of 20/20
ZBIRKA NALOG ZA ZAKLJUČNO PREVERJANJE ZNANJA Nana Cajhen, Neža Cigüt, Nevenka Drusany, Irena Hodnik, Dragica Kapko in Petra Podlesnik SLOVENŠČINA 9+ Preizkusi

Zbirka nalog.indd

  • View
    228

  • Download
    0

Embed Size (px)

Text of Zbirka nalog.indd

  • ZBIRKA NALOG ZA ZAKLJUNO PREVERJANJE ZNANJANana Cajhen, Nea Cigt, Nevenka Drusany, Irena Hodnik, Dragica Kapko in Petra Podlesnik

    SLOVENINA 9+Preizkusi

  • Avtorice: Nana Cajhen, Nea Cigt, Nevenka Drusany, Irena Hodnik, Dragica Kapko, Petra Podlesnik Jezikovni pregled: Darka Tepina PodgorekIlustracije: Suzana Bricelj

    Urednici: Sabina Tame, Katja KrinikDirektor produkcije: Klemen Fedran

    Izdala in zaloila: Zaloba Rokus Klett, d. o. o.Za zalobo: Marua Kmet

    Oblikovanje naslovnice: Ale Punik, Beti JazbecOblikovanje in prelom: Studio Signum, d. o. o.Tisk: Grafostil, d. o. o.1. izdaja: 3. ponatisNaklada: 1.500 izvodov

    Ljubljana 2012

    UvodDraga uenka, dragi uenec!Zate smo pripravile 15 preizkusov znanja iz slovenine, in sicer zato, da bi se im bolje pripravil/-a na zakljuno preverjanje znanja.Nai preizkusi so zasnovani tako kot preizkusi za zunanje preverjanje znanja, ki te akajo na koncu devetletke. To pomeni, da jih posnemajo po vsebinski in po oblikovni plati. Vsak na preizkus je samostojna enota; tako ti elimo omogoiti pregledno reevanje in te postopno pripraviti na zunanje preverjanje znanja. Vse naloge so tokovane. Ker pa elimo, da svoje znanje utrjuje in tudi nadgrajuje, smo pripravile e dodatne naloge. Te so posebej zaznamovane in niso tokovane; so pa tudi zahtevneje od drugih nalog. Kljub temu ti svetujemo, da jih skua reiti; z njimi te namre elimo spodbuditi k pridobivanju novega znanja. Avtorice ti elimo, da bi se z zbirko nalog Rei me reim te (slovenina 9) veliko nauil/-a in dobro ponovil/-a ter utrdil/-a svoje znanje, tako da bi im bolj uspeno opravil/-a nacionalni preizkus znanja iz slovenine.AvtoriceZahvaljujemo se konzulentkama dr. Martini Kriaj Ortar in dr. Alenki bogar za strokovno pomo in svetovanje.

    ZBIRKA ZNAM ZA VE

    SLOVENINA 9+Rei me reim tePreizkusi

    Zaloba Rokus Klett, d. o. o.Stegne 9 b1000 LjubljanaTelefon: (01) 513 46 00Telefaks: (01) 513 46 99E-pota: [email protected]

    Zaloba Rokus Klett, d. o. o. (2007). Vse pravice pridrane.

    Brez pisnega dovoljenja zalonika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobitev, predelava ali druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakrnem koli obsegu in postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. lena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kritev avtorske pravice.

    Vse knjige in dodatna gradiva Zalobe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.

    CIP - Kataloni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjinica, Ljubljana

    811.163.6(075.2)(076)

    ZNAM za ve. Slovenina 9+ : zbirka nalog za zakljuno preverjanje znanja / Nana Cajhen ... [et al.] ; [ilustracije Suzana Bricelj]. - 1. izd., 3. ponatis. - Ljubljana : Rokus Klett, 2011. - (Zbirka Znam za ve)

    ISBN 978-961-209-721-91. Cajhen, Nana259456512

  • Rei me Reim te Zbirka nalog za zakljuno preverjanje znanja iz slovenine

    Preizkus 1

    3

    I. del II. del

    I. delNaloge I. dela se navezujejo na besedilo eli si novih kolajn.

    1. Pozorno preberi izhodino besedilo. Odgovori na vpraanja.Kdo je napisal besedilo?

    Kje je bilo objavljeno?

