 18: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

18 

• âe sreãen si, ne pravi svetu, ker je nevo‰ãljiv; ãenesreãen si, ne toÏi svetu, ker je neobãutljiv.

• âe stopi‰ psu na rep, zacvili.

• âe ‰e tako je oster, mu lakota je mojster.

• âe teÏav ni, si jih ãlovek sam naredi.

• âe toÏnik je sodnik, je vsemu zapik.

• âe udari‰ po mizi, se stresejo ‰karje.

• âe urar uro samo pogleda, je Ïe zasluÏil peãenko, ãejo pa odpre, je Ïe zasluÏil teleta.

• âe vesta dva, je med tema; ako trije, je med vsemi.

• âe vleãe eden naprej, eden nazaj, se nikoli ne pridena kraj.

• âe volkovi tulijo, zvesti pes ne zapusti ãrede.

• âe Ïeli‰ biti ljubljen, ljubi.

• âe Ïena kruh peãe, nikogar poleg neãe.

• âe Ïenski ne rastejo roÏe, ji raste plevel.

• âednost je v sredi.

• âemu strmi‰ v daljavo, ko pa sreãa blizu stoji?

• âep ‰e dolgo zadrÏi vonj.

• âesar ãlovek nima, po tem se mu sline cede.

Page 19: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

19 

• âesar je polno srce, rado iz ust gre.

• âesar mladi ne vedo, stari povedo.

• âesar ne doseÏemo, po tem udrihamo.

• âesar ne zmore beseda, zmore zlato.

• âesar ne Ïeli‰ sebi, ne Ïeli drugemu.

• âesar ni mogoãe prenarediti, je najbolje pozabiti.

• âesar oko ne vidi, tega srce ne Ïeli.

• âesar se licemerec oãitno ne dotakne, v to skrivajgloboko kremplje vtakne.

• âesar v glavi ni, peta nadomesti.

• âesto je ãlovek sam sebi neprijatelj.

• âesto je hrabrej‰e Ïiveti, kakor umreti.

• âesto se najbolj‰e misli izjalovijo.

• âe‰njevo cvetje in beraãeva molitev ne izdatazadosti.

• âetudi odreÏe‰ svinji rilec, bo ‰e vedno rila.

• âetudi si nesreãno zaljubljen, ‰e vedno si sreãen, dasi lahko zaljubljen.

• âevketanje ima mnogo plev.

• âez sedem let vse prav pride.

Page 20: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

20 

• âiã ne da niã, stalo pa malo.

• âigar koko‰, njegovo jajce.

• âigar kruh je‰, tistega pesem poje‰.

• âim bolj hoãe biti pomemben, tem bolj je sme‰en.

• âim bolj si tiho, bolj se te sli‰i.

• âim dalj‰e si od mene, bolj‰a sva prijatelja.

• âim gostej‰a je trava, tem laÏe jo je kositi.

• âim manj bo Ïelja, tem veã bo miru.

• âim veã ãlovek ‰teje let, teÏe ãaka na pomladni cvet.

• âim veã ima, po veã zija.

• âim veã suÏnjev, veã sovraÏnikov.

• âim veãji je ãlovek, tem veãja je ljubeznivost.

• âistemu je vse ãisto.

• âistemu obrazu je malo vode treba.

• âisti raãuni — dobri prijatelji.

• âisto zlato ne rjavi.

• âlovek brez denarja je lok brez tetive.

• âlovek ãloveku volk ali bog.

• âlovek je ãloveku tako potreben kot kruh.

Page 21: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

21 

• âlovek je tak, kakr‰no je njegovo pisanje.

• âlovek je to, kar napravi sam iz sebe.

• âlovek je toliko velik, kolikor ima v sebi morale intalenta.

• âlovek kaÏe v mladosti, kaj hoãe biti v starosti.

• âlovek mora veselje z nekom deliti.

• âlovek na nevarnost opozorjen, je Ïe napoloboroÏen.

• âlovek ne more zakriti treh stvari: ka‰elj, rev‰ãinoin ljubezen.

• âlovek nerad gleda resnici v obraz.

• âlovek ni nikdar dovolj pameten.

• âlovek obraãa, Bog obrne.

• âlovek s ãlovekom se spravi, gora z goro nikdar.

• âlovek sam sebe najmanj pozna.

• âlovek se do smrti uãi.

• âlovek se mora po ljudeh ravnati, ne ljudje poãloveku.

• âlovek se ne izuãi, dokler Ïivi.

• âlovek se uãi, dokler Ïivi, in vseeno neumen umre.

Page 22: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

22 

• âlovek se vedno brusi, kakor kamen v vodi.

• âlovek vsak si to Ïeli, da nekaj spomina za sabopusti.

• âlovek, dokler ne obãuti, ne verjame.

• âlovek, ki je izgubil v ãloveku prijatelja, ga i‰ãe priÏivalih.

• âlovek, ki ne dela napak, obiãajno niã ne dela.

• âloveka pomlad pride le enkrat.

• âloveka uãi, kar trdo molãi.

• âloveku je potrebno veliko pameti, da lahko uãidruge, ãesar sam ne zna.

• âloveku je treba dveh reãi: dobrega slovesa indobre vesti.

• âloveku ni dobro biti sam.

• âloveku preti, da se zaradi lastne nespameti ne boveã zna‰el na svetu.

• âloveku vsak dan preti pogibel od ãloveka.

• ârepinje prina‰ajo sreão.

• ârke ne porumenijo.

• ârne lase in vi‰njevo oko skupaj najti je teÏko.

Page 23: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

23 

• ârno na belem nikdar ne izgine.

• âuda se dimi, malo se peãe.

• âudna so pota usode.

• âudovita mojstra: ãas in delo, napravita Ïivljenjezopet veselo.

• âuvaj bele denarje za ãrne dni.

• âuvaj se hudobnega ãloveka! âe se ti usede nasuknjo, ne reci mu, naj se privzdigne, ampak odreÏiin beÏi.

Page 24: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

24 

Da ãloveku dolgãas ni, zato Ïe tepec poskrbi.

• Da ima koza denar, gospa bi ji rekli.

• Da prepovedan sad najbolj di‰i, to nas Ïe Adam uãi.

• Da se resnica prav spozna, treba je ãuti dva zvona.

• Daj Ïeni deset dobrih nasvetov, ona se bo drÏalaenajstega.

• »Daj« je umrl, a »nedaj« ga je pokopal.

• Daj, toda komu in zakaj!

• Daleã od oãi, daleã od srca.

• Dan je bolje loviti pri glavi kakor pri repu.

• Dan omili Ïalost.

• Dan se po jutru pozna.

• Dan se zarana lovi.

• Danes ga v nebo kuje, jutri Ïe po njem pljuje.

• Danes gosti, jutri posti.

Page 25: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

25 

• Danes meni, jutri tebi.

• Danes Ïalost, jutri radost.

• Darila ljudje pozabijo, dobrote nikdar.

• Darovi so podobni zankam.

• Dekla se po gospodinji vrÏe, ne gospodinja po dekli.

• Dekli‰ki glas gre daleã v vas.

• Dela kaÏejo ãloveka.

• Delaj, kakor da bo‰ veãno Ïivel; misli, kakor da bo‰jutri umrl.

• Delo beli jelo.

• Delo hvali mojstra.

• Delo in mir sta sreãe izvir.

• Delo je revnega last, bogatemu v ãast.

• Delo je sladkost Ïivljenja.

• Delo se samo kaÏe.

• Delu ãast in oblast.

• Denar ceni‰ ‰ele takrat, ko si ga izposoja‰.

• Denar govori, pes pa laja.

• Denar in nabru‰en noÏ lahko v prid in ‰kodoobrne‰.

Page 26: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

26 

• Denar in nagoto mora‰ skriti.

• Denar in Ïene, vladarji zemlje.

• Denar je kot plevel na vetru.

• Denar je vladar in svet je slepar.

• Denar le imej, pa glej, da tebe denar ne bo imel.

• Denar leÏi na cesti, ga je treba znati pobrati.

• Denar mora kroÏiti.

• Denar naj ti bo sluÏabnik, ne vladar.

• Denar ne smrdi.

• Denar oãi slepi.

• Denar poide, pamet pride.

• Denar slepar — sveta vladar.

• Denar — sveta vladar.

• Deset ‰tej prej, preden v jezi reãe‰ kej.

• Desetkrat obrni besedo na jeziku, preden jo izreãe‰.

• Devetkrat ustreÏe‰, desetiã ne — Ïe zamera je.

• DeÏ pred sedmo uro zjutraj ima tek stare Ïenske.

• DeÏ za soncem mora biti, za veseljem Ïalost priti.

• Do ãesar se lahko pride, se malo ceni.

Page 27: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

27 

• Do petdesetega leta vpra‰ujemo: kaj te boli, popetdesetem pa: kaj te ne boli.

• Do trikrat Bog pomaga.

• Do tu gre slava, a dalje glava.

• Do znanja grenko, z znanjem sladko.

• Dober biti, ali ne sebe pozabiti.

• Dober ãlovek ostane vedno zaãetnik.

• Dober glas ima ãas.

• Dober glas seÏe v deveto vas, grd pa v devetodeÏelo.

• Dober glas seÏe v deveto vas, slab pa ostane rad vesãas.

• Dober izgovor je bolj‰i kakor devet zagovornikov.

• Dober izgovor, ãeprav je iz trte zvit.

• Dober je domek, ãetudi ga ni veã kot za bobek.

• Dober nasvet je zlata vreden.

• Dober nauk do smrti ne ‰kodi.

• Dober premislek je bolj‰e kakor uro hoda.

• Dober prijatelj in pa star denar sta veliko vredna.

• Dober prijatelj je bolj‰i kot denar.

Page 28: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

28 

• Dober sosed je bolj‰i kakor deset stricev.

• Dober sosed je bolj‰i kot gotov denar.

• Dober zaãetek je pol dela.

• Dobitek enega je gubitek drugega.

• Dobra beseda pogosto zaleÏe veã kot graja.

• Dobra jed se sama ponuja.

• Dobra levica, ako odreãe desnica.

• Dobra misel — pol zdravja.

• Dobra mladina — sreãna domovina.

• Dobra ni kuga niti vojska.

• Dobra reja lepo nareja.

• Dobra stran zakona je, da ãlovek ni sam; slaba pa,da nikoli ni sam.

• Dobra trgovina ne i‰ãe kupca.

• Dobra volja dar pozlati.

• Dobra volja je pol zdravja.

• Dobra volja mo‰nje kolje.

• Dobra volja pol Ïivljenja hrani.

• Dobra vzreja brani ubo‰tvo pod streho.

Page 29: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

29 

• Dobremu ãloveku je teÏko par dobiti.

• Dobri so redki.

• Dobri zakoni nastajajo iz slabih obiãajev.

• Dobri, stari ãasi so dobri zato, ker so Ïe minili.

• Dobro blago pride brez me‰etarja v denar.

• Dobro blago samo kupca najde.

• Dobro blago se samo hvali.

• Dobro delati, prina‰a sreão.

• Dobro doma, kdor ga ima.

• Dobro je vsako stvar prespati.

• Dobro je, dokler moÏ vino nosi, napak, kadar vinomoÏa nosi.

• Dobro jesti, dobro piti, lepo se nositi, niã ne dobiti,dobre volje biti — to ne more biti.

• Dobro jutro Ïganje, zbogom pamet.

• Dobro nakovalo se ne boji kladiva.

• Dobro ni vzeti iz mlina praseta, pa iz gostilnedekleta.

• Dobro orodje delo skraj‰a.

• Dobro orodje — lahko delo.

Page 30: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

30 

• Dobro orodje — pol mojstra.

• Dobro plaãuj — hudo kaznuj.

• Dobro se spi le pod odejo.

• Dobro se z dobrim povrne.

• Dobro storiti, pa ne okrog zvoniti.

• Dobro zgrizeno — napol prebavljeno.

• Dobro Ïiveti — dobro umreti.

• Dobro Ïiveti, sreãno umreti — to je hudiãu raãunpodreti.

• Dobro Ïivi, kdor se z malim zadovolji.

• Dobro Ïivi, komur je malo zadosti.

• Dobrodu‰nosti se bedak posmehuje.

• Dobrota je sirota.

• Dobrota najprej razoroÏi.

• Dobrotljiva roka ne obuboÏa.

• Dohtar pravice — prijatelj petice.

• DokaÏi oslu, da ima dolga u‰esa.

• Dokler bo sreãa ‰la s teboj, bo‰ imel prijateljev roj.

• Dokler je ãep pri sodu moker, vsak mi je boter;kadar je ãep suh, je vsakdo zame gluh.

Page 31: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

31 

• Dokler je otrok majhen, stopa star‰em na prste, kopa je velik, na srce.

• Dokler je protje mlado, je viti lahko.

• Dokler je rosa, reÏe sama kosa.

• Dokler je sreãa, je dosti prijateljev.

• Dokler konja love, mu ovsa mole, ko ga pa ujemo,mu z biãem dado.

• Dokler lipa cvete, ji ne manjka ãebel.

• Dokler nisi bil nesreãen, ne ve‰, kaj je sreãa.

• Dokler prosi, zlata usta nosi; ko vraãa, hrbet obraãa.

• Dokler so otroci majhni, so z njimi majhne skrbi, koso pa veliki, pa velike.

• Dokler ve eden, ne ve nobeden; ãe vesta dva, jih vemnogo; ãe vedo trije, ve ves svet.

• Dokler Ïenska joka, s solzami pripravlja zasedo.

• Dokler Ïivi‰ — Ïivi!

• Dolg govor — malo prida.

• Dolg in greh rasteta zmeraj.

• Dolg je hud volk.

• Dolg je slab prijatelj.

Page 32: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

32 

• Dolg pravi: zaãni me, delal se bom sam.

• Dolga bolezen — gotova smrt.

• Dolga ljubezen — gotova bolezen.

• Dolga zaroka — mala poroka.

• Dolgo potovanje menja dekleta.

• Dolgo Ïivi, kdor dobro Ïivi.

• Dolgoãasje tudi lahko pelje k nezvestobi.

• DolÏan — na srcu bolan.

• Domaãe perilo naj se doma pere.

• Domaãega tatu ne drÏi nobena kljuãavnica.

• Dosti besedi dosti dobrega ne rodi.

• Dosti je uãenih, ali malo izku‰enih.

• Dosti siromakov je od gladu umrlo, beraãev panobeden.

• Dota je zmota, a rev‰ãina ostane.

• Dovolj je bogat, kdor ni nikomur dolÏnik.

• Draginja tepe le reveÏa.

• Drago prodaj, a prav izmeri.

• Drevo ne pade od enega udarca.

Page 33: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

33 

• Drevo se na drevo naslanja, ãlovek na ãloveka.

• Drevo se po sadu pozna.

• Drevo se upogne, dokler je mlado.

• Druge opravlja, na sebe pozablja.

• Druge uãi, sam pa ne stori.

• Drugega ni posoditi, kakor star Ïakelj.

• Drugim odpu‰ãaj, sebi ne!

• DruÏi se s sebi enakimi.

• Drva je treba kupiti, kadar so ãe‰nje zrele.

• Drvi iz dima v plamen.

• DrÏi se novega pota in starega prijatelja.

• Dva trda mlinska kamna ‰e nista nikoli dobre mokezmlela.

• Dvakrat premisli, enkrat govori, trikrat preudari,enkrat stori.

• Dve Ïenski Ïivita v miru le takrat, ãe je ena slepa,druga pa gluha.

• Dvema gospodarjema ne more‰ sluÏiti.

• Dvema ljubeznima se ni mogoãe predati.

• Dvema pastirjema volk laÏe ovco ukrade kotenemu.

Page 34: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

34 

Elegantna Ïenska je lep‰a kot lepa.

• En dan pouãuje drugega.

• En danes je vreden za dva jutri.

• En norec deset norcev naredi.

• En oblak je dovolj, da sonce zakrije.

• En sam Ïenski las lahko bolje vleãe kot sto parovvolov.

• Ena beseda ãe‰ãe veã ‰koduje kakor toãa po deÏeli.