    V kateri rubriki je bilo objavljeno?

    Na kateri strani je bilo objavljeno?

    Kdaj je bilo objavljeno?

    Na osnovi esa je nastalo besedilo?

    2. Kaj je izhodino besedilo? Obkroi rko pred pravilnim odgovorom.A Intervju.

    B Poroilo o uspehu slovenskega ahista.

    C Opis ahistovega delovnega dne.

    Poroilo o pogovoru.

    3. O kom govori besedilo? Na rto napii ime in priimek. Kje je napisan ta podatek? Obkroi rko pred pravilnima odgovoroma.

    A V naslovu.

    B V uvodnem delu.

    C V nadnaslovu.

    V prvem odstavku.

    4. Zakaj se je novinar pogovarjal s to osebo in o njej? Odgovor napii na rto.

    emu je novinar napisal to besedilo? Odgovor napii na rto.

    5. Koliko ljudi se je pogovarjalo? Odgovor napii na rto. Naslednje povedi dopolni z ustreznim imenom in priimkom.

    Slovenske ahiste je na zadnjem svetovnem mladinskem prvenstvu vodil

    .

    Svetovni mladinski ahovski prvak je pred 40 leti postal .

    Slovensko ahovsko zvezo vodi .

    6. Koliko trenerjev ima Luka? Odgovor napii na rto. Ta podatek je v izhodinem besedilu omenjen dvakrat; v katerih odstavkih je omenjen

    in s katerimi besedami? Odgovor vpii v preglednico.

    KATERI ODSTAVEK? S KATERIMI BESEDAMI?

    3toke

    1toka

    2toki

    2toki

    2toki

    3toke

    Zbirka nalog.indd 3Zbirka nalog.indd 3 13.8.2007 14:01:0513.8.2007 14:01:05

  • Rei me Reim te Zbirka nalog za zakljuno preverjanje znanja iz slovenine

    Preizkus 1 I. del II. del

    4

    7. O em so govorili novinarjevi sogovorci? Povei.1 Prvi je govoril o ahistovem izjemnem uspehu.

    2 Drugi je govoril o svojih ahovskih nartih.

    3 Tretji je govoril o ahistovih pripravah in igri.

    4 etrti je govoril o pomenu kolajne in o zaslugah za ta uspeh.

    8. Kako so naslednji kraji/drave povezani z naim mladim ahistom? Odgovor napii na rto.Bled

    Brnik

    Heraklion

    Indija

    9. Podrtaj pravilni odgovor. Svetovno mladinsko ahovsko prvenstvo je bilo

    na zaetku novembra / na zaetku decembra / na koncu novembra.

    10. S katerima besedama je v izhodinem besedilu poimenovano odlije, ki ga je osvojil mladi slovenski ahist? Odgovor napii na rti.

    in

    Kaj sta napisani besedi? Obkroi rko pred pravilnim odgovorom.A Protipomenki.

    B Besedi iz iste besedne druine.

    C Sopomenki.

    Podpomenka in nadpomenka.

    11. Obkroi rko pred pravilnim odgovorom.Besedo ele iz 2. povedi v 1. odstavku lahko zamenjamo z besedoA e.

    B komaj.

    C celo.

    e.

    12. Iz povedi Le pred zadnjo partijo sva nekoliko podrobneje pogledala v literaturo prepii prevzeti besedi. Nato jima pripii domao ustreznico. Za prvo jo najde v naslednji povedi v 2. odstavku.

    PREVZETA BESEDA DOMAA BESEDA

    13. Iz 3. odstavka prepii stopnjevani pridevnik in mu pripii preostali stopnji.

    OSNOVNIK PRIMERNIK PRESENIK

    2toki

    2toki

    1toka

    2toki

    1toka

    2toki

    2toki

    Zbirka nalog.indd 4Zbirka nalog.indd 4 13.8.2007 14:01:0513.8.2007 14:01:05

  • Rei me Reim te Zbirka nalog za zakljuno preverjanje znanja iz slovenine

    Preizkus 1

    5

    I. del II. del

    14. Iz povedi Hkrati pa tudi dokazuje, da se s trdim delom veliko dosee prepii glagola.

    Kaj imata razlino? Obkroi rko pred pravilno trditvijo.A Osebo.

    B tevilo.

    C asovno obliko.

    Naklonsko obliko.

    D Trajanje dejanja.

    Prepisana glagola uporabi v naslednji povedi. Nenehno je moral , kaj bo neko zmogel .

    15. Kako je novinar poroal o tem, kar so povedali njegovi sogovorci? Povei.O besedah prvega sogovorca je poroal ____ A z odvisnim govorom.

    O besedah drugega sogovorca je poroal ____ B z odvisnim in premim govorom.

    O besedah tretjega sogovorca je poroal ____ C s premim govorom.

    O besedah etrtega sogovorca je poroal ____

    16. Poved Luka nam je povedal, da se mu ivljenje sploh ne bo spremenilo in da bo e vedno treniral po dve uri na dan spremeni tako, da bo o tem, kar je povedal ahist, poroal z njegovimi besedami.

    Podrtaj pravilni odgovor. Zapisal si poved s premim govorom / z odvisnim govorom.

    17. Kateri stavni len je podrtan v stavku Po prihodu na brniko letalie smo se pogovarjali z uspenim ahistom? Obkroi rko pred pravilnim odgovorom.A Povedek.

    B Predmet.

    C Prislovno doloila asa.

    Prislovno doloilo naina.

    D Prislovno doloilo kraja.

    Podrtani stavni len pretvori v odvisni stavek in zapii poved.

    18. Predstavljaj si, da bo za olski asopis pripravil intervju z mladim svetovnim ahovskimprvakom. Napii mu pronjo za intervju. Poslal mu jo bo na O Domale, Bistrika c. 19, 1230 Domale. Vse potrebne podatke si izmisli sam.

    SKUPAJ

    40tok

    3toke

    2toki

    2toki

    2toki

    6tok

    Zbirka nalog.indd 5Zbirka nalog.indd 5 13.8.2007 14:01:0513.8.2007 14:01:05

  • Rei me Reim te Zbirka nalog za zakljuno preverjanje znanja iz slovenine

    Preizkus 1 I. del II. del

    6

    I. del DODATNE NALOGE

    1. Kaj pomeni podrtana besedna zveza v povedi Na sogovorec je arel od zadovoljstva?

    2. Napii samostalnike, iz katerih so tvorjeni naslednji pridevniki. velikanski

    svetovni

    mladinski

    bronast

    brniki

    3. Iz dodanih podatkov o drugem sogovorcu prepii samostalnik 1. moke sklanjatve: 2. moke sklanjatve:

    4. Iz naslova in nadnaslova prepii pridevnike in jih stopnjuj.

    OSNOVNIK PRIMERNIK PRESENIK

    5. Kateri povedi imata enak pomen kot poved Luka je postal svetovni mladinski prvak v ahu, vendar pa se mu ivljenje ne bo spremenilo. Obkroi rko pred pravilnima odgovoroma.A Ker je Luka postal svetovni mladinski prvak v ahu, se mu ivljenje ne bo spremenilo.

    B Luka je postal svetovni prvak v ahu, da se mu ne bo ivljenje spremenilo.

    C eprav je Luka postal svetovni mladinski prvak v ahu, se mu ivljenje ne bo spremenilo.

    eprav se Luki ivljenje ne bo spremenilo, je postal svetovni mladinski prvak v ahu.

    D Kljub naslovu svetovnega mladinskega prvaka v ahu se Luki ivljenje ne bo spremenilo.

    6. Iz besedila prepii kratici za svetovno in evropsko prvenstvo. V em se evropsko prvenstvo loi od svetovnega?

    7. Letnico iz 1. odstavka napii z besedo.

    8. V uvodnem delu sta glavni in vrstilni tevnik napisana z besedo. Napii ju s tevilko. Glavni tevnik:

    Vrstilni tevnik:

    9. Ali je prav, da je na koncu 2. povedi v 1. odstavku klicaj?DA NE

    Pojasni svoj odgovor.