• Ena garjava ovca vso ãredo okuÏi.

• Ena lastovka ‰e ne prinese pomladi, naznani jo pa.

• Ena laÏ potegne za seboj ‰e drugo.

• Ena mati lahko preÏivi deset otrok, deset otrok nemore ene matere.

• Ena ptica ne more sedeti na dveh vejah.

• Enako vraãaj z enakim.

• Enega list skrije, drugega hrast ne zakrije.

Page 35: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

35 

• Enkrat napisano je vredno veã kot desetkratprebrano.

• Enkrat ponevedoma, potem zaporedoma.

• Eno kolo iz blata, drugo v blato.

• Eno leto je dolgo, veã jih pa hitro mine.

• Enostaven je govor resnice.

• Enostavnost je oblika resnice.

Page 36: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

36 

Genij je pred svojim ãasom, ne za njim.

• Gizdav beraã — prazna torba.

• Glad je hud tat.

• Glad je najbolj‰i kuhar.

• Glad je slep in gluh.

• Glad lomi Ïelezen grad.

• Gladnemu je vsak kruh kolaã.

• Glava za glavo — najkraj‰e pravo.

• Glej, da ti ne bo glava veãja od klobuka.

• Gliha vkup ‰triha.

• Globoke rane se teÏko ali nikoli ne zacelijo.

• Gola kost ‰e psu ne tekne.

• Golobe izpu‰ãajo iz rok, vrabce pa lovijo.

• Golobradec uãi stare.

• Gora ni nora, tisti je nor, ki gre gor.

Page 37: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

37 

• Gorenj’c iskreno govori, Dolenj’c pa ne laÏe.

• Gorje tistemu, ki ga ljudje pomilujejo.

• Gospoda in zima ne prizaneseta.

• Gospodinja ne sme biti dekli rogata mati.

• Gost je kakor riba, po treh dneh smrdi.

• Gostije praznijo mo‰njo in hlev.

• Govor je slika du‰e.

• Govori, da te spoznam.

• Govoriti je srebro, molãati pa zlato.

• Gozd je kmetova hranilnica.

• Graditi je teÏko, ru‰iti lahko.

• Graja vedno zbudi obãutek krivde.

• Grbec tujo grbo vidi, a svoje ne.

• Grdo je beÏati, pa koristno.

• Gre skozi les, ne vidi dreves.

• Greh kliãe greh.

• Greh se izleÏe in redi v naroãju lenobe.

• Greh se kaznuje zato, da ga v bodoãe veã ne bo.

• Greh se pove, gre‰nika pa ne.

Page 38: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

38 

• Grehi mladosti kaznujejo se v starosti.

• Grehi star‰ev se ma‰ãujejo nad otroci.

• Grlo zapravi veã hi‰ kakor vojska, grom in blisk.

• Gruntec pravi: obdeluj me, ãe ne — bom pa jaztebe.

Page 39: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

39 

Hãi skopuhova je dostikrat Ïena poÏeruhova.

• Hi‰a ne stoji na zemlji, ampak na Ïeni.

• Hi‰a razdeljena razpada kakor zapu‰ãena.

• Hitra pomoã — dvakratna pomoã.

• Hitri skoki so nevarni.

• Hitro se oãistijo tiste ulice, kjer vsak oãisti predsvojimi vrati.

• Hitro se ujame riba, ki obgrizuje vsako vabo.

• Hitro zaãeto, je dvakrat prijeto.

• Hleb za trebuhom ne hodi.

• Hoãe letati preden so mu peruti porasle.

• Hrasta sneg ne upogne.

• Huda beseda — dobra roka.

• Huda vest je mutast biriã.

• Hude nevihte ne trajajo dolgo.

Page 40: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

40 

• Hudega ni treba klicati, ker pride samo po sebi.

• Hudiã je, kjer ni Boga, kjer je pa Bog, je pa kriÏ.

• Hudiã v sili muhe Ïre.

• Hudiãa so znali priklicati, ne znajo pa ga odgnati.

• Hudo je biti priklenjen, pa ãeprav z zlato verigo.

• Hudo kadar pride, pride prezgodaj.

• Hudo neprestano preÏi.

• Hudo ‰e ni sveta obrnilo,

• Hudobnemu konju krepko ostrogo.

• HudobneÏ se boji svoje sence.

• Hudodelca privlaãuje kraj dejanja.

• Humor je re‰ilni pas v reki Ïivljenja.

• Humor je sol Ïivljenja.

• HvaleÏnost dobroto razveseli.

• Hvali morje, a drÏi se kraja.

Page 41: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

41 

Imajo oãi, a noãejo videti.

• Ima‰ s ãim, lahko gre‰ v Rim.

• Imeti potrebno in dovoljno, to je meja bogastva.

• Iskra zaÏge velik ogenj.

• Iskren in raven pogled ãisla ves svet.

• Iste ptiãke skupaj lete.

• I‰ãe krivdo vsepovsod, samo tam ne, kjer je.

• I‰ãejo delo, pa prosijo Boga, da ga ne bi na‰li.

• Iver ne pade daleã od debla.

• Iz malega raste veliko.

• Iz mladic se trn ostri.

• Iz neumne dupline neumen veter piha.

• Iz niã ni niã.

• Iz orliãev postanejo ob letu orli.

• Iz tega smeha bo kmalu jok.

Page 42: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

42 

• Iz vsake teÏave se najde izhod.

• Izgovor je dober, ãe ga tudi pes na repu prinese.

• Izjema potrjuje pravilo.

• Izkustvo je uãitelj.

• Izku‰nja je kos preroka.

• Izku‰nja je pregovore rodila, potrdila in ohranila.

• Izku‰nje nas uãijo.

• Izmed tisoã uãenjakov je lahko samo eden moder.

• Izreãena beseda ne vrne se nobena.

• Izreãeno izgine, napisano ne mine.

• Izven iskrenosti je umetnost nemogoãa.

Page 43: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

43 

Jabolko na dan, odganja zdravnika stran.

• Jabolko ne pade daleã od drevesa.

• Jajce hoãe veã vedeti od koko‰i.

• Jamrovcu vzemi in bahaãu daj.

• Je bolj vidno kakor pridno.

• Je kot maãka: vrzi jo na glavo, pade na noge.

• Jemanja se nikdo ne naveliãa; kdor vse razda — tase prepriãa.

• Jeza se ne zna dobro braniti.

• Jezik je del telesa, ki ãloveka najlaÏe ugonobi.

• Jezik z mo‰njo raste.

• Jutri ne bomo veã to, kar smo bili in kar smo.

Page 44: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

44 

Kaãa se skriva v travi.

• Kaãa z ugrizom umori tudi bika.

• Kadar hlapec konja zajaha, ga tudi hudiã ne dohiti.

• Kadar igra najbolj teãe, hitro ji obrni pleãe.

• Kadar je sila najveãja, je pomoã najbliÏja.

• Kadar kupuje‰, ne reci, da zelo potrebuje‰.

• Kadar maãke ni pri hi‰i, ples imajo mi‰i.

• Kadar se ti mudi na delo, se usedi!

• Kadar se ti najbolj mudi, pojdi spat!

• Kadar zlato govori, vsakdo molãi.

• Kaj se bo hvalila sraka s pavovim perjem.

• Kako daje‰, je skoraj veã vredno kot kaj daje‰.

• Kako je Ïenska nepomembna brez Ïenskosti.

• Kako pa naj ãlovek zaupa besedi, ãe ni izza nje resmoÏ beseda.

Page 45: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

45 

• Kako se kaj izvr‰i, vse od ãloveka zavisi.

• Kakor jih star‰i uãe, tako mladiãi Ïvrgole.

• Kakor mati prede, tako hãi tke.

• Kakor na kup, tako s kupa.

• Kakor ogovor, tako odgovor.

• Kakor poje stara ptica, tako mlada.

• Kakor pridobljeno, tako izgubljeno.

• Kakor pri‰lo, tako od‰lo.

• Kakor rosa vroãino hladi, tako dobra in lepa besedastori.

• Kakor se daruje, tako se vraãuje.

• Kakor se koscem streÏe, tako jim kosa reÏe.

• Kakor se v gozd kliãe, tako odmeva.

• Kakor se znosi, tako se raztrosi.

• Kakor si bo‰ postlal, tako bo‰ spal.

• Kakor ti meni, tako jaz tebi.

• Kakor ti spo‰tuje‰ svoje star‰e, tako bodo tebespo‰tovali tvoji otroci.

• Kakor Ïivi, tako umrje.

• Kakr‰en gospodar, tak‰en sluga.

Page 46: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

46 

• Kakr‰en gost, taka ãast.

• Kakr‰en je ljudem govor, tak‰no jim je Ïivljenje.

• Kakr‰en lonec, tak‰en pokrov.

• Kakr‰en oãe, tak‰en sin.

• Kakr‰en pastir, taka ãreda.

• Kakr‰en pozdrav, tak‰en odzdrav.

• Kakr‰na setev, taka Ïetev.

• Kakr‰no Ïivljenje, taka smrt.

• Kak‰na sreãa, da molãi, da se ga lahko za modregadrÏi.

• Kalna voda je Ïalostna.

• Kamor je ‰el bik, naj gre ‰e ‰trik.

• Kamor je ‰la motika, naj gre ‰e topori‰ãe.

• Kar bo‰ v mladosti sejal, to bo‰ v starosti Ïel.

• Kar ãlovek sam prisluÏi, najbolje obrne.

• Kar ãloveka skrbi, to se skoro pribliÏa.

• Kar daje‰ po‰tenim, odvzame‰ nepo‰tenim.

• Kar danes lahko stori‰, ne odla‰aj na jutri.

• Kar dela desnica, naj ne ve levica.

Page 47: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

47 

• Kar dela‰ z dobro voljo, je lahko.

• Kar doma se skvasi, tega ne razglasi.

• Kar je babica nabrala, je vnukinja razdala.

• Kar je bilo dobro za oãete, ni vselej za sinove.

• Kar je Bog dal, vrag ne vzame.

• Kar je dano, je v zemljo zakopano.

• Kar je darovano, je dvakrat kupljeno.

• Kar je dobrega, se teÏko prebija.

• Kar je ljubo oãesu, to je tudi u‰esu.

• Kar je pisano, je zapisano.

• Kar je preveã, ‰e z maslom ni dobro.

• Kar je prirojeno, to ostane.

• Kar je v roki, ni laÏ.

• Kar je v srcu, to je tudi na jeziku.

• Kar je v tebi, se bo pokazalo.

• Kar je za nekoga sme‰no, je lahko za drugega resno.

• Kar je Ïelela, je v sanjah imela.

• Kar lisica pusti v pasti, tega si ne lasti.

• Kar maãka rodi, mi‰i lovi.

Page 48: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

48 

• Kar na svetu Ïivi, vse kmet preredi.

• Kar od srca pride, se srca prime.

• Kar pada tako rekoã z neba, zadovoljstva ne da.

• Kar prihaja od srca, najde pot k srcu.

• Kar reveÏ da, trikrat da.

• Kar se je Janezek nauãil, to Janez zna.

• Kar se poãne ponoãi, se razkrije podnevi.

• Kar se pri igri dobi, se pri igri tudi zgubi.

• Kar se v mladosti nauãi‰, to v starosti zna‰.

• Kar se zgodaj ne ukroti, zdivja in zagovedni.

• Kar si ãlovek naprti, to nosi do smrti.

• Kar te muãi, to te uãi.

• Kar te ne peãe, ne pihaj.

• Kar tebi ni drago, ne stori drugemu.

• Kar tepec da, pametni vzame.

• Kar ti v glavi ostane, tega ti nihãe ne vzame.

• Kar trezen misli, pijan pove.

• Kar vsem rabi, se kmalu izrabi.

• Kar zna‰, to velja‰.

Page 49: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

49 

• Kasna darila ostanejo brez hvale.

• Kava mora biti ãrna kot hudiã, vroãa kot pekel insladka kot ljubezen.

• Kazen gre kot spremljevalec za grehom.

• Kazen pride vãasih kasno, vendar pride.

• Kdor bolj ljubi denar kakor obraz, izgubi oboje.

• Kdor ãaka, doãaka.

• Kdor dela za stvar, denar mu ni mar.

• Kdor dela, dela tudi napake; kdor ne dela, delanajveãjo napako — ker sploh ne dela.

• Kdor denar priÏeni, svojo voljo zaÏeni.

• Kdor devet rokodelstev opravlja, ne zna nobenega.

• Kdor dobroto izkaÏe, na svojo sreão kolo maÏe.

• Kdor dolgo ka‰lja, dolgo Ïivi.

• Kdor dolgo leÏi, se ga slama drÏi.

• Kdor dolgo obeta, ne stori rad ali ne more.

• Kdor dolgo spi, obira kosti.

• Kdor druge sramoti, se ãesto sam osramoti.

• Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade.

• Kdor glumi na ves glas, naj ne hodi k ljudem v vas.

Page 50: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

50 

• Kdor goni dva zajca, ne ulovi nobenega.

• Kdor govori laÏi, se pogubi.

• Kdor govori, kar hoãe, mora sli‰ati, ãesar noãe.

• Kdor gre na Dunaj, mora pustiti trebuh zunaj.

• Kdor hitro dá, dvakrat dá.

• Kdor hitro se znajde, sreãa ga najde.

• Kdor hitro sodi, se hitro kesa.

• Kdor hoãe preveã vedeti, se hitro postara.

• Kdor hoãe veliko znati, ne sme mnogo spati.

• Kdor hoãe Ïeti, mora tudi sejati.

• Kdor hoãe — temu ni niã teÏko; kdor noãe — vse.

• Kdor ima dar, lahko ima denar.

• Kdor ima kokljo, od tistega so tudi pi‰ãeta.

• Kdor ima moã, ima tudi pravico.

• Kdor ima sreão, ima tudi prijatelje.

• Kdor ima strgano sleme, prosi vedno za lepo vreme.

• Kdor i‰ãe, ta najde.

• Kdor izgubi, ima sto grehov; kdor ukrade, samoenega.

Page 51: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

51 

• Kdor izkusi, zna druge uãiti.

• Kdor je hiter pri delu, je tudi pri jelu.

• Kdor je povsod, ni nikjer.

• Kdor je v malem zvest, njemu se dá veliko v pest.

• Kdor je v sredi, ima zlato jabolko v skledi.

• Kdor je za delo, je tudi za jelo.

• Kdor je za stvar, ne i‰ãe denar.

• Kdor je zadovoljen, najmanj potrebuje.

• Kdor je zdoma, ima eno misel; kdor je doma, imajih sto.

• Kdor je znal delati, ta lahko upravlja.

• Kdor je znal molãati, ta tudi lahko govori.

• Kdor jezik ‰para, kruha strada.

• Kdor klevetam naseda, sam sebi preseda.

• Kdor lagati ne zna, za lovca ni ta.

• Kdor lahko z vedrom zajema, ne vpra‰a po korcu.

• Kdor lahko zasluÏi, lahko razru‰i.

• Kdor laÏe, ta krade.

• Kdor le doma tiãi, malo se nauãi.

Page 52: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

52 

• Kdor le z glasom pomaga, malo pomore.

• Kdor maha z meãem, bo z meãem pokonãan.

• Kdor matere zemlje ne ãasti, sadu ta njenegavreden ni.

• Kdor materin jezik zaniãuje, tudi matere nespo‰tuje.

• Kdor mlad ne nori, pa star znori.

• Kdor molãi, devetim odgovori.

• Kdor na videz berglo rabi, jo prav rad pozabi.

• Kdor naroãuje, tudi plaãuje.

• Kdor ne dela, mora krasti ali krave pasti.

• Kdor ne dviga nog, se spotakne tudi ob drobenkamen.

• Kdor ne hrani maãke, hrani mi‰i.

• Kdor ne ljubi svoje domovine, ne ljubi tudi tuje.

• Kdor ne ljubi svojega brata, tega bijo tuja vrata.

• Kdor ne ljubi Ïivali, tudi ljudi ne ljubi.