    Zbirka nalog.indd 6Zbirka nalog.indd 6 13.8.2007 14:01:0513.8.2007 14:01:05

  • Rei me Reim te Zbirka nalog za zakljuno preverjanje znanja iz slovenine

    Preizkus 1

    7

    I. del II. del

    10. Ali je prav, da sta vejici v 1. povedi v 1. odstavku?DA NE

    Pojasni svoj odgovor.

    11. Besede v oklepaju postavi v pravilno obliko.

    Novinar bi se rad pogovarjal z (Luka Leni) ,

    (Oskar Orel) in (Zlatko Baagi) .

    Na Kreti je bil prvi po 40 letih doseen uspeh

    (Bruno Parma) . Luka obiskuje osnovno olo v

    (Domale) . eli si e veliko (nova, kolajna)

    .

    12. V vsaki povedi je ena napaka. Odpravi jo.

    ahisti so se vrnili iz Bleda.

    Sogovorec je pohvalil tudi stara.

    Vsi so hvalili Lukino igro.

    Luka se je vrnil z kolajno v epu.

    Luka je mogel trdo delati za tako velik uspeh.

    eli si postat mednarodni mojster.

    lanek je izel v prvi decemberski tevilki.

    Njegova ivljenska pot bo e zanimiva.

    Premagal je tudi Madarske ahiste.

    II. delNaloge II. dela se navezujejo na pesem Kaj je srea Bine tampe mavc.

    1. Pozorno preberi izhodino besedilo. Odgovori na vpraanja.Tema pesmi je , takim pesmim, ki izpovedujejo obutja,

    pravimo pesmi, knjievna zvrst pa se imenuje .

    2. S katerim pojmom bi v 1. kitici zamenjal zadnji verz, da se pomen ne bi spremenil?

    3. Ali se srea pojavi velikokrat v ivljenju? Poii odgovor v pesmi izpii en verz iz 5. kitice.

    4. Pesnica si zamilja sreo tudi z verzi, ki izraajo pomensko nasprotje (antitezo). V katerih kiticah ga/jo najdemo? in Izpii dva verza, ki izraata tako nasprotje.

    3toke

    1toka

    1toka

    2toki

    Zbirka nalog.indd 7Zbirka nalog.indd 7 13.8.2007 14:01:0513.8.2007 14:01:05

  • Rei me Reim te Zbirka nalog za zakljuno preverjanje znanja iz slovenine

    Preizkus 1

    8

    I. del II. del

    5. Povei, kar je znailno za sreo, z verzi iz pesmi, ki to lastnost najbolj kaejo. Na rto vpii ustrezne tevilke.

    A minljiva 1 In nikoli je ni odve

    B zaeljena 2 Srea je ronat denik

    C optimistina 3 Srea je op majhnih sreic

    poosebljena 4 neponovljiv trenutek

    5 Srea je pesem, prijatelj

    6. emu, komu se tebi zdi sreenosen dotik podoben? Dopolni s svojo primero ali kamparacijo. Sreenosen dotik je

    7. Obkroi rko pred pravilnim odgovorom. Z verzom za vse, ki jih znajo ubrati pesnica izraa A da so sreni isto vsi.

    B da so sreni vsi, ki verjamejo vanjo.

    C da si je sreo treba znati poiskati.

    da se vsi lahko veselijo sree.

    8. Doloi rimo v 2. kitici. Povei, da bo prav.

    rima v 1. kitici verina

    rima v 3. kitici pretrgana

    prestopna

    oklepajoa

    svobodna

    Iz zadnje kitice izpii primer soglasnikega stika ali aliteracije.

    9. Kaj meni, da nam je pesnica elela sporoiti? Odgovor zapii v 3 povedih povzemi, kaj je za posameznika srea in ali je tono dololjiva.

    10. Glede na sporoilo pesmi pripii pesmi e svoj naslov.

    SKUPAJ

    45tok

    2toki

    2toki

    1toka

    4toke

    3toke

    1toka

    Zbirka nalog.indd 8Zbirka nalog.indd 8 13.8.2007 14:01:0613.8.2007 14:01:06

  • Rei me Reim te Zbirka nalog za zakljuno preverjanje znanja iz slovenine

    9

    I. del II. del

    I. delNaloge I. dela se navezujejo na besedilo Sesalec OXYGEN.

    1. Pozorno preberi izhodino besedilo. Odgovori na vpraanja. O em govori besedilo? Odgovor napii s samimi pisanimi rkami.

    Kako si napisal ime naprave? Podrtaj pravilni odgovor. Z malo zaetnico. / Z veliko zaetnico. Napii, zakaj si se tako odloil. Ali je ime naprave domae ali prevzeto? Kaj pomeni? emu je dal izdelovalec napravi tako ime?

    2. Komu je namenjeno besedilo? Obkroi rko pred pravilnim odgovorom.A Bralcem asopisa.

    B Gledalcem TV-oddaje.

    C Uporabnikom te naprave.

    Izdelovalcem te naprave.

    3. Katere tri vrste podatkov si izvedel o tej napravi? Napii jih na rte. ,

    ,

    .

    4. Kaj e vsebuje izhodino besedilo? Odgovora napii na rti. in

    emu je napisano prvo?

    emu pa je napisano drugo?

    5. Ali so trditve pravilne? Obkroi DA ali NE.Vsi deli sesalca so iz kovine. DA NE

    Sesalec ima devet nastavkov za sesanje. DA NE

    Ob pregretju se sesalec ugasne sam od sebe. DA NE

    S sesalcem lahko posesamo politi sok. DA NE

    V Navodilu za uporabo je navedeno samo, kaj moramo narediti pred sesanjem. DA NE

    Naprava za sesanje je v besedilu poimenovana samo na en nain oz. vseskozi z isto besedo. DA NE

    6. Podrtaj pravilno trditev. Beseda sesalec je enopomenska / vepomenska. Uporabi jo v naslednji povedi. Tla poistite OXYGEN.

    Preizkus 2

    3toke

    1toka

    3toke

    3toke

    3toke

    2toki

    Zbirka nalog.indd 9Zbirka nalog.indd 9 13.8.2007 14:01:0613.8.2007 14:01:06

  • Rei me Reim te Zbirka nalog za zakljuno preverjanje znanja iz slovenine

    I. del II. del

    10

    7. Podrtana pridevnika pretvori v ustrezno besedno zvezo. talne obloge obloge

    plastino ohije ohije

    Napii vpraalnico za podrtana pridevnike ter jima doloi vrsto. vpraalnica:

    vrsta:

    8. V razdelku Opozorilo se en glagol ponovi sedemkrat; napii ga v nedoloniku.

    Kaj je s tem glagolom izraeno v povedih v naem besedilu? Obkroi rko pred pravilnim odgovorom.A Dovoljenje.

    B Prepoved.

    9. Koliko stvari je odsvetovano sesati? Iz povedi, ki govori o tem, prepii samostalnik v ednini. Ali ga lahko postavi v mnoino?

    DA NE

    10. Iz imena prvega in tretjega dela sesalca prepii samostalnika in jima doloi spol.

    SAMOSTALNIK SPOL

    11. Oglej si stavno sestavo povedi v Navodilu za uporabo. Nato vpii ustrezno zaporedno tevilko povedi. enostavna poved:

    dvostavna poved:

    tristavna poved:

    Primerjaj dvostavne povedi. V em se ena loi od ostalih?

    12. V povedi Sesalec se ugasne, e se zamai cev obkroi glavni stavek. Kaj izraa odvisni stavek? Obkroi rko pred pravilnim odgovorom.

    A Namen.

    B Vzrok.

    C Pogoj.

    Izjemo.

    D as.

    Pretvori ga v navadno prislovno doloilo in napii novo poved.