• Kdor ne napreduje, nazaduje.

• Kdor ne popravlja otroka, ki gre‰i, sovraÏi ga.

• Kdor ne poslu‰a, naj izku‰a.

Page 53: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

53 

• Kdor ne uboga, ga tepe nadloga.

• Kdor nekaj zna, ta nekaj velja.

• Kdor ni svoje dni nesreãen bil, pri tem bo‰ malosoãutja dobil.

• Kdor ni uÏil Ïalosti, ne zna ceniti radosti.

• Kdor niã nima, je brez skrbi porok.

• Kdor niã nima, se ne boji tatu.

• Kdor niãesar ne priãakuje, razoãaranjem seoddaljuje.

• Kdor nikoli v Ïivljenju ni bil nor, tudi pameten nibil.

• Kdor nima juna‰kega srca, mora imeti pete.

• Kdor nima v glavi, naj ne sili visoko.

• Kdor nima, kaÏe s prstom na tistega, ki ima.

• Kdor noãe zlepa, mora zgrda.

• Kdor noãe, kmalu izgovor najde.

• Kdor nosi, ne prosi.

• Kdor o meni slabo sodi, ta v moj hram nikar nehodi.

• Kdor opravlja, ugled in ãas zapravlja.

Page 54: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

54 

• Kdor otroke preveã ljubi, ta jih pogubi.

• Kdor pamet ima, prav ravna.

• Kdor pameti noãe poslu‰ati, jo mora obãutiti.

• Kdor po sili z domaãega praga hiti, na tujem legloda obrane kosti.

• Kdor po svetu gre, mnogo izve.

• Kdor pogosto jeãi, dolgo mu ne zazvoni.

• Kdor poje rad, ostaja mlad.

• Kdor poje, dvakrat moli.

• Kdor posojuje, si sovraÏnike nakopuje.

• Kdor predolgo meri, ne zadene zveri.

• Kdor prehitro verjame, se rad ukane.

• Kdor prej premisli, kar stori, konca se bati mu trebani.

• Kdor prej pride, prej melje.

• Kdor preveã dokazuje, niãesar ne dokaÏe.

• Kdor preveã obljublja, zaupanje izgublja.

• Kdor preveã zaupa, veãkrat obupa.

• Kdor prijatelja kupuje, ga slano plaãuje.

• Kdor prijatelja odriva, sonce si zakriva.

Page 55: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

55 

• Kdor prislu‰kuje, sam o sebi ãuje.

• Kdor rad leÏi, rada ga glava boli.

• Kdor rad potrpi, si roÏe sadi.

• Kdor rad zbada, rad ima.

• Kdor rano vstaja, mu kruha ostaja.

• Kdor sam i‰ãe nesreão, jo najde.

• Kdor sam sebe pestuje, sam sebe kaznuje.

• Kdor sam sebe povi‰uje, prazno glavo oznanjuje.

• Kdor samo na veter gleda, nikdar ne seje; in kdor lena oblake pazi, nikoli ne Ïanje.

• Kdor se brez vzroka smeji, se za norca proglasi.

• Kdor se dela boji, slabo Ïivi.

• Kdor se ga nabere, rad levite bere.

• Kdor se huduje, ta kupuje.

• Kdor se hvali, da nima neprijatelja, samo dokazujesvojo nepomembnost.

• Kdor se hvali, sam se kvari.

• Kdor se igra z ognjem, naj se ne ãudi poÏaru.

• Kdor se iz zgodovine ne uãi, temu tudi pomoãi ni.

• Kdor se je malo uãil, rad bi pamet solil.

Page 56: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

56 

• Kdor se je napravil za osla, naj se ne ãudi, ãe gadrugi jahajo.

• Kdor se med otrobe pome‰a, ga pra‰iãi poÏro.

• Kdor se mlad vozi, ta star hodi.

• Kdor se na tujo pomoã zana‰a, v situ vodo prena‰a.

• Kdor se napije, ne pozna nevarnosti.

• Kdor se ne da vpreãi, mora vleãi.

• Kdor se ne joka, se tudi ne smeje.

• Kdor se ne trudi v mladosti, gorjé mu v starosti.

• Kdor se opraviãuje, ta obtoÏuje.

• Kdor se ponuja, se rad skuja.

• Kdor se poroãi, se v kriÏe poloÏi.

• Kdor se preveã poniÏa, tega pohodijo.

• Kdor se rad tepe, je tepen.

• Kdor se uãi brez knjig, zajema vodo s sitom.

• Kdor se utaplja, se oprijemlje tudi za bilko.

• Kdor se vedno pridu‰a, temu vest shuj‰a.

• Kdor se z vinom opije, se strezni; kdor se s kruhom,teÏko.

• Kdor se zadnji smeje, se najslaj‰e smeje.

Page 57: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

57 

• Kdor se zna opreti na roke, se lahko tudi na jezik.

• Kdor se Ïeni zaradi blaga, ta nameri se na vraga.

• Kdor seje veter, Ïanje vihar.

• Kdor si je pokvaril Ïelodec, hvali zmernost.

• Kdor si sam ne zna pomagati, mu tudi drugi nemorejo.

• Kdor slabim odpu‰ãa, dobrim ‰kodi.

• Kdor slabim pomaga, se kmalu kesa.

• Kdor slabo vest ima, ljudem se sam izda.

• Kdor spi, rib ne ulovi.

• Kdor star‰e v Ïivljenju ne spo‰tuje, jih na grobuobjokuje.

• Kdor strah pred smrtjo prebrodi, Ïivljenja ta seveseli.

• Kdor svojim star‰em Ïivljenje greni, sam sreãopohodi, v nadloge drvi.

• Kdor ‰iva in para, ima dva kvara.

• Kdor te kara, ta te mara.

• Kdor ti pomaga v sili, se tudi ti ga usmili.

• Kdor trdi, mora dokazati.

Page 58: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

58 

• Kdor trdno spi, je brez skrbi.

• Kdor tvega, dobi.

• Kdor v brezno leti, se za robido lovi.

• Kdor v hudem vztraja, ta je rojen za uspeh.

• Kdor v jezi pije in v Ïalosti molãi, nikdar dolgo neÏivi.

• Kdor v kratkem veliko povedati zna, ta nekaj velja.

• Kdor veãkrat i‰ãe razvedrila, mu malo treba jezdravila.

• Kdor vedno kupuje, se kmalu sezuje.

• Kdor veliko govori, veliko ve ali veliko laÏe.

• Kdor veliko misli, malo govori.

• Kdor veliko obljublja, razveseljuje tepce.

• Kdor veliko pije, ga kmalu zvije.

• Kdor veliko tarna, malo trpi.

• Kdor veliko ve, malo verjame.

• Kdor vino me‰a, glavo zme‰a.

• Kdor visoko dviga nos, ta bo kmalu hodil bos.

• Kdor visoko leta, nizko pade.

• Kdor vpra‰a, izve.

Page 59: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

59 

• Kdor vpra‰a, ne izgublja ãasa.

• Kdor vpra‰a, ne zaide.

• Kdor z malim ni zadovoljen, velikega ni vreden.

• Kdor za mladih dni ne skrbi, v starosti trpi.

• Kdor zaãenja zgodaj ljubiti, mora zgodaj laseizgubiti.

• Kdor zavida, ne vidi.

• Kdor zbira, zbirek dobi.

• Kdor zgodaj vstaja, mu ãasa preostaja.

• Kdor zlo in krivico mirno trpi, je sebe obdolÏil insebe krivi.

• Kdor zna strune ubrati, more lahko igrati.

• Kdor zna, hitro dokonãa.

• Kdor Ïeli uÏivati sreão, naj se z njo ne hvali.

• Kjer beseda ne zaleÏe, tam se palica ureÏe.

• Kjer glad mori lenuha, pridni najde dosti kruha.

• Kjer gospodar v vsak kot pogleda, tam ni trebabolj‰ega reda.

• Kjer je bogastvo, je en hudiã, kjer je ubo‰tvo, pasedem.

Page 60: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

60 

• Kjer je dim, je lahko tudi ogenj.

• Kjer je mnogo besedi, je mnogo laÏi.

• Kjer je mnogo radosti, je tudi Ïalosti.

• Kjer je mnogo snah, je juha preslana.

• Kjer je moãna luã, je tudi moãna senca.

• Kjer je nekdo olje, drugi pa voda, ni soÏitja.

• Kjer je ptiã izvalil, tja rad leti.

• Kjer je sladkost, je tudi grenkost.

• Kjer je sloga, je moã.

• Kjer je svetloba, je tudi senca.

• Kjer je vino, je tudi Ïenska.

• Kjer je volja, je tudi pot.

• Kjer je vsega dosti, pogosto tistega ni, kateremu bise rado dalo.

• Kjer je Ïena pijanka, gre povodenj skozi hi‰o.

• Kjer je Ïenska gospodar, je volk mesar.

• Kjer junaki — ukanje, kjer dekliãi — petje.

• Kjer ljudje v miru Ïive, ptice jim rajske Ïvrgole.

• Kjer matere ni, tam sreãa beÏi.

Page 61: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

61 

• Kjer neznanje se ‰opiri, tam hudiã se ne umiri.

• Kjer ni mo‰kega glasu, ni moÏ besede.

• Kjer ni pleha, prijaznost neha.

• Kjer ni zavzetosti za stvar, tja pristopi grobar.

• Kjer niã ni, tudi vojska ne vzame.

• Kjer nobene postave ni, tam veljajo le pesti.

• Kjer oãe kaznuje, mati pomiluje — vzgoja taka jeprazna tlaka.

• Kjer osel leÏi, tam dlako pusti.

• Kjer preneha znanost in umolkne filozofija, tamspregovori umetnost.

• Kjer se maÏe, tam teãe.

• Kjer se ne bojijo hudega, je priãakovati najhuj‰e.

• Kjer se prepirata dva, tretji dobiãek ima.

• Kjer se veliki prepirajo, mali umirajo.

• Kjer smrdi po mrhovini, se zbirajo vrane.

• Kjer so dolÏnosti, so tudi pravice.

• Kjer sta dva petelina na enem dvori‰ãu, je vri‰ã.

• Kjer sta dve babi, tam je trg, kjer so tri, tam jesejem.

Page 62: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

62 

• Kjer strast govori, pogovora ni.

• Kjer vidi‰, da je mnogo rok, zaklepaj.

• Kjer vojska vzame, ‰e trava ne raste.

• Kjer vrag ne more, baba zmore.

• Kjer zadostuje brv, ne delaj mostu.

• Kjer Ïena hlaãe nosi, moÏ redko dobro kosi.

• Kjer Ïena hlaãe nosi, si moÏ kruha prosi.

• Klevetnik bodi ‰e tako pretkan, resnica pride le nadan.

• Klin klin izbije, sekira pa oba.

• Klin se s klinom zbije.

• Kmet blizu mesta ima vse napake kmeta inme‰ãana.

• Kmet na strelu, polje v plevelu.

• Knjiga je ãloveku najbolj‰i prijatelj.

• Knjiga, ki ni vredna, da jo dvakrat prebere‰, nivredna, da jo tudi enkrat.

• KnjiÏevno delo naj zori tudi do devet let.

• Ko bi ãlovek veã mater imel, bi bilo preveã potuhena svetu.

Page 63: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

63 

• Ko bi mladi vedel, stari mogel in lenuh hotel — bi seãudeÏi godili.

• Ko bi sanje bile vse res, svet bi Ïe davno bil ãez les.

• Ko enemu sreãa vzide, drugemu zaide.

• Ko gredo kure na gredo, lenuh se dela loti.

• Ko hi‰a stoji, Ïe smrt preti.

• Ko oroÏje govori, umetnost molãi.

• Ko se bo‰ pozdravil, se bo‰ pomladil.

• Ko se zaãne konj starati, ga izpregni pravoãasno, ãesi pameten.

• Ko si mlad, je pred teboj odprt ves svet.

• Ko si Ïe na pravi poti, naj potem te niã ne moti.

• Ko stari govore, otroci naj molãe.

• Ko te sreãa Abraham, po malem vedno bo‰ bolan.

• Ko ti zaãenja slaba presti, Ïelijo se te vsi otresti.

• Ko trava valovi, veter piha.

• Ko zlato govori, beseda veã ne drÏi.

• Kogar hoãe sreãa konãati, ga prej razvadi kakorneumna mati.

• Kogar hoãe sreãa uniãiti, ga napravi neumnega.

Page 64: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

64 

• Kogar je piãila kaãa, se boji tudi zvite vrvi.

• Kogar ljubim, tega bijem.

• Kogar se boji‰, tega ne ljubi‰.

• Kogar voda objema, se tudi slame oprijema.

• Kogar za le‰nik pridobi‰, ga za oreh izgubi‰.

• Koko‰ji let ne traja dolgo.

• Kol trti, stol starãku.

• Kolikor belih vran, toliko dobrih maãeh.

• Kolikor glav, toliko misli.

• Kolikor krajev, toliko obiãajev.

• Kolikor ljudi, toliko nravi.

• Kolikor ljudi, toliko okusov.

• Kolikor mlinarjev, toliko tatov.

• Kolo ãasa ni mogoãe pognati nazaj.

• Kolo zgodovine se ne da ustaviti niti obrniti nazaj.

• Komaj rojeno, Ïe izgubljeno.

• Komur ni za svetovati, ni za pomagati.

• Komur predobro gre, ta naj oÏeni se.

• Komur se dekle smehlja, tega malo rada ima.

Page 65: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

65 

• Konãaj, ko si na vi‰ku.

• Konãanemu delu se pridruÏi veselje.

• Konec delo krasi.

• Konec dober — vse dobro.

• Konja za brzdo, moÏa za besedo drÏijo.

• Konju uzda, oslu biã, neumneÏu pa ‰iba po hrbtu.

• KorajÏnemu je sreãa mila.

• Koreni znanja so grenki, plodovi sladki.

• Koristi ni, ãe mlin stoji in jezik molãi.

• Kovaã ima kle‰ãe, da si rok ne opeãe.

• Krasen je glas molka.

• Kratka je Ïalost, kratko veselje, kratko je tudi na‰eÏivljenje.

• Krava se lovi za roge, ne za rep.

• Krava se pri gobcu molze.

• Krãmarjeva kreda pijancem rada dvojno pi‰e.

• Kri kliãe po ma‰ãevanju.

• Kri ne zataji.

• Kri ni voda.

Page 66: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

66 

• Kriãanje ni ne petje, ne dokaz.

• Kritizirati je lahko, bolje storiti teÏko.

• Krivi nos je marsiãemu kos.

• Krivica na mizo, pravica pod mizo.

• Krivica vpije po pravici.

• Kriviãen vinar deset praviãnih poÏre.

• Kriviãno blago nima teka.

• Krtove deÏele se nikdo ne ubrani.

• Kruha ne napravi moka, temveã roka.

• Kruha se je objedel, pa s pametjo se skregal.

• Kuj Ïelezo, dokler je vroãe.

• Kura jajca ne uãi.

• Kuta ‰e ne dela redovnika.

Page 67: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

67 

Laãen konj ima najdalj‰e zobe.

• Laãen sitemu ne verjame, siti laãnemu ne zaupa.

• Laãna maãka — tatica, sita maãka — lovica.

• Laãna muha huje pika.

• Laãna vrana se ne zmeni za stra‰ilo.

• Laãna vrana siti ne verjame.

• Laãna vrana sito pita.

• Laãnemu ni noben kruh slab.

• Laãni niso izbirãni.

• Lahka veãerja — dolgo Ïivljenje.

• Lahko dobljeno — lahko zgubljeno.

• Lahko je govoriti, teÏe je storiti.

• Lahko je s kopnega krmariti!

• Lahko je s polnim trebuhom post hvaliti.

• Lahko je z drugimi rokami kaãe loviti.

Page 68: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

68 

• Lahko skup spravil — lahko zapravil.

• Lahko tvega, kdor je reva.

• LakomneÏu vedno nekaj manjka.

• Lakota je najbolj‰a kuharica.

• Lakota je uãiteljica umetnosti.

• Lakota nima oãi.