    Preizkus 2

    4toke

    2toki

    2toki

    2toki

    3toke

    2toki

    Zbirka nalog.indd 10Zbirka nalog.indd 10 13.8.2007 14:01:0613.8.2007 14:01:06

  • ZBIRKA NALOG ZA ZAKLJUNO PREVERJANJE ZNANJANana Cajhen, Nea Cigt, Nevenka Drusany, Irena Hodnik, Dragica Kapko in Petra Podlesnik

    SLOVENINA 9+Besedila

  • ZBIRKA ZNAM ZA VE

    SLOVENINA 9+Rei me reim teBesedila

    Avtorice: Nana Cajhen, Nea Cigt, Nevenka Drusany, Irena Hodnik, Dragica Kapko, Petra Podlesnik Jezikovni pregled: Darka Tepina Podgorek

    Zaloba Rokus Klett, d. o. o.Stegne 9 b1000 LjubljanaTelefon: (01) 513 46 00Telefaks: (01) 513 46 99E-pota: [email protected]

    Zaloba Rokus Klett, d. o. o. (2007). Vse pravice pridrane.

    Brez pisnega dovoljenja zalonika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobitev, predelava ali druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakrnem koli obsegu in postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. lena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kritev avtorske pravice.

    Vse knjige in dodatna gradiva Zalobe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.

    Ilustracije: Suzana Bricelj

    Urednici: Sabina Tame, Katja KrinikDirektor produkcije: Klemen Fedran

    Izdala in zaloila: Zaloba Rokus Klett, d. o. o.Za zalobo: Marua Kmet

    Oblikovanje naslovnice: Ale Punik, Beti JazbecOblikovanje in prelom: Studio Signum, d. o. o.Tisk: Grafostil, d. o. o.1. izdaja: 3. ponatisNaklada: 1.500 izvodov

    Ljubljana 2012

    CIP - Kataloni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjinica, Ljubljana

    811.163.6(075.2)(076)

    ZNAM za ve. Slovenina 9+ : zbirka nalog za zakljuno preverjanje znanja / Nana Cajhen ... [et al.] ; [ilustracije Suzana Bricelj]. - 1. izd., 3. ponatis. - Ljubljana : Rokus Klett, 2011. - (Zbirka Znam za ve)

    ISBN 978-961-209-721-91. Cajhen, Nana259456512

  • Rei me Reim te Zbirka nalog za zakljuno preverjanje znanja iz slovenine

    3

    I. del II. del

    BESEDILA

    Mladi ahist Luka Leni ima velike narte

    eli si novih kolajnLjubljana Mladi slovenski portniki so dosegli e en velik uspeh. Luka Leni, osmoolec iz Domal, je na svetovnem prvenstvu v Herakliju na Kreti osvojil prvo mesto ter tako postal svetovni ahovski prvak v kategoriji do 14 let. Po prihodu na brniko letalie smo se pogovarjali z njim, z njegovim trenerjem, s predsednikom ahovske zveze Slovenije in z vodjo slovenske ahovske ekipe.

    Milan Kneevi, predsednik ZS, je kar arel od zadovolj-stva. Kako tudi ne bi, e pa je Luka ele drugi slovenski ahist z naslovom svetovne-ga mladin skega prvaka (prvi je to postal Bruno Parma leta 1962)! Svoje veselje je strnil z besedami: Lukov uspeh je res velikanski in zelo pomem-ben za slovenski ah. Njegova medalja je velika spodbuda za vse slovenske ahiste. Hkrati pa tudi dokazuje, da se lahko s trdim delom veliko dosee. Za Lukov uspeh so poleg njega zasluni tudi njegovi stari in oba trenerja.

    Oskar Orel, vodja nae ahov ske ekipe na Kreti, tudi sam imeniten ahist (na SP l. 1974 je osvojil bronasto kolaj-

    no), je povedal: Luka je bil pripravljen zelo dobro. Za tre-ning je izkoristil tudi ahovsko olimpiado, ki je bila pred mese-ci na Bledu. Na SP na Kreti je vselej vedel, kaj bo igral. Le pred zadnjo partijo sva neko-liko po drobneje pogledala v literaturo. In prav tista pozi-cija, ki sva jo preigravala na predveer odloil nega spopa-da, se je naslednji dan pojavila na ahov nici. Luka se je odli-no znael in s rnimi figurami premagal Indijca Rohita.

    Matja Mikac, Lovrov tre-ner (poleg Zlatka Baagia), pa je pristavil: Prej sem si elel, da bi imeli deset Leniev tako bi kateri morda le osvo-jil medaljo. No, pa je bil dovolj en sam, ki je v hudi konkuren-

    ci s ahisti iz ahovsko najbolj razvitih drav (npr. Madarske, Rusije in drugih drav nekda-nje Sovjetske zveze) dokazal, da je v svoji kategoriji najbolj-i na svetu.

    Luka nam je povedal, da je lepo biti svetovni prvak. Vendar pa se njegovo ivlje-nje ne bo kaj prida spremeni-lo tako kot doslej bo namre treniral po dve uri na dan, zve-er pa se bo posveal ahu ob raunalniku. Zaupal nam je tudi svoje narte za prihod-nost: V letu in pol bi rad postal mednarodni mojster ter kasneje velemojster. Seveda pa si elim e katero kolajno na EP in SP.(Prirejeno po lanku Bojana Kavia.)

    Delosreda, 2. decembra 2002 port e-pota sport delo.si 12

    Preizkus 1

    Zbirka nalog_besedila.indd 3Zbirka nalog_besedila.indd 3 13.8.2007 14:01:4513.8.2007 14:01:45

  • Rei me Reim te Zbirka nalog za zakljuno preverjanje znanja iz slovenineBESEDILA

    4

    I. del II. del

    Bina tampe mavc

    Kaj je sreaSrea je nenavadnih oblik,barv, vonjav in velikosti.

    Srea je vsemu sreen zapikod rojstva, pa do starosti.

    Srea je ronat deniknad sivim dejem bridkostiin svilnat klobuek vedrinenad pustim licem strogosti.

    Srea je op majhnih sreicza vse, ki jih znajo ubrati,

    krlaten srek ljubezni,narisan nad vhodnimi vrati.

    Srea je, ko sonce z nebaraztopi senne strani due,

    ko mokri oblaki dejaohladijo vroico sue.

    Srea je pesem, prijatelj,kocka in pliast medvedek,

    neponovljiv trenutek,lep, dragocen in redek.

    Srea je najbolj srenihvelikosti, vonjav in oblik.

    In nikoli je ni preveza tisti sreenosen dotik.

    Bina tampe mavc: Nebeke koije. Ljubljana: EPTA, 1994. 8.

    Preizkus 1

    Zbirka nalog_besedila.indd 4Zbirka nalog_besedila.indd 4 13.8.2007 14:01:4713.8.2007 14:01:47

  • Rei me Reim te Zbirka nalog za zakljuno preverjanje znanja iz slovenine

    5

    I. del II. del

    BESEDILA

    Sesalec OxygenSesalec OXYGEN odstranjuje prah s tal in talnih oblog, iz re in pranj, uporaben pa je tudi za globin-sko sesanje.

    Sestavni deli: 1. plastino ohije, 2. upogljiva cev z roajem, 3. nastavljiva cev, 4. nastavki za parket, talne obloge, globinsko sesanje, sesanje prahu iz pranj in etkanje, vrtljivi

    nastavek, iroki nastavek za ree ter omelo za prah, 5. filter za motor, 6. filter za zrak, 7. kabel, 8. gumb za nastavitev moi, 9. kontrolna luka, 10. gumb za odvijanje/navijanje kabla,11. vklopno/izklopno stikalo,12. stikalo za samodejno ugaanje sesalca.

    Mo naprave: 1700 W.

    Navodilo za uporabo: 1. Preverite, ali je v napravi vreka za prah. 2. Upogljivo cev vstavite v napravo tako, da se bo sproila zaponka in se bo cev vpela v ohije. 3. Na roaj upogljive cevi pripnite nastavljivo cev. 4. Na nastavljivo cev nataknite nastavek za sesanje. 5. Pritisnite na gumb za odvijanje/navijanje kabla, odvijte kabel in ga prikljuite na elektrino

    omreje. 6. Z nogo pritisnite na vklopno/izklopno stikalo in poenite sesalnik. 7. Zavrtite gumb za nastavitev moi ter tako doloite mo sesanja. 8. Po konanem sesanju izkljuite sesalnik. 9. Iz vtinice potegnite kabel.10. Pritisnite na gumb za odvijanje/navijanje kabla in ta se bo samodejno pospravil v ohije.