• Lakota sladi bob.

• Lakota ‰e volka iz gozda priÏene.

• Lakota veliko nauãi.

• Lakota, mraz in dim v hi‰i — trije siroma‰ni kriÏi.

• Lanskega snega se ni bati.

• Las glavo krasi, a jed omrzi.

• Laskanju nasede tepec.

• Laskava beseda je rada zaseda.

• Lastna hvala se pod mizo valja.

• Lastna hvala — cena mala.

• Lastna krivda in strah vsakega najbolj muãita.

• Lastne sile bistrijo.

• Lastni vesti ne pobegne‰.

Page 69: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

69 

• LaÏ ima kratke noge.

• LaÏ ima plitko dno.

• LaÏ je kljuã h koncu.

• LaÏ je slepa, vendar lepa.

• LaÏ mora imeti obleko, a resnica hoãe biti gola.

• LaÏe je delati slabo kot dobro.

• LaÏe je umirkat mernik bolha, kot babo, ki se samanoãe.

• LaÏe je zbrati kakor obdrÏati.

• LaÏe se prenese ugriz ljubljene osebe, kot poljubneljubljene.

• LaÏniku se ne verjame, ãetudi resnico govori.

• LaÏniku ‰e resnice ne verjamemo.

• Leni vol Ïeli sedlo, a konj Ïeli orati.

• Lenoba je mati vseh pregreh.

• Lenoba je vseh grdob grdoba.

• Lenoba ne dobi lovorike.

• Lenoba slabi — delo krepi.

• Lenobo kmalu dohiti siroma‰ãina.

• Lenuh je sam s seboj nezadovoljen.

Page 70: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

70 

• Lenuh je sam sebi na poti.

• Lenuh sam sebi ãas krade.

• Lenuh se zdi sebi modrej‰i od sedmih modrijanov.

• Lenuhu kruli po trebuhu.

• Lep nasmeh ‰e ni greh.

• Lep obraz je nemo priporoãilo.

• Lepa beseda lepo mesto najde.

• Lepa beseda nikomur ne preseda.

• Lepa pesem srce razvedri.

• Lepa Ïenska moÏa zanima, prikupna ga osvoji.

• Lepega vremena in sitega trebuha se ãlovek nenaveliãa.

• Lepo hitro mine.

• Lepo je tam dati, kjer nihãe ne prosi.

• Lepo je vsakemu milo.

• Lepo Ïensko mo‰ki pogleda, a Ïenska jo premeri.

• Lepota brez pameti je kot zemlja brez vode.

• Lepota je brez pameti pusta.

• Lepota je naravna dota.

Page 71: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

71 

• Lepota je otrok ljubezni.

• Lepota oslepi.

• Lepota sivih las je prav obrnjen ãas.

• Lepoti se ne more nihãe ustavljati.

• Leskova mast je zdrava.

• Leskova mati — ãudodelna.

• Leta hitijo, dnevi se vleãejo.

• Letal visoko, padel globoko.

• Lice lepo — srce slabo.

• Lisica je volku sluÏila, pa je koÏuh izgubila.

• Lisica tudi na videz spi, da kure ulovi.

• Lisico je treba prelisiãiti.

• Lisjaka prelisiãiti je teÏko.

• Ljubezen bedaka spametuje, modreca pa poneumi.

• Ljubezen dela ãudeÏe.

• Ljubezen gre skozi Ïelodec.

• Ljubezen je kaznovana z ljubosumjem.

• Ljubezen je kot zahajajoãe sonce: ko je najlep‰e,zaide.

Page 72: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

72 

• Ljubezen je najsreãnej‰a pot k nesreãi.

• Ljubezen je polna nemirnega strahu.

• Ljubezen je slepa.

• Ljubezen je sreãa brez miru.

• Ljubezen je tiran, ki nikomur ne prizana‰a.

• Ljubezen ne pozna meja.

• Ljubezen nima oãi.

• Ljubezen odrine pamet.

• Ljubezen razume ljubezen.

• Ljubezen rodi ljubezen.

• Ljubezen se hrani z ljubeznijo.

• Ljubezen vse premaga.

• Ljubezen zadu‰ena, ‰e ni poga‰ena.

• Ljubeznivost niã ne stane, a z njo se vse kupuje.

• Ljubeznivost ‰e ni sitost.

• Ljubiti je lep‰e kot pa biti ljubljen.

• Ljubo doma, kdor ga ima; kdor ga nima, za njimkima.

• Ljubosumje je ‰ibkost majhnega duha; zaupanje jevrlina velikega duha.

Page 73: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

73 

• Ljubosumje se rodi z ljubeznijo.

• Ljubosumnost megli razsodnost.

• Ljubosumnost Ïenska ‰e oprosti, ravnodu‰nost panikoli.

• Ljudje iz komarja vola narede.

• Ljudje ne poznajo svoje sreãe, toda tuja jim nikoline uide.

• Ljudje radi i‰ãemo trn tudi v tistem oãesu, kjer gani.

• Ljudje radi verjamejo v to, kar Ïelijo.

• Lokav prijatelj je huj‰i od neprijatelja.

• Lonãar zavida lonãarju — drvar drvarju.

• Lonec lonãarja hvali.

• Lovimo muhe, izpu‰ãamo pa bike.

Page 74: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

74 

Majhen lonãek hitro vzkipi.

• Majhen ptiã — velik kriã.

• Majhna mi‰ pod kupom ne pogine.

• Majhna Ïaba tudi daleã skoãi.

• Majhnemu pristaja majhno.

• Male stvari zadenejo male ljudi.

• Malo denarja — malo muzike.

• Malo se verjame nesreãnim.

• Malo zna — rad velja.

• Malokdo se s starostjo sprijazni.

• Manj govori, raje stori!

• Marsikateri mo‰ki bi se zopet zaljubil v Ïensko, ãeta ne bi Ïe bila njegova Ïena.

• Marsikateri se s tujim jezikom paãi, z domaãim paberaãi.

Page 75: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

75 

• Marsikdo je Ïe dejal: »Jaz sem ti prijatelj zvest,« vpotrebi pa je naredil iz dlani pest.

• Marsikdo poljublja lice, a bi Ïelel odgristi nos.

• Ma‰ãevanje je pijaãa, ki se pije hladna.

• Ma‰ãevanje je sladko.

• Matere ‰e ne naredi rojstvo otroka.

• Materina kletev otrokom hi‰o podira.

• Mati je mati, ãetudi bi bila iz plota spletena.

• Mazivo dobiva kolo, ki najbolj cvili.

• Med ãa‰o in usti se mnogo dogaja.

• Med draãjem vzcveti roÏa.

• Med dvema stoloma se je usedel na tla.

• Med kravami je vol opat.

• Med pravico in krivico ni sredine.

• Med reãi in narediti je celo morje.

• Med voli si je lahko pridobiti veljavo.

• Med volkovi mora‰ tuliti.

• Med vrsticami se mnogokaj prebere.

• Meni luã — tebi kljuã.

Page 76: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

76 

• Mera bogastva je v tem: koliko si ‰e vreden, koizgubi‰ denar.

• Mera in vaga v nebesa pomaga.

• Meri se s svojo mero.

• Mesec kaÏe, a rad laÏe.

• Mi o volku, volk na vrata.

• Mine lepo, mine grdo.

• Mirna prebava je pol zdravja.

• Mirna vest je najbolj‰e zglavje.

• Misliti se pravi — niã vedeti.

• Mlad beraã, star brez hlaã.

• Mlad laÏnik — dorasel tat.

• Mlad naj dela, star poseda.

• Mlad pijanec — star uboÏec.

• Mlada kri mirno ne stoji.

• Mlada kri pravi: »skoãiva«, stara pa: »karposediva«.

• Mladi more, a stari mora umreti.

• Mladih ne smemo prezgodaj kovati v zvezde.

• Mladina brez rdeãih lic — pomlad brez cvetlic.

Page 77: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

77 

• Mlado drevesce se da zravnati, staro drevo seulomi.

• Mlado drevo se obrezuje, staro ne.

• Mladost ima svoja pota.

• Mladost je norost, ãez potok skaãe, kjer je most.

• Mladost mine, kot cvetje zgine.

• Mladost svobodna — malokdaj dobra.

• Mnoge neprijetnosti v Ïivljenju nas uãijo molãati.

• Mnogo besedi — malo prida.

• Mnogo hrupa za niã.

• Mnogo ljudi strupen jezik pogubi.

• Mnogo mi‰i — maãja smrt.

• Mnogo snega — mnogo sena.

• Mnogo znanja ‰e ne pomeni modrost.

• Mnogo, a ne mnogovrstno se je treba uãiti.

• Moã duha nekaj velja.

• Moã klevete je velika.

• Moãna svetloba daje tudi moãno senco.

• Moãnej‰i bo‰, ko bos nasprotnika pritegnil.

Page 78: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

78 

• Moder ãlovek ne pozabi tudi na sebe.

• Modrec vse svoje nosi s seboj.

• Modri glavi je eno oko zadosti.

• Modri je zadovoljen s svojo usodo.

• Mojster lahko brez ‰kode pozablja pravila.

• Mojster se pokaÏe v omejenih moÏnostih.

• Mojstri ne padajo z nebes.

• Moj‰kra Klara ponoãi ‰iva, podnevi para.

• Mokri se deÏja ne boji.

• Molãanje je zlato.

• Molãati in dalje delati.

• Molãati ni nobena umetnost, pa vendar je teÏko.

• Molãeã pes rad popada.

• Molk je najbolj‰i odgovor na kleveto in opravljanje.

• Molk je najpopolnej‰i izraz prezira.

• »Morda« — se pravi niã vedeti.

• Morje je odprt grob.

• Most ni samo za enega.

• Mo‰kega zme‰ajo Ïene in vino.

Page 79: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

79 

• Mo‰ki brez Ïene je kakor soba brez stene.

• Mo‰ki gledajo Ïenske, da bi jih videli; Ïenskegledajo mo‰ke, da bi bile videne.

• Mo‰ki ne jokajo s solzami, temveã s kapljicami krvi.

• Mo‰ki ni nikoli dovolj previden pri izbiri ta‰ãe.

• Mo‰ki so vzrok, da se Ïene ne marajo.

• Mo‰ki tako dolgo za Ïensko beÏi, dokler ga ne ulovi.

• Mo‰kim najbolj zanesljivo pomagajo naprej Ïenske.

• MoÏ beseda se rodi, pa tudi vzgoji.

• MoÏ beseda veã velja kakor kup srebra.

• MoÏ ima v zakonu prav toliko sreãe, kolikor imapameti.

• MoÏ je glava, Ïena pa tava.

• MoÏ kraljuje, Ïena vlada.

• MoÏ ni ãlovek, dokler ga Ïena ne krsti.

• MoÏ se meri od nosa gori.

• MoÏa je laÏe dobiti, kakor obdrÏati.

• MoÏiti se je tri dni pred smrtjo dovolj zgodaj.

• Mrzla roka — gorka ljubezen.

• Mrzla roka — toplo srce.

Page 80: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

80 

• Mu‰ji pik ne zadrÏi konja v diru.

• Mutec mutca najbolj razume.

• Muzika je kljuã do Ïenskega srca.

Page 81: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

81 

Na delu se pozna delavec.

• Na domaãem pragu se petelin lahko repenãi.

• Na hudo rano — hudo zdravilo.

• Na jeziku med — v srcu led.

• Na jutri odloÏeno — v blato poloÏeno.

• Na leski nikdar jabolko ne zraste.

• Na mladih raste svet.

• Na most in k materi ni nikdar predaleã.

• Na napakah se uãimo.

• Na nizkega osla se vsakdo popne.

• Na poti pride vse naproti.

• Na pro‰nji svet stoji.

• Na srcu treznih, na jeziku pijanih je resnica.

• Na starem ognji‰ãu rado gori.

• Na starost se pripravi kakor na poklic.

Page 82: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

82 

• Na svet pride‰ z jokom, odide‰ s stokom.

• Na svetu je veãkrat lice daleã od resnice.

• Na svetu se le prerado zgodi, da cvenk pravicoprevpije.

• Na ustih bedaka je obilo smeha.

• Na ustih molitev, v srcu greh, to je pri mnogihljudeh.

• Na visoki vrh lete iz neba strele.

• Na volka kriãé, lisico redé.

• Na zablodah drugih se rodijo napake tretjih.

• Na zunaj meden, na znotraj strupen.

• Nad medveda se ne gre s ‰ilom.

• Nadloge so povsod, kjer je ãlove‰ki rod.

• Naglica ni nikdar prida.

• Naglo storjeno — gotovo skaÏeno.

• Naj vam volja ne razgraja, ko od vas Ïe moã odhaja.

• Najbogatej‰i otrok je siroma‰en brez glasbenevzgoje.

• Najbolj neumnemu kmetu zraste najdebelej‰ikrompir.

Page 83: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

83 

• Najbolj ogaben je prevzeten beraã.

• Najbolj‰a je ravna pot.

• Najbolj‰i gost — tri dni zadost’.

• Najcenej‰i luksus je dober okus.

• Najdi sam sebe, pa bo dobro.

• Najhuj‰e je, ãe si kaznovan s ãlovekom.

• Najlep‰a hi‰na oprema je knjiga.

• Najlep‰e za umetnikovo oko je Ïensko telo.

• Najlep‰i cvet je cvet deklet.

• Najmoãnej‰e Ïensko oroÏje sta postelja in kuhinja.

• Najprej pometi pred lastnim pragom, potem ‰ele nasosednjega pokaÏi.

• Najprej sebi pomagaj iz nadlog, potem drugimnaokrog.

• Najprej ‰talica, potlej kravica.

• Najslab‰a sprava je bolj‰a kakor najbolj‰a pravda.

• Najsreãnej‰e ljudi po‰tenje rodi.

• Najveã ve ta, kdor sebe pozna.

• Najveãje bogastvo ãloveku je varãnost, najhuj‰abeda pa razsipnost.

Page 84: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

84 

• Najveãji laÏnivec je: »Pravi se ...«.

• Najveãji slepci bi radi vidce vodili.

• Najveãjo napako stori‰, ko si svoje napake taji‰.

• Napad je najbolj‰a obramba.

• Napake starih ma‰ãujejo se na mladih.

• Napake velikih ljudi so uteha za tepce.

• Napredek prihaja po kapljicah.

• Napuh hodi pred padcem.

• Napuh spravlja v nesreão.

• Narava ne dela skokov.

• Narava zdruÏuje enake.

• Narava — izravnava.

• Naravi naproti — sreãa na poti.

• Naravo obvladamo s tem, da se ji pokorimo.

• Naredi iz komarja vola, iz mu‰ice slona.

• Narejenost je sme‰na, naravnost pa lepa.

• Nasprotnika mora‰ poznati, ãe se hoãe‰ z njimspopasti.

• Navada je ena muka, a odvada dve.

Page 85: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

85 

• Navada je lahka, odvada je teÏka.

• Navada se vraãa rada.

• Ne besede, temveã dejanja govore.

• Ne bi bilo velikih, ãe ne bi bilo majhnih.

• Ne boj se psa, ki laja, ampak tistega, ki molãi.

• Ne boj se tistega, ki govori, ampak tistega, ki molãi.

• Ne daj volku koze pasti.

• Ne govori vedno, kar ve‰, vedno pa vedi, kajgovori‰.

• Ne gre vse po enem kopitu.

• Ne gredo jasli k volom, ampak voli k jaslim.

• Ne hvali dneva pred veãerom.

• Ne i‰ãi kruha nad potico.

• Ne i‰ãi sreãe ‰irom sveta, najlep‰a sreãa je doma.

• Ne kaÏi volku poti v gozd.

• Ne kupuj maãka v Ïaklju.

• Ne more‰ z glavo skozi zid.

• Ne praskaj se tam, kjer te ne srbi.

• Ne prevzemi se v sreãi, ne poniÏaj se v nesreãi.

Page 86: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

86 

• Ne priãakuj sence od drevesa, vãeraj zasajenega.

• Ne trudite se, da tepcem pametno govorite.

• Ne vemo, kaj imamo, dokler ne izgubimo.

• Ne verjame, dokler ne objame.

• Ne veseli se vselej ta, ki se smeje.

• Ne zadene ravno vsaka krogla.

• Ne znamo ceniti vode, dokler se vodnjak ne posu‰i.

• »Ne« na ustnicah Ïene ‰e ni — ne.

• NehvaleÏnost je plaãilo sveta.

• Nemarni ljudje ne obogate.

• Nepo‰teno pridobljeno, ne pride na drugo koleno.

• Nepotrebno je najdraÏje.

• Nepovabljenemu gostu je mesto pred vrati.

• Nepremi‰ljenosti se ne da popraviti, da se ledeloma ublaÏiti.

• Neprijatelja bij z njegovim oroÏjem.

• Nered in prepir sta pogube izvir.

• Neredov je veliko, red je pa samo eden.

• Nesreãa bedaka je opomin za pametnega.

Page 87: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

87 

• Nesreãa hodi po raznih potih.

• Nesreãa ne orje ne seje, a zmeraj Ïanje.

• Nesreãa ne pride nikoli sama.

• Nesreãa nikoli ne poãiva.

• Nesreãa prvega pomaga drugemu.

• Nesreãa v ljubezni — sreãa pri igri.

• Nestalnost i‰ãe stalnost.

• Neumni jezik napravi mnogo teÏav.

• Nevarnosti se re‰i‰ s tem, da se ji izogne‰.

• Nevedni smo in nevedni bomo ostali.

• Nevesta bogata je rada rogata.

• Nevo‰ãljivec bi rad blagor drugemu z oãmi uniãil.

• Nevo‰ãljivost nikoli ne miruje.

• Nezmernost hrani zdravnika.

• Neznanje bi rado vladalo.

• Neznanje hoãe prevpiti znanje.

• Neznanje je mati predrznosti.

• Nezvestoba Ïene v pogubo Ïene.

Page 88: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

88 

• Ni bolj praznega ãloveka od tistega, ki je sam sebepoln.

• Ni ãloveka, ki ne bi vsaj enkrat za‰el z zakonskesteze.

• Ni dan tako dolg, da bi ne bilo veãera.

• Ni dobro s pametjo se skregati.

• Ni filozofa, ki bi lahko potrpeÏljivo prena‰alzobobol.

• Ni grdo, ãe niãesar ne zna‰, ampak, ãe se noãe‰nauãiti.

• Ni lahko proti toku plavati.

• Ni lepo ne dobro goniti Ïivali, da se vedejo kotljudje.

• Ni ljubezni brez spo‰tovanja.

• Ni metati bisere svinjam.

• Ni metati vsega v en ko‰.

• Ni moder, kdor ni o pravem ãasu neumen.

• Ni nesreãe brez sreãe.

• Ni nujno, da upihnemo tujo svetilko, da sveti na‰a.

• Ni podreti za seboj vse mostove.

Page 89: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

89 

• Ni pravila brez izjeme.

• Ni prijetno kapi na ple‰asti glavi.

• Ni se ‰e rodil, ki bi vse zadovoljil.

• Ni ‰e vsak, ki nosi hlaãe — moÏ.

• Ni tako neumnega ãloveka, da ne bi za nekaj bil.

• Ni tatov volje.

• Ni teÏko Ïabo nagnati v vodo.

• Ni tisti tvoj prijatelj, ki te hvali, ampak tisti, ki tegraja.

• Ni uzde, ki bi brzdala strasti.

• Ni vaÏno, kaj se ti dogodi, vaÏno je, kaj bo‰ iz teganapravil.

• Ni vaÏno, kako dolgo Ïivi‰, temveã, kako Ïivi‰.

• Ni vina brez pelina.

• Ni vrtnice brez trna.

• Ni vsak dan nedelja.

• Ni vsak les za tesanje in rezljanje.

• Ni vse za vse ljudi.

• Ni vse zlato, kar se sveti.

• Ni vseeno, kdo kaj reãe.

Page 90: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

90 

• Ni za gos seno.

• Ni zdravila za bolnika, ki se ima za zdravega.

• Niã je dobro za oãi.

• Niã ni bolj neumestno od neumestnega smeha.

• Niã ni novega pod soncem.

• Niã ni samo belo ali ãrno.

• Niã ni stalnega.

• Niã ni tako skrito, da bi ne bilo oãito.

• Niã ni tako teãno, da bi bilo veãno.

• Niã ni teÏko, kar radi storimo.

• Niã ni z vseh strani sreãno.

• Niã se hitreje ne posu‰i kot solza.

• Niãesar ni tako neznosnega kot bogata Ïena.

• Nihãe ne gre‰i proti svoji volji.

• Nihãe ne ljubi domovine zato, ker je velika, temveãzato, ker je njegova.

• Nihãe ni brez napak.

• Nihãe ni po nakljuãju dober.

• Nihãe ni prerok v svoji domovini.

Page 91: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

91 

• Nihãe ni svoboden, kdor ni svoj gospodar.

• Nihãe ni uãen rojen.

• Nihãe ni zadovoljen s svojo usodo.

• Nihãe se ne igra z vragom nekaznovano.

• Nihãe se ne more dolgo pretvarjati.

• Nihãe si ne pi‰e dobrih del v dolÏni‰ke knjige.

• Nihãe ‰e ni padel uãen z neba.

• Nikdar ne govori narava eno, a modrost drugo.

• Nikdar ni bilo tako, da ni bilo kako, in nikdar ne botako, da ne bo kako.

• Nikdar ni noã tako dolga, da bi ne pri‰el dan za njo.

• Nikdar ni tako dobro, da ne bi moglo biti ‰e bolj‰e.

• Nikdar ni tako hudo, da ne bi moglo biti ‰e huj‰e.

• Nikdar ni tako slabo, da ne bi moglo biti ‰e slab‰e.

• Nikdar niso ljudje toliko dobri ali slabi, kakor sonjihova mi‰ljenja.

• Nikdo ne vpra‰a, kdo je molãal, ampak, kdo jegovoril.

• Nikomur ni prizane‰eno.

• Nisem konj, da bi godel zastonj.

Page 92: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

92 

• Nisem tako bogat, da bi poceni kupoval.

• Noben ãlovek ni ob vsakem ãasu pameten.

• Noben dan ni tako dolg, da ne bi bilo veãera.

• Noben vinar ne prileti sam od sebe.

• Nobena juha se ne poje tako vroãa, kot se skuha.

• Nobena pesem ni tako dolga, da bi se ne izpela.

• Nobena smreka ni tako roglata, da ne bi stekla pogrlu.

• Nobeno drevo ne pade od prvega udarca.

• Nobeno drevo ne zraste v nebo.

• Noã ima svojo moã.

• Norca nikoli ne sreãa pamet, pametni pa veãkratznori.

• Norec je norec, ta pa ‰e veãji, ki ga poslu‰a.

• Norec vrÏe v vodo kamen, ki ga ne more desetmodrecev izvleãi.

• Nosi se ko srna, pa nima ne zrna.

• Nova ljubezen preÏene prej‰njo.

• Nove postave — nove zme‰njave.

• Nujnost je zadnje in najmoãnej‰e oroÏje.

Page 93: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

93 

O komur dela govorijo, ni treba, da on o njih.

• O umrlih niã slabega.

• Obetati in dati — je preveã.

• Obiãaji starine so ‰ãit domovine.

• Obleka ‰e ne dela ãloveka.

• Obliã mizarju, kopito ãevljarju.

• Obljuba dela dolg.

• Obljubiti in dati je dvoje.

• Obrekovanje potare modrega in mu stre moã srca.

• Obstaja vidno in nevidno delo; razmi‰ljanje ‰e nibrezdelje.

• Oãe skopuh — sin goljuf.

• Oãi vse vidijo, same sebe pa ne vidijo.

• Od hvale je ‰e pes poginil.

• Od lepote ni kaj vzeti, jo pa hoãe vsak imeti.

Page 94: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

94 

• Od lepote se ne da Ïiveti.

• Od miru glava ne boli.

• Od obljub ‰e ni bil nihãe sit.

• Od osla ne more‰ priãakovati volne.

• Od po‰tenega dela ti ne bo krona z glave padla.

• Od prisiljenega ni niã prida.

• Od rok do ust je dolga pot.

• Od svojih Ïuljev je malokdo obogatel.

• Od vsake klevete nekaj ostane.

• Od znanega k neznanemu, od lahkega k teÏjemu.

• Od zunaj lepo, od znotraj gnilo.

• Oddaljenost poveãuje spo‰tovanje.

• Odjenjaj, pa bo‰ od‰el kot zmagovalec.

• OdloÏeno delo obtoÏuje, zamujeno kaznuje.

• Odpu‰ãanje je tudi ma‰ãevanje.

• Ogenj in slama naj sta — sama.

• Ogenj in voda dobro sluÏita, slabo gospodarita.

• Ogledalo Ïenski pove, kako se oblaãiti sme.

• Ognji‰ãe ni ognji‰ãe, ako ni Ïenske poleg.

Page 95: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

95 

• Oholega uniãi napuh.

• Oko in lice kaÏeta vrednost device.

• Oko — v srce okno.

• Okoli zlatega teleta svet na sapo ple‰e.

• Opica ostane opica, ãetudi nosi zlate okraske.

• Oprosti tistemu, ki prizna.

• Orel muh ne lovi.

• Osel gre le enkrat na led.

• Osel je vodo nosil, pa je od Ïeje poginil.

• Osel pohodi najlep‰e cvetlice.

• Osel pravi: naj raste potlej trava ali ne, ko mene nebo.

• Otroci in stari ljudje brÏ jok iztresejo.

• Otroci nikdar ne odloÏijo na jutri, kar jih lahkonocoj re‰i postelje.

• Otroci, norci in pijanci govore resnico.

• Otroãek naj se Ïe uãi, da z jokom niã ne pridobi.

• Otrok in pijanec imata sreão.

• Otroka ni teÏko roditi, ampak vzgojiti.

• Otrokom je potrebna vzgoja — starim pomoã.

Page 96: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

96 

• Otroku na voljo, sebi v Ïalost in nejevoljo.

• Ovadba marsikomu draga je, plaãilo zanjo je gorje.

• Ovca cela, volk pa sit, to ne more bit’.

Page 97: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

97 

Pahni ga v vodo, pa naj plava.

• Pajek, ribiã in Ïenska pletejo nevarne mreÏe.

• Palica ima dva kraja, dobili pa smo jo iz raja.

• Pamet je bolj‰a kot Ïamet.

• Pameten ãlovek zna poceni kupiti denar.

• Pametnej‰e je jutro od veãera.

• Pametnej‰i odneha.

• Pametnemu se z nekoliko besed lahko veliko pove.

• Pametni se pri ognju ogreje, nespametni opeãe.

• Pametni se uãi ob izkustvih drugih, nespametni oblastnih.

• Papir vse prenese.

• Par para najde.

• Pasti ni sramotno, sramotno je obleÏati.

• Pava lep‰a perje, Ïeno — moÏ.

Page 98: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

98 

• Peãeni golobje ne lete nobenemu v usta.

• Perilo se lepo su‰i, ãe moÏ zvestobo drÏi.

• Pes je ãloveku zvest prijatelj.

• Pes laja zaradi sebe, ne zaradi tebe.

• Pes, ki laja, ne grize.

• Pes, ki ne laja, zobe zasaja.

• Pesem preganja ãloveku skrbi.

• Petelin najlep‰e zapoje na gnoju.

• Pevec — pivec.

• Pij, pa pameti ne zapij!

• Pijaãa rahlja dom.

• Pijaãa vleãe denar iz Ïepa in pamet iz glave.

• Pijanca ne more‰ meriti s treznimi oãmi.

• Pijancu se ogni s senenim vozom.

• Pijanec se ne spreobrne, dokler se v grob ne zvrne.

• Pijanec se spreobrne, kadar se v jamo zvrne.

• Piruj, ali miruj.

• Piti in peti si je v rodu.

• Pitje in kajenje kraj‰ata Ïivljenje.

Page 99: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

99 

• Pivski bratje v mladosti, siroma‰tva svatje v starosti.

• Plitka voda se hitro skali.

• Po ãem pride, po tem preide.

• Po delu plaãilo.

• Po glasu se ptica pozna.

• Po izgovorjeni besedi nisi veã ti njen gospodar,temveã je ona.

• Po izgubi po‰tenja mine radost Ïivljenja.

• Po navadi hvalimo zato, da bi nas hvalili.

• Po opravljenem delu je sladek poãitek.

• Po prvem zlu ni treba klicati ‰e drugega.

• Po sedemdesetemu letu ti je vsak dan darovan.

• Po slabi druÏbi rada glava boli.

• Po ‰tiridesetem letu zaãnejo leta beÏati.

• Po toãi zvoniti je prepozno.

• Po treh dneh se naveliãa‰ Ïene, gosta in deÏja.

• Po vojni je dosti junakov.

• Po Ïeni se moÏ pozna.

• Poãasi raste smreka, pa hitro se poseka.

Page 100: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

100 

• Poãasi se daleã pride.

• Poãitek je izmenjava dela.

• Pod koÏo smo vsi krvavi.

• Pod odejo se vse izravna.

• Podari ciganki vsak dan, samo ne v petek, rekla bo,da nikdar ni niãesar dobila.

• Podarjenemu konju se ne gleda na zobe.

• Podkupnina na vrata, a toÏba na okno.

• Podkupnina Ïelezna vrata prebije.

• Podpore od otrok se nadejati, je naravno, a varljivo.

• Poezija ob vodi zvodeni, ob vincu se pa obdrÏi.

• Pogosta hvala je pridnosti slana.

• Pogosto se zgodi, da ti mati neprijatelja rodi.

• Pogum Ïivljenje zalj‰a, previdnost pa ga dalj‰a.

• Pohlep je koren vsega zla.

• Pohlep po denarju je koren vsega zla.

• Pohlevnih ovãic gre veliko v en hlev.

• Pokrivaj se s tak‰no odejo, kakr‰no ima‰.

• Pokvarjenemu je malo treba.

Page 101: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

101 

• Pol sveta na dobrih ramah sloni.

• Poleti je treba imeti v glavi, pozimi pa v hlevu.

• Poletje je mati reveÏev.

• Poln sod ima dosti prijateljev.

• Poln Ïelodec nerad ‰tudira.

• Poln Ïelodec se smeji.

• Poln Ïelodec — prazne govorice.

• Poloviãarstvo je vedno nevarno.

• Polresnica je nevarnej‰a od laÏi.

• PolÏ roge pokaÏe, kadar ga nihãe ne vidi.

• Pomagaj z dejanjem, ne z besedami.

• Pomisli, kaj uãi nas rek: »âe si ãevljar, ne bodi pek!«

• Pomisli, preden kaj reãe‰, tudi beseda ãloveka ubije.

• Pomlad in mladost sta si podobni.

• Ponoãi je vsaka krava ãrna.

• Ponoãi so skoraj vse misli ãrne.

• Ponos kaj slabo ti svetuje, ko ti popraviti napak nedovoljuje.

• Poplava besed — su‰a v glavi.

Page 102: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

102 

• Popravljaj majhne okvare, da ne pride do velikih.

• Popustljivi star‰i zagrenijo si starost, otrokom pa vÏivljenju pripravijo bridkost.

• Poredni otroci pa slaba maãka naredijo pridnogospodinjo.

• Porok je do srnrti — otrok.

• Poroka je korak v neznano.

• Poroka je prvi korak do razporoke.

• Poslednja lisiãja zvijaãa je, ko se stegne.

• Poslednji krvave pete odnese.

• Poslu‰aj me, ne glej me! Predolg jezik tepe.

• Poslu‰aj, glej in molãi, ako Ïeli‰ Ïiveti v miru.

• Poslu‰ajmo ‰e drugo plat zvona.

• Posojilo se povraãila veseli.

• Postave so kakor pajãevine: muhe drÏe, ãmrljeizpuste.

• Po‰lji osla kriÏem svet, vrne se uhat ko pred.