    Opozorilo: Nikoli ne smete sesati brez vreke za prah. Sesalnik ima varnostno napravo, ki prepreuje zapiranje pokrova, e ni v napravi vreke za prah;

    zato pokrova ne smete zapirati na silo. Sesalnik se samodejno ugasne, e se pregreje motor, e se zamai cev ali e je vreka za prah

    polna. Sesalnika ne smete vlei za kabel ali ga tako dvigati. Sesalnika ne smete uporabljati, e je kabel pokodovan. Sesalnik hranite na suhem. Vanj ne sme priti voda. Ne smete sesati v bliini vnetljivih snovi. Ne smete sesati mokrih povrin, ostrih predmetov, vroega pepela ali priganih cigaretnih

    ogorkov. Sesalec ima dvojno izolacijo, zato ga ni treba ozemljiti. Sesalec naj uporabljajo samo odrasle osebe, in sicer le za obiajno sesanje v gospodinjstvu.

    (Prirejeno po besedilu Oxygen, Elektrolux)

    Preizkus 2

    Zbirka nalog_besedila.indd 5Zbirka nalog_besedila.indd 5 13.8.2007 14:01:4713.8.2007 14:01:47

  • Rei me Reim te Zbirka nalog za zakljuno preverjanje znanja iz slovenineBESEDILA

    6

    I. del II. del

    Tonke Dragt

    Robot z boljega trgaZunaj je deevalo, a v razredu je kljub temu sijalo sonce umetno sonce, a je bilo morda e bolje od pravega. Otroci so s slualkami na uesih sedeli za belimi mizami in posluali Osrednjega rau-narja, ki jim je narekoval matematine naloge. Reevali so jih s pomojo raunalnikov, ki so bili pred njimi. e je bila reitev pravilna, se je na ekranu izpisala z modrimi tevilkami. e pa je bila napana, so bile tevilke oranne. To se je zgodilo le malokrat, saj otroci niso raunali sami: rau-nalniki so to poeli namesto njih. Ampak vedno si se lahko zmotil in pritisnil napano tipko. To se je zgodilo Eduju, in to e drugi. V slualkah je zaslial strog glas Osrednjega Raunarja:

    Edu, trojko si zamenjal s petico. Je mar tevilke od ena do deset teko znati na pamet? Stroji skoraj vse naredijo namesto vas, nekaj pa vendarle mora storiti sam!

    Edu je zavzdihnil. Bolj se mora zbrati, drugae ga bodo po pouku spet zadrali v oli. Danes imajo e tako ali tako dolg pouk: od devetih do enajstih. Toda Edu se je e naprej oziral k vratom. Kmalu bo namre v razred priel robot, ki vsak dan pobere njihove domae naloge in jih pregleda ...

    Prednja stena uilnice se je razsvetlila. Otroci so si sneli slualke. Takoj nato pa se je v razredu spet nekoliko stemnilo, a ne zaradi oblakov, in iz glavnega zvonika je zadonel kovinski glas: Zdaj bomo zaeli uro astrologije. Marga odpri knjigo in zani brati.

    Marga je vstala in knjigo postavila na stojalo pred bralno napravo, ki je stala sredi uilnice. Pritisnila je na nekaj gumbov in naprava je spregovorila ...

    Edu je razmiljal: Kakna srea, da stroji znajo brati. Oe pravi, da obstaja 25 rk. Ne predstav-ljam si, da bi moral vse poznati. Groza. e dobro, da za raunanje z raunalnikom ne potrebujemo ve kot deset tevilk ... Veraj so pri pouku zgodovine povedali, da so se nekdaj v olah prav zares uili brati rko za rko.

    Kovinski glas je rekel: Zdaj si bomo ogledali rdei planet, ki se imenuje Mars.Prednja stran razreda je potemnela in poasi so se na njej zasvetile zvezde. Edu je pozorno sledil

    razlagi; astrologijo je imel mnogo raje kot raunanje. Konno se je sredi stene pojavil Mars.Poglejte, je zael kovinski glas, zdaj e lahko razloite puave in prav tukaj