• Pot slave je s trnjem posuta.

• Potreba je mnogo izna‰la.

• Potreba prebije Ïelezna vrata.

Page 103: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

103 

• Potrebo mosta spozna‰ ‰ele, ko ga voda odnese.

• Potrkaj na les in ne obe‰aj na veliki zvon.

• PotrpeÏljivost odpre Ïelezne duri.

• Potrpljenje je boÏja mast.

• Potrpljenje je odlika modrih.

• Potrpljenje zmaguje.

• Poturica je huj‰i od Turka.

• Pouãevati norca je toliko kot zdraviti mrliãa.

• Povsod je lepo — doma najlep‰e.

• Povsod je vrag raznesel nevo‰ãljivost.

• Povsod so dobri in slabi ljudje.

• Pozna ga samo takrat, kadar ga potrebuje.

• PoÏre‰nost pogubi jih veã kakor kuga, glad in meã.

• Prava snaga — preko praga.

• Prava sreãa se le enkrat ponuja.

• Prava ta‰ãa vnukom pomaga, ne pa snahi teÏavenalaga.

• Prava Ïalost pozna samoto.

• Prave ljubezni sklep je moãnej‰i kakor Ïelezenoklep.

Page 104: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

104 

• Prave pohvale so tiste, ki nam uidejo.

• Pravica je umrla, resnici pa so oãi izkopali.

• Pravica komolcev in pesti nikoli dolgo ne vzdrÏi.

• Pravica oãi kolje.

• Pravico na pravo mesto.

• Pravico vsak hvali, pa vsak ne brani.

• Praviãnost je vãasih slepa.

• Pravo boleãino pokazujejo skrite solze.

• Pravo reci, pa teci.

• Pravo veselje je resno.

• Prazen klas visoko glavo nosi.

• Prazen sod bobni.

• Prazen sod ima moãan glas.

• Prazen Ïakelj ne stoji pokonci.

• Prazne buãe moãno donijo.

• Prebrisana glava pa pridne roke, bogastvo so bolj‰ekot zlate gore.

• Pred samim seboj ne more nihãe pobegniti.

• Pred tatom je to varno, ãesar ne doseÏe.

Page 105: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

105 

• Pred vestjo beÏi, v pogubo hiti.

• Pred zakonom golobica, v zakonu orlica.

• Pred Ïenitvijo imej odprte oãi, po Ïenitvi jih panapol zapri.

• Predanega stvari zlato ne omami.

• Preden neumni opazi, ga zviti pregazi.

• Preden sede‰, poglej na sedeÏ.

• Predober in tepec — dva rojena brata.

• Predober — norcu podoben.

• Predsodek je otrok neznanja.

• Pregnana ãednost se v strast spremeni.

• Prehitra Ïenitev je dolga grenitev.

• Prej se nauãi poslu‰ati, ‰ele potem bo‰ lahkozapovedoval.

• Prekletstvo zlata te tre‰ãi ob tla.

• PremoÏenje gre curkom dol, po niti pa gor.

• Prenapeti lok rad poãi.

• Prepir rodi prepir.

• Prepir z debelim koncem neha.

• Prepovedan sad ima ãudno slast.

Page 106: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

106 

• Prepovedan sad najbolj di‰i.

• Preprost doÏivi starost.

• Prerezane niti ne more‰ veã sceliti.

• Presneto je hud iz kmeta — gospod.

• Prestrogi zakon je ãesto nepraviãen.

• Preveã besedi, glava boli.

• Preveã dobrega ‰koduje, premalo pa tudi.

• Preveã ponujano blago — smrdi.

• Preveã ponujano izgubi vrednost.

• Preveã spanja, najveã sanja.

• Prevelika ljubezen vãasih ‰koduje.

• Prevelika sila in prevelika prijetnost ne trpita dolgo.

• Prevelika sila se sama uje.

• Previdnost je mati modrosti.

• Previdnost nikdar ne ‰koduje.

• Previdnost ‰e ni bojazljivost.

• Prevzetnost in napuh ne vesta, kako se sluÏi kruh.

• Prevzetnost je ãrv bogastva.

• Pri denarju se vse neha.

Page 107: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

107 

• Pri hudobnih ljudeh gre vse na smeh.

• Pri jaslih je najbolj‰e.

• Pri po‰tenem ãloveku beseda drÏi, pri nepo‰tenempa ‰e pisano zbeÏi.

• Pri vinu sta se ‰e hudiã in svetnik bratila.

• Pri vsakem ubo‰tvu je pol lenobe.

• Pri zadnji hi‰i se ogenj ustavi.

• Priden bi bil, ko bi za kaj bil.

• Priden ãlovek ima kruha, glad mori samo lenuha.

• Pridna gospodinja je najbolj‰a gotovina.

• Pridnemu nesreãa vseh kosti ne zlomi, lenuha patako ob tla vrÏe, da obleÏi.

• Pridnost ima zlata tla.

• Prijatelj je ãlovek, ki te ima rad, ãetudi te pozna vdno du‰e.

• Prijatelj je kot drugi jaz.

• Prijatelj je ta, ki sam zaãuti, kdaj nam je potreben.

• Prijatelj, ki vse potrjuje, je nevaren, ki poslu‰a, ‰ebolj.

• Prijatelja je laÏe najti kot obdrÏati.

Page 108: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

108 

• Prijatelja na samem grajaj, a javno ga hvali.

• Prijatelja spozna‰ v nesreãi.

• Prijatelja Ïaliti, pomeni prijatelja zgubiti.

• Prijateljev prepir si sam najde mir.

• Prijatelji so tatovi ãasa.

• Prijateljstvo je lahko samo med dobrimi.

• Prijateljstvo se lahko konãa z ljubeznijo, ljubezen sprijateljstvom teÏko.

• Prijateljstvo skleni s sebi enakimi.

• Prijateljstvo, sklenjeno ob kozarcu, je najveãkratstekleno.

• Prijaznost prijaznost najde.

• PriloÏnost greh dela.

• PriloÏnost naredi tatu.

• PriloÏnost zamujena, ne vrne se nobena.

• Prisiljen stan je zaniãevan.

• Prisiljeno ni dobro.

• Pristop h glasbi je mogoã samo z glasbo.

• Privo‰ãi kuharju in ne apotekarju.

• Proti toku je teÏko plavati.

Page 109: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

109 

• Prst mu ponudi‰, roko zagrabi.

• Prva koko‰, ki zakokodajsa, znese jajce.

• Prva slava ‰e ni prava.

• Prvi liter vina je najdraÏji.

• Prvi otrok je bolj za poku‰ino.

• Prvi otrok je igraãka, drugi je ãaãka, tretji je ‰eleotrok.

• Prvi otrok je zlato, drugi srebro, tretji pa blato.

• Prvo je grunt, potem pridejo postave, zadnji je Bog.

• Prvo mora‰ nekaj znati, ãe hoãe‰ kaj veljati.

• Psi lajajo, karavana gre dalje.

• Ptiãa po perju spozna‰.

• Ptiãa po perju, psa po kosminju, ãloveka pa poprijatelju spozna‰.

• Pustimo ãasu ãas.

Page 110: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

110 

Rahla beseda srd utolaÏi.

• Raj za tepca, je pekel za pametnega.

• Raje preveã kakor premalo.

• Raje sli‰i sladko laÏ kot pa bridko resnico.

• Rana se zaceli, beseda nikoli.

• Rana ura — zlata ura.

• Rani uspehi poveãujejo boleãino kasnej‰ihneuspehov.

• Ranjeni se pogosto skrivajo za besedami.

• Raven ravnemu — tovari‰.

• Razgovor dveh zaljubljencev je molk.

• Razumnemu je treba malo besed.

• Razvoj ne skaãe, temveã polaga mostove.

• Rdeãa brada rada zbada.

• Rdeãa zora, mokra gora.

Page 111: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

111 

• Reãeno je — reãeno.

• Redki so prijatelji v nadlogi.

• Redko je drago.

• Redko ume gospodariti, kdor se ni uãil sluÏiti.

• Resnica je gospodar sveta.

• Resnica je vedno najmoãnej‰i dokaz.

• Resnica leÏi v vodnjaku.

• Resnica ne pusti niã nase obesiti.

• Resnica ni veselica.

• Resnica o resnici bo ta, da ji nikoli ne pride‰ do dna.

• Resnica v oãi bode.

• Resnica vedno pride na dan.

• Resnice ni mogoãe kupiti.

• Resnico povej, pa Ïe je — ojej.

• Resnicoljubnost je srce morale.

• Resniãni prijatelji so redki.

• Reven je ta, kdor razen zlata niãesar nima.

• ReveÏ je vedno reveÏ.

• ReveÏ je vedno vsega kriv.

Page 112: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

112 

• ReveÏ se otepa z rev‰ãino.

• ReveÏi se najbolj sovraÏijo.

• Rev‰ãina je neizãrpna — ãim veã odvzame‰, boljraste.

• Riba mora plavati trikrat: v vodi, v olju in v vinu.

• Riba pri glavi smrdi, ãisti se pa pri repu.

• Riba ribi grize rep.

• Rim ni nastal v enem dnevu.

• Roka roko pere, obe pa obraz.

• Roka roko umije, noga nogo spodbije.

• Roka ‰e ne naredi otroka.

Page 113: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

113 

S ãasom postajamo pametnej‰i.

• S ãasom se ‰e ãas obrne.

• S ãimer se pregre‰i‰, s tem bo‰ kaznovan.

• S ãvrsto voljo se vse lahko doseÏe.

• S hrupom ni niã storjenega.

• S hudiãem ni ãe‰enj zobati.

• S klobukom v roki pride‰ po vsem svetu.

• S priznanjem greha je Ïe napol odpu‰ãeno.

• S slogo rastejo male stvari, a z neslogo propadajovelike.

• S starim se novo hrani.

• S tem, da ne popravi‰ napake, napravi‰ novonapako.

• Sam najbolj‰e ve‰, kje te ãevelj Ïuli.

• Sam sebe muãi, kdor sreãnim zavida.

• Sam sebe Ïali, kdor Ïeli Ïaliti drugega.

Page 114: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

114 

• Sam sebi je vsak mil sodnik.

• Sam sebi se smili, kdor je bil mili.

• Samo bedaki prosijo Ïenske, naj molãe o tem, oãemer so govorili.

• Samo ãas prinese nasvet.

• Samo eno muho je Bog ustvaril, druge pa hudiã.

• Samo s tepeÏem se malo doseÏe.

• Samo tepec si misli, da tudi drugi ne misli.

• Samo tisto je ãvrsto drevo, ki ga ãesto vetrovi tepo.

• Samo v starih Atenah je bilo prijetno biti star.

• Sanje — prazne marnje.

• Sãasoma vse mine.

• Shramba, strani‰ãe in klet ‰ele pokaÏejo red.

• Shranjen raãun je shranjen denar.

• Sila hraste ruje.

• Sila je moãnej‰a od prava.

• Sila kola lomi, potreba jih pa nareja.

• Sila kola lomi.

• Sila moã premaga.

Page 115: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

115 

• Sila silo goni.

• Sila zakon menja.

• Sinoãnje vode ne izlivaj, dokler ‰e dana‰nje ni.

• Siromak je tisti, ki je imel, pa je izgubil.

• Siromak nima prijateljev.

• Siromak pomaga rad, bogati pa nerad.

• Siromaka povsod tepo.

• Siromaku manjka mnogo, skopuhu vse.

• Siroma‰tvo in ka‰elj se ne dasta zakriti.

• Sita vrana laãni ne verjame.

• Sitemu nudijo, laãnemu ne dajo.

• Siti ne razume laãnega.

• Siti se lahko posti.

• Skopost in razsipnost pripeljeta ãloveka na ko‰ãekkruha.

• Skopost je hãi norosti, varãnost hãi modrosti.

• Skopost s kupom raste.

• Skopuh bogati, ko se dela siroma‰nega; razsipneÏsiroma‰i, ko se dela bogatega.

Page 116: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

116 

• Skopuh in rejena svinja postaneta ‰ele s smrtjokoristna.

• Skopuh je zraven velikega bogastva siromak.

• Skopuh ni do nikogar dober, do sebe pa je ‰enajslab‰i.

• Skopuh obãuti hkrati vse skrbi bogata‰a in vseteÏave siromaka.

• Skoraj ni prepira, ki od Ïene ne izvira.

• »Skoraj« ni nikoli zajca ujel, »komaj« ga pa je.

• Skrhan ãlovek ne joka, temveã krvavi.

• Skrivnost ãlove‰kega bitja ni v tem, da Ïivi, temveã,za kaj Ïivi.

• Skromnost je lepa ãednost.

• Slab ãlovek vse obraãa na slabo.

• Slab glas ima peroti, dober pa komaj leze.

• Slaba gospodinja je kakor koko‰: veã ko ima, veãrazkopa.

• Slaba novica ima peruti kot ptica.

• Slaba sekira ‰e nikoli ni bila s tnala ukradena.

• Slabo je, kadar se glad na Ïejo oÏeni.

Page 117: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

117 

• Slabo orodje je cesta k zamudi: mojstra okrade indelavca utrudi.

• Slabo zaãeto — slabo konãano.

• Slabotnega leva tudi zajci naskakujejo.

• Slava mojstra dela.

• Slava prednikov je svetloba potomcem.

• Slavo zavist spremlja.

• Slednjega ãloveka jeza obnori.

• Sleparstvo je treba poznati, ali ne imenovati.

• Slepca za pot in bedaka za svet ne vpra‰uj.

• Slika mora peti.

• Slikar nari‰e umetnino lahko v treh urah, za to pa jepotreboval tudi do trideset let.

• Sloga jaãi, nesloga tlaãi.

• SluÏba ni druÏba.

• Smeh kaÏe znaãaj ãloveka.

• Smet vidi‰ v oãeh drugega, bruna v lastnem ne.

• Smola ne pride nikdar sama, tudi ãe obi‰ãe najvi‰jeglave.

• Smola smolo lovi za pete.

Page 118: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

118 

• Smrdljiv sod najbolj‰e vino pokvari.

• Smrt je slepa — od kraja pobira, niã ne izbira.

• Smrt niã ne vpra‰a, po svoje se obna‰a.

• Smrt pokoplje vse sovra‰tvo.

• Smrt vse ozdravi, kar boli.

• Smrt vse poravna.

• Smrt, biriã in zima usmiljenja nima.

• Smrti nihãe ne uteãe.

• Smrti uiti, se pravi: znova se roditi.

• Snaga in red je pol zdravja.

• Snaga in red vzdrÏujeta svet.

• Snaga ne sega samo do praga.

• So resnice, ki niso za vse ljudi niti za vse ãase.

• So tri resnice: sonce za vsakogar enako greje,nobena Ïenska ne more roditi namesto druge,vsakdo mora umreti.

• So tudi krivi preroki.

• Sonce ne sije tako lepo kakor materino oko.

• Sorodstvo nam je dano; na sreão pa sami lahkoizbirarno prijatelje.

Page 119: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

119 

• Sosed brez soseda ne more Ïiveti.

• Sosed soseda potrebuje, pa ãe je ‰e tako bogat.

• Sosedov hlebec ima veãji krajec.

• SovraÏnika bo‰ takrat pregnal, ko bo‰ njegovooroÏje poznal.

• Spanec je bolj‰i kot pi‰ãanec.

• Spanje pred polnoãjo dvakrat zaleÏe.

• Speci — pa teci!

• Speãa lisica koko‰i ne ujame.

• Spomin je ãloveku najzvestej‰i prijatelj.

• Spomin je edini kraj, iz katerega nas ne more nihãepregnati.

• Sposoben ãlovek vse dela dobro.

• Sposoben krmilar pluje tudi z raztrganimi jadri.

• Sposobnim je treba prepu‰ãati prihodnost.

• Sposobnost ãloveka se pokaÏe tudi vnajneznatnej‰ih stvareh.

• Sposobnost raste v teÏavah.

• Spo‰tovanje Ïivljenja je najvi‰ji zakon vsega Ïivega.

• Spra‰uje starost, kje je bila mladost.

Page 120: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

120 

• Spredaj z medom maÏe, zadaj fige kaÏe.

• Sprememba razveseljuje.

• Srajca je bliÏja kot klobuk.

• Srajca nikoli ne skrije znaãaja.

• Srce ne stari.

• Srce se ne oãisti s solzami.

• Srditost je kratko brezumje.

• Srebrn las je starosti kras.

• Srebrno sedlo ‰e ne naredi dobrega konja.

• Sreãa ãloveka le sreãa, ujeti se ne da.

• Sreãa ãloveka sreãa.

• Sreãa je opoteãa.

• Sreãa nesreãe je up, nesreãa sreãe je dolgoãasje.

• Sreãa poãiva v srcu.

• Sreãa se ne da kupiti.

• Sreãa, grajena na nesreãi drugega, ni prava sreãa.

• Sreãe veliko, pameti malo.

• Sreãen je, kdor svoj poklic doseÏe.

• Sreãen si, ako ne Ïeli‰, ãesar imeti ne more‰.

Page 121: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

121 

• Sreãneje Ïivi, kdor o svoji sreãi molãi.

• Sreãnej‰i je ta, ki daje, kakor tisti, ki jemlje.

• Sreãnemu tuji prihajajo, nesreãnemu domaãiodhajajo.

• Sreão ustvarja to, kar smo, a ne to, kar imamo.

• Srednja pot, najbolj‰a pot.

• Sr‰eni, ose in ãebele bodo vedno prepir imele.

• Star ãlovek je kot kaplja na veji.

• Star ãlovek je sam sebi napoti.

• Star ãlovek — drugiã otrok.

• Star prijatelj — staro vino.

• Star si ‰ele takrat, ko spozna‰, da nisi veã mlad.

• Stara glava — pusta glava.

• Stara ljubezen ne zarjavi.

• Stara ljubezen — ãe ne gori, pa tli.

• Stara navada — Ïelezna srajca.

• Stare melodije — lepi spomini.

• Stare vrane ne pobirajo ãrvov blizu brane.

• Starega ãloveka ne moremo prevzgojiti.

Page 122: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

122 

• Starega drevesa ni mogoãe presaditi.

• Starega konja ne nauãi‰ jahati.

• Starega vina, starih prijateljev se drÏi.

• Starej‰im se pridruÏi obrednost.

• Starih ‰eg ne vseh zatreti, novih pa ne vseh sprejeti.

• Starim ljudem gre nerado iz pesti.

• Starost je Ïe od prirode dovolj klepetava.

• Starost lahko postane najbolj prijeten ãas Ïivljenja.

• Starost ne pride sama.

• Starost ni rada sama.

• Starost ni radost.

• Starost prihaja, moã odhaja.

• Starost se neopazno pritihotapi.

• Starost — slabost.

• Star‰i nabirajo, sinovi tratijo, vnuki stradajo.

• Stil je obleka misli.

• Sto glav — sto misli.

• Sto glav — sto veljav.

• Sto ljudi — sto ãudi.

Page 123: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

123 

• Stojeãa voda se usmradi.

• Strah ima velike oãi.

• Strah — dobra reã pri hi‰i.

• Strahopetec se ima za opreznega, skopuh zavarãnega.

• Strasti, ki polnijo denarnico, praznijo srce; strasti, kipolnijo srce, praznijo denarnico.

• Strela ne udari v koprivo.

• Strela udarja v vrhove.

• Strupene zveri beÏe od ljudi.

• Stvari se tako dotakne, da se bistvu zmakne.

• Svet se ponavlja.

• Svet se vrti okoli denarja in Ïenske.

• Svoja hi‰ica — svoja svobodica.

• Svoji k svojim.

Page 124: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

124 

·e Bog bi dobre volje bil, ãe bi vino pil.

• ·e cesarju je bera‰ka palica namenjena.

• ·e kol je lep‰i, ãe se dene nanj lepa obleka.

• ·e medveda nauãijo z lakoto plesati.

• ·e od pastirja se kaj znanja terja.

• ·e pametni ljudje vodo kale.

• ·e pes ima rad pri jedi mir.

• ·e pes na spolovini rad crkne.

• ·e pismene obljube so pogosto samo nepomembnekrpe papirja.

• ·e sam sebi nisi vselej zvest, kako bi ti drug bil.

• ·e tak lisjak se nazadnje ujame.

• ·e tako dolga pot se zaãne s prvim korakom.

• ·el je za druge po kostanj v ogenj.

• ·ele vzgojeni star‰i vzgojijo otroke.

Page 125: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

125 

• ·iba novo ma‰o poje.

• ·iba ‰e nobenemu ni kosti zlomila, alimarsikaterega zmodrila.

• ·koda modri.

• ·koda uãi ãloveka.

• ·kodoÏeljni nevo‰ãljivec je svoje sreãe morilec.

• ·kodoÏeljni nevo‰ãljivec je svoje sreãe morilec.

• ·olanje je drago, ne‰olanje ‰e draÏje.

• ·pot ne gre dalje kot od ust do nedrij.

• ·tednja je velik dohodek.

Page 126: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

126 

Ta reãe, oni obrne, vse skupaj pa se v jamo zvrne.

• Ta se ‰e ni rodil, ki bi vse zadovoljil.

• Tak je ãlovek: tistim najbolj zavida, katerim najveãdolguje.

• Takrat bo hudo, ko bo motika pisala in kopalo pero.

• Talent se oblikuje v ti‰ini, znaãaj med ljudmi.

• Tam ostani, kjer pojo, hudobni pesmi nimajo.

• Tam, kjer je ãas, se ura ustavi.

• Ta‰ãa in snaha — stalna zdraha.

• Ta‰ãa je huda, lahko pa bi bila ‰e huj‰a.

• Tat pred svojo senco beÏi.

• Tat v hi‰i se ustra‰i ‰e mi‰i.

• Tat Ïivi, tatiã visi.

• Tek pride z jedjo.

• Teorija brez prakse je kakor kolo brez osi.

Page 127: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

127 

• Teorija brez prakse je kot sedlo brez konja.

• Tepcu je morje do kolen.

• Tepec je sreãen, da ne zna veã, kot zna.

• Tepec odgaja nove tepce.

• Tepec se briga za tuje stvari, a svoje v nemar pusti.

• TeÏava, ki jo lahko nekomu zaupa‰, je Ïe na pollaÏja.

• TeÏje je obvladati samega sebe kakor neprijatelja.

• TeÏko je breme lastne vesti.

• TeÏko je staremu pameti iskati, ako jo je izgubilmlad.

• TeÏko je tistemu, ki noãe.

• TeÏko je, ãe je isti ãlovek toÏnik in sodnik.

• TeÏko njemu, ki se na otroke opira.

• TeÏko prisluÏen kruh je slaj‰i.

• TeÏko ukroti‰ psa, ãe ga spusti‰ z verige.

• Ti meni, jaz tebi, najkraj‰a je pot in malo zmot.

• Ti oãeta do praga, sin tebe ãez prag.

• Ti sebi med, meni pa pelin.

• Tiha voda bregove dere.

Page 128: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

128 

• Tihe Ïelje navadnih smrtnikov so: postati nesmrtni.

• Tisti denar je gotov, ki ga ãlovek v pesti drÏi.

• Tisti mi je brat, ki bi mi dobro storil rad.

• Tisti, ki Ïakelj drÏi, je prav toliko kriv kot tisti, ki gapolni.

• To ãloveka uãi, kar trdo drÏi.

• To je pribita resnica: Ïenska je bolj zvita kot lisica.

• To nekaj velja, kdor si iz neprijatelja prijateljanapraviti zna.

• To nekaj velja, kdor v kratkem veliko povedati zna.

• To so predpisi prava: po‰teno Ïiveti, drugega neÏaliti in vsakemu svoje dati.

• Toãa ne naredi ne draginje ne cene, ampak reveÏe.

• Toãnost je lepa ãednost.

• Toliko ãasa je boter, dokler je bokal moker.

• Toliko imej velika usta, kolikor lahko poje‰.

• Toliko si star, kolikor se poãuti‰.

• Toliko znamo, kolikor v glavi imamo.

• Topla beseda pogreje tri mesece zime.

• Trda mladost — mehka starost.

Page 129: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

129 

• Trdna roka — Ïelezna roka.

• Treba je sli‰ati obe plati zvona.

• Treba piti in oditi.

• Trebuh je uãitelj du‰evnih sposobnosti.

• Trebuh, kakor zlodej, starih dobrot ne pomni.

• Tresla se gora, rodila se mi‰.

• Tretjiã gre rado.

• Trikrat mora imeti ãlovek pomoã: ko se rodi, ko seÏeni in ko umre.

• Trikrat premi‰ljeno, ‰e rado skaÏeno.

• Trikrat se seliti, je enkrat pogoreti.

• Tudi drobna kaplja izdolbe ‰e tako trd kamen.

• Tudi hudiã je bil lep, ko je bil mlad.

• Tudi kar je dobro, takoj ne obvelja.

• Tudi las ima senco.

• Tudi modri moÏje vãasih gre‰e.

• Tudi molk je lahko laÏ.

• Tudi najbolj‰a mati ne more nadomestiti oãeta.

• Tudi najhuj‰o kaão premaga mnoÏica mravelj.

Page 130: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

130 

• Tudi neprikupen otrok je v oãeh svoje matere lep.

• Tudi po slabi Ïetvi je treba sejati.

• Tudi preprosti jo znajo zagosti.

• Tudi reveÏ ima svoje veselje.

• Tudi slavãek vãasih zaãivka.

• Tudi slepa koko‰ zrno najde.

• Tudi star osel je osel.

• Tudi v joku je radost.

• Tudi v koãi se lahko rodi velik ãlovek.

• Tudi voda ima zobe.

• Tudi zidovi imajo u‰esa.

• Tuja koza nosi polnej‰e vime.

• Tuja peka nima teka.

• Tuja polja zaliva‰, svoja zanemarja‰.

• Tuja ‰ega — domaãa zbega.

• Tuje navade so sme‰ne.

• Tuje peãe.

• Tuje peãi so mrzle.

• Tuji koti so ozki, tuje klopi trde.

Page 131: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

131 

• Tvoja glava — tvoj svet.

• Tvoje najgloblje spoznanje je izkljuãno tvojanajveãja last.

Page 132: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

132 

Ubogi vrag krade, bogat pa noben.

• Uãiteljev sin je navadno slabo vzgojen.

• Udarec, ki ni smrten, te naredi moãnej‰ega.

• Ugaja, kar je redko.

• Uganka vzgoje je v spo‰tovanju uãenca.

• Ujmi ne uide‰; su‰a poÏre en hleb kruha, moãa padva.

• Ukradena reã za gospodarjem vre‰ãi.

• Umetnik je po svoji smrti veãji, drÏavnik manj‰i.

• Umetniku je marsikaj dovoljeno.

• Umetnosti se razvijajo tam, kjer jih cenijo.

• Umni kletar potrka samo na sod in ve, ãe je poln aliprazen.

• Umreti je zakon, a ne kazen.

• Ura teãe, niã ne reãe.

• Ura zamujena, ne vrne se nobena.

• Usodno je verovati v usodo.

Page 133: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

133 

V bera‰ki obleki je najveã prevzetnosti.

• V dobri druÏbi ni ãas izgubljen.

• V dolgi pravdi odvetnik dobi.

• V druÏbi mladih se ne stara.

• V hi‰i obe‰enca ne omenjaj vrvi.

• V koprivo ne treska.

• V krãih starega se rojeva novo.

• V krãmi in mlinu se ne Ïeni.

• V kupici se jih je veã utopilo, kakor v morju utonilo.

• V laskavih besedah je strup.

• V ljubezni je beg edina zmaga.

• V loncu se vedno najde hrana ‰e za enega.

• V mladosti so solze brez boleãin, v starosti paboleãine brez solz.

• V mlinu in od otrok se vse izve.

Page 134: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

134 

• V mo‰nji ni brata ne sestre.

• V nesreãi si sam.

• V njegovih rokah je svinec postal zlato.

• V novo hi‰o naj se prvo leto vseli tvoj neprijatelj,drugo leto prijatelj in ‰ele tretje leto se sam vseli.

• V pesek vpi‰i grenke ure svoje, a v kamen ukle‰i,kar zvonãek sreãe poje.

• V premislekih bodi podoben polÏu, v dejanjih ptici.

• V slogi bo takrat svet, ko se bosta hodila muha spajkom na sonce gret.

• V sredi, v zlati skledi.

• V ‰ali je tudi nekaj resnice.

• V umetnosti je enostavnost teÏko doseãi.

• V upu je re‰itev.

• V visoka drevesa rado treska.

• V vojni vihri zakoni molãijo.

• V vsakem Ïitu je tudi plevel.

• V zaporu je za vsakega vzidana ena opeka.

• V zvezde meri, v blato zadene.

• V Ïivljenju je zdravje prvo poglavje.

Page 135: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

135 

• V Ïivljenju je Ïe tako, da bi vsi radi imeli lepo.

• V Ïivljenju se moramo neprestano boriti sprotislovji.

• Vaja dela mojstra.

• Varãevanje je velik dohodek.

• »Va‰a gnada« kruha strada.

• Vãasih imajo solze teÏino besed.

• Vãeraj skrito, danes oãito.

• Vdan prijatelj je redek.

• Veã bab pri porodu, bolj kilavo dete.

• Veã ãe ima, bolj mrmra.

• Veã ãe ima, manj da.

• Veã glav veã ve.

• Veã glav, veã zme‰njav.

• Veã je ljudi pomrlo od jedi in pitja kakor od gladuin Ïeje.

• Veã je vreden lep glas ko srebrn pas.

• Veã je vredna ena priãa, ki je videla, kakor deset, kiso sli‰ale.

• Veã ko da‰, veã ima‰.

Page 136: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

136 

• Veã kot je laÏnikov, laÏe izve‰ resnico.

• Veã lahko osel zanika, kakor filozof dokaÏe.

• Veã ljudi je nesreãno zaradi pomanjkanjaodveãnega, kakor pa pomanjkanja potrebnega.

• Veã ljudi ubije alkohol kakor meã.

• Veã oãi veã vidi.

• Veã postav, veã zme‰njav.

• Veã snah, preslana juha.

• Veã velja uãena glava kakor kup zlata.

• Veã Ïensk je v hlaãah kot v krilih.

• Veãerno jezo pusti za zjutraj, jutranjo za zveãer.

• Veãina odloãuje, ne manj‰ina.

• Veãino ljudskih dejanj spremlja sreãa.

• Veãkrat je domaãi kos kruha manj‰i, je pa zatoslaj‰i.

• Veãkrat tisti temni, ki naj sveti.

• Vedrost je nebo, pod katerim uspeva vse, razenstrupa.

• Veleva, kdor more; uboga, kdor mora.

• Velik umetnik postane s ãasom ‰e veãji.

Page 137: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

137 

• Velika boleãina ne pozna solz.

• Velika je stvar znati molãati.

• Velike misli prihajajo v veliki ti‰ini.

• Velike misli, postavljene v prakso, postanejo velikadela.

• Velike resnice so enostavne; podobno je tudi zljudmi.

• Velike ribe Ïro male.

• Veliki ljudje in psi ne zapirajo vrat za seboj.

• Veliko besedi malo naredi.

• Veliko blagostanje ni edini pogoj za sreão.

• Veliko bogastvo, velika skrb.

• Veliko dima, malo ognja.

• Veliko govorice, malo resnice.

• Veliko grmenja, malo deÏja.

• Veliko hrupa za prazen niã.

• Veliko ima marsikdo, a dosti nihãe.

• Veliko je poklicanih, malo izvoljenih.

• Veliko mesto, velika samota.

• Veliko skrbi glavo sivi.

Page 138: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

138 

• Veliko sreão spremlja zavist.

• Vera vase je prva skrivnost uspeha.

• Verige iz zlata ali Ïenskih las so ‰e vedno verige.

• Verjemi, ali pazi — komu.

• Vesel je tudi resen ãlovek.

• Veselica je vesela, dokler ni raãuna.

• Veselje in Ïalost si roko podajata.

• Veselo bera‰tvo je brez denarja bogastvo.

• Veselo na delo — uspeh bo imelo.

• Veselo srce kaÏe mirno vest.

• Veselo srce — pol zdravja.

• Videz veãkrat vara.

• Vino hoãe imeti ãiste roke.

• Vino in Ïene store, da modri obnore.

• Vino je mleko starih.

• Vino je najbolj‰e zdravilo.

• Vino ne laÏe.

• Vino ni rado samo.

Page 139: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

139 

• Vino pravi: sem dobro, dokler ti mene zmore‰;kadar pa jaz tebe, gorje ti.

• Vino ‰e modreca znori.

• Vino tudi pametne poneumi.

• Vino utopi skrbi.

• Vinski kljuã vse odpira.

• Visokim smrekam vihar vrhe lomi.

• Vi‰e ko si, bolj si izpostavljen napadom.

• Voda vse opere, samo sramote ne.

• Vol je vol, ãe mu tudi roge odbije‰.

• Vol se veÏe za rogove, a ãlovek za jezik.

• Volk dlako menja, ãudi pa ne.

• Volk izza mladja kolje.

• Volk malo hvale ve, ko ovco poje.

• Volk v eni noãi devet far obi‰ãe.

• Volk volka ne ogrize.

• Vrag vragu rogov ne izbije.

• Vrana vrani ne izkljuje oãi.

• Vrat odkriva leta.

Page 140: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

140 

• Vrã hodi tako dolgo k vodnjaku, dokler se nerazbije.

• Vrednost pepela spozna‰ ‰ele, ko pade‰ nazaledenelem.

• Vrtnica ne zraste iz koprive.

• Vsak beraã svojo malho hvali.

• Vsak ãlovek ima svoj prav.

• Vsak ãlovek je sam sebi najbolj‰i zdravnik.

• Vsak ãlovek prena‰a svoj kriÏ.

• Vsak deÏ ima svoj ãas.

• Vsak hvali to, kar je dobro, ali se vsak tega ne drÏi.

• Vsak je sebe vreden.

• Vsak je sebi najbliÏji.

• Vsak je svoje sreãe kovaã.

• Vsak je svojega denarja vreden.

• Vsak je svojega imena vreden.

• Vsak mlinar vodi vodo na svoj mlin.

• Vsak naj na svojem pomete, pa bo po vsem ãisto.

• Vsak naj svojo vero moli, vsak svoje denarce tro‰i.

• Vsak ni za vse.

Page 141: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

141 

• Vsak otrok velja mater en zob.

• Vsak po sebi svojo sodbo sodi.

• Vsak po sebi vatle meri.

• Vsak po svoje Boga moli.

• Vsak sam najbolje ve, kje ga ãevelj Ïuli.

• Vsak se meri po svoji meri.

• Vsak se sam varuj, drugi te ne bo.

• Vsak si pomore kakor more.

• Vsak svojo kozo dere.

• Vsak za tem sledi, kar ga veseli.

• Vsak zaãetek je teÏak.

• Vsaka generacija se posmehuje stari modi, alidosledno sledi novi.

• Vsaka hudobija se prej ali kasneje kaznuje.

• Vsaka krivica je kakor na oba kraja oster meã.

• Vsaka medalja ima dve plati.

• Vsaka nova metla v zaãetku dobro pometa.

• Vsaka pesem se enkrat izpoje.

• Vsaka povodenj se uteãe.

Page 142: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

142 

• Vsaka resnica ima dva obraza.

• Vsaka rit pride enkrat na sekret.

• Vsaka skrb naj te ne pla‰i, nezgoda vsaka ne ustra‰i.

• Vsaka stvar ima svoj konec.

• Vsaka ‰ola nekaj velja.

• Vsaka vas ima svoj glas.

• Vsaka voda je pri izviru ãista.

• Vsakdanje zgubi vrednost.

• Vsakdo po svojih sposobnostih, vsakomur ponjegovem delu.

• Vsakdo se rad zapira v svojo polÏevo lupino.

• Vsakdo ve, kako je treba odgajati druge otroke.

• Vsake oãi imajo svojega slikarja.

• Vsakemu je svoje najmilej‰e.

• Vsakemu je svoje najmilej‰e.

• Vsakemu njegov znaãaj ustvarja usodo.

• Vsako ãudo za tri dni.

• Vsako ãudo za tri dni.

• Vsako delo ima svoje sonãne in senãne strani.

Page 143: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

143 

• Vsako hudo ima nekaj dobrega.

• Vsako hudo vzeti za dobro.

• Vsako obleko je treba ukrojiti po meri.

• Vsako Ïivljenje pi‰e svoj roman.

• Vse dobre stvari so tri.

• Vse je odvisno od sreãe.

• Vse je res, ãe ni laÏi vmes.

• Vse klanja se denarju, najveãjemu sleparju.

• Vse pride na dan, ãe ne prej, pa ãez sedem let.

• Vse razumeti, pomeni, vse oprostiti.

• Vse reke teãejo v morje.

• Vse se more, ãe se hoãe.

• Vse skrito postane oãito.

• Vsem ni mogoãe ustreãi.

• Vsi ljudje vse vedo.

• Vzemi tam, kjer ni, dodaj tja, kjer Ïe je — Ïal,veãkrat tako tudi je.

• Vzemi Ïenico, sebi vrstnico.

• Vzgoja mladine je temelj drÏave.

Page 144: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

144 

• Vzgojeni lahko vzgaja.

• Vztrajnost utegne kronati uspeh.

• VÏigalice in ‰karje niso za otroke.

Page 145: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

145 

Z dobrim se hudo povraãuje.

• Z dobro voljo zaãni delo, pa bo lep uspeh imelo.

• Z izgubo ãasti ãlovek veliko izgubi.

• Z lastnimi Ïulji je malokdo obogatel.

• Z laÏjo pridobljeno ni blagoslovljeno.

• Z laÏjo se ne pride daleã.

• Z leti postajamo starej‰i, ne pa vedno tudipametnej‰i.

• Z malim se zaãne, z velikim neha.

• Z nahodom gre devet bolezni.

• Z rojstvom smo Ïe zapisani smrti.

• Z velikimi gospodi ni varno igrati, ‰e manj jimposojevati.

• Z Ïlico medu ujame‰ veã muh, kakor s polnimsodom kisa.

• Z Ïlico pita, z drÏajem v oãi dreza.

Page 146: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

146 

• Za dobrim konjem se pra‰i.

• Za eno in isto stvar se ne vznemirjaj dvakrat.

• Za izreãene besede ti lahko je Ïal, za neizreãenenikoli.

• Za kogar ti ni mar, posodi mu denar.

• Za konjem naj gre ‰e uzda.

• Za krta ni treba plota okoli vrta.

• Za lenuha ni kruha.

• Za misli ni nobene uzde.

• Za moÏitev, smrt in davke ni nikoli prepozno.

• Za neke je ves svet komedija, za neke pa tragedija.

• Za plemenito srce je ves svet domovina.

• Za prepir morata biti dva.

• Za pridnega je za vsakim grmom kos kruha, podvsakim kamnom denar.

• Za pridnega je za vsakim grmom petica.

• Za siromakom vsak pes laja.

• Za skrbi je ‰e tudi jutri ãas.

• Za sreão ni nikdar prepozno.

• Za ‰parovcem gre cirovãek.

Page 147: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

147 

• Za tele se pravdajo, pa kravo zapravdajo.

• Za trgovca je domovina njegov Ïep.

• Za vsak greh je odpu‰ãanje.

• Za vsakega raste ‰iba.

• Za zakletve zaljubljencev ni kazni.

• Zaãetek ljubezni je sladek, konec pa ãesto grenak.

• Zaãetek vsake stvari je majhen.

• Zaãne v zlatu, neha v blatu.

• Zadovoljstvo ãe‰ãe prebiva v koãi, kakor v palaãi.

• Zadovoljstvo srca sreão ti da.

• Zakon brez otrok je kot dan brez sonca.

• Zakon je grob ljubezni.

• Zakon narave je tak, da z malega raste veliko.

• Zakon pravice in ãlove‰ka narava zahtevata svoje.

• Zakonska zveza je kot z medom namazan kriÏ —med se poje, kriÏ pa ostane.

• Zaljubljencu ni niãesar teÏko.

• Zaljubljenec se je poslovil od pameti.

• Zaman je graditi sreão na nesreãi drugega.

Page 148: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

148 

• Zamolãana resnica se rada ma‰ãuje.

• Zamolãano ni pisano ne brano.

• Zamujeno ‰e ni prepozno.

• Zanesljiv prijatelj je jasna pogodba.

• Zapored se tudi v mlinu melje.

• Zaradi dreves ne vidi gozda.

• Zaradi ene muhe si pajek ne prede mreÏe.

• Zaradi lenobe se pod useda.

• Zardevanje je barva kreposti.

• Zareãenega kruha se najveã poje.

• Zase ne poznajo steze, a drugim kaÏejo cesto.

• Zato smo suÏnji zakonov, da smo lahko svobodni.

• Zaupanje se vraãa z zaupanjem.

• Zaupanje v zdravnika veã pomore kakor zdravila.

• Zaverovanost v lepoto narave je vsakomurpotrebna.

• Zavist cilja na druge, a zadene sebe.

• Zavist in strah sta strasti brez uÏitka.

• Zavist je najbolj zakoreninjena strast v ãlove‰kemsrcu.

Page 149: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

149 

• Zavist je neka vrsta pohvale.

• Zavist je sestra sovra‰tva.

• Zavist Ïe od zametka propada.

• Zavist, ki molãi, je nevarnej‰a od glasne.

• Zavistnik huj‰a, ko vidi, da se bliÏnji redi.

• ZaÏgati je lahko, ogenj pogasiti pa teÏko.

• Zdrav ãlovek ima sto Ïelja, bolnik pa eno le ima.

• Zdravilo za nepo‰tenje je za nekatere pozabljenje.

• Zdravim je vse zdravo.

• Zdravnik zdravi, narava ozdravi.

• Zelje Ïelodec samo nastelje.

• Zemlja nam odvzame vse nadloge.

• Zemlja se brani smrti z brstenjem, ãlovek zrojevanjem.

• Zgodnja danica, pridnim zlatica.

• Zgubil si denar, nisi zgubil niãesar; zgubil si ãast,zgubil si pol; zgubil si pogum, zgubil si vse.

• Zidarju ni poleti nobena peãenka premastna,pozimi pa nobena suha hru‰ka pretrda.

• Zima rada z repom bije, ãe dolgo toplo sonce sije.

Page 150: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

150 

• Zima, gosposka in smrt ne prizanesejo.

• Zjutraj se nikogar ne boji, zveãer pa pred lastnosenco beÏi.

• Zlat kljuã vsaka vrata odpre.

• Zlata veriga ne da svobode.

• Zlatemu maliku se vse klanja.

• Zlato ne govori, premore pa vse.

• Zlato oroÏje — gotova zmaga.

• Zlato rado srce okameni.

• Zlato se v ognju preizku‰a.

• Zlo dejanje ne more pomagati k dobremu.

• Zlo rodi zlo.

• Zlo se z dobrim ne odganja.

• Zlo zatri v kali.

• Zloba sama popije najveãji del svojega strupa.

• Zloben ãlovek misli, da ti dela dobro, ãe ti ne delaslabo.

• Zlobni nimajo miru.

• Zlobo rodi nemoã, nemoã pa neznanje.

• Zloãinec se rad vraãa na kraj zloãina.

Page 151: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

151 

• Zmaga ima sto oãetov, poraz pa je sirota.

• Zmaga nad duhom je popolnej‰a kot zmaga zoroÏjem.

• Zmanjka vina, ni razgovora; zmanjka denarja, niprijatelja.

• Zmota ãloveku ne da videti resnice.

• Zmotiti se, je ãlove‰ko.

• Znamenje dobrega srca je veder obraz.

• Znanja ne zajemamo s korcem.

• Znanje je bogastvo.

• Znanje je moã.

• Znanje molãi, neznanje kriãi.

• Zob za zob, kri za kri.

• Zrak napihne mehur, o‰abnost pa norca

• Zrela hru‰ka sama pade z drevesa.

• Zrelo jabolko samo pade.

• Zrno do zrna pogaãa, kamen do kamna palaãa.

• Zunaj lep, znotraj slep.

• Zunaj lepota, znotraj praznota.

Page 152: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

152 

• Zveãer s kurami spat, zjutraj s ptiãki vstat, dan jetreba iskat.

• Zveãer se dan hvali.

• Zvijaãa je sili kos.

• Zvitost se pobija z zvitostjo.

Page 153: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

153 

Îaba bo skakala v moãvirje, ãetudi bi jo postavilna prestol.

• Îalitvi se najbolj ma‰ãuje‰ z nasmehom.

• Îalost in tuga je strupena kuga.

• Îalosten je svet, ki oblaãi obleãene in slaãi sleãene.

• Îalosti ne more‰ deliti.

• Îe rano zaãne Ïgati, kar misli kopriva postati.

• Îe staro je pravilo, da delo zahteva plaãilo.

• Îe velja, kamor srce pelja.

• Îena deli z moÏem dobro in slabo.

• Îena drÏi hi‰i tri vogale in ‰e ãetrtega moÏupodpira.

• Îena je re‰itev ali pogubitev druÏine.

• Îena moÏa naredi, ali ga pa skazi.

• Îena pusta, moÏ gotovo pijanec.

• Îena se v moÏu vidi.

Page 154: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

154 

• Îene umetnikov bi morale ostati vedno lepe inmlade, a ker tega ni, zato to boli.

• Îeni se tam, kjer bo‰ imel klobuk obesiti kam.

• Îeniti se je treba z u‰esi, ne pa z oãmi.

• Îenska brez moÏa je kot hi‰a brez strehe.

• Îenska brez neÏnosti je nemogoãa, kakor mo‰kibrez smelosti.

• Îenska je zlo, ali nujno.

• Îenska od nezvestobe veliko priãakuje, malo padobi.

• Îenska prevzame srce, petje razveseli, vino pa utopiskrbi.

• Îenska samo tega ne pove, ãesar ne ve.

• Îenska vladarica sveta, a suÏenj Ïelja.

• Îenska zamolãi, kar v glavi veã ni.

• Îenska zato izbira, da izbrano rodi.

• Îenska, ki hoãe, vedno delo najde.

• Îenska, ki iskreno ljubi, ne more biti ne zlobna, nenezvesta.

• Îenske in zdravniki vedo, kako je laÏ potrebnaljudem.

Page 155: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

155 

• Îenske solze so najuspe‰nej‰a vodna sila.

• Îensko oroÏje je lepota in solze.

• Îivali pred smrtjo molãe, ljudje se upirajo.

• Îivali rade umirajo same.

• Îivemu ãloveku se vse pripeti, mrtvemu samo jama.

• Îiveti in pustiti Ïiveti.

• Îivi naj Ïivijo, mrtvi naj poãivajo.

• Îivi primerno svoji Ïetvi.

• Îivi prosto, doÏivi‰ let sto.

• Îivi se samo enkrat, pravita modrijan in bedak.

• Îivi tako, da bo‰ sanjal lepo.

• Îivi, kakor more‰, ãe ne more‰, kakor hoãe‰.

• Îivljenje ãloveka izuãi.

• Îivljenje je nesreãnemu dolgo, sreãnemu kratko.

• Îivljenje je preveã kratko in ãlovek si ga ne smesam sebi greniti.

• Îivljenje nas naredi mehke, kjer smo trdi, in trde,kjer smo mehki.

Page 156: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

156 

• Îivljenjske teÏave nam pomagajo prena‰ati miselna smrt, a misel na smrt nam pomaga prena‰atiÏivljenjske teÏave.

• Îlahta je raztrgana plahta, ki se pa ne da za‰iti.

Page 157: Zbirke in Zborniki - Ljudski Pregovori

BESeDALJUDSKI PREGOVORI

157 

www.omnibus.se/beseda

ISBN 91-7301-299-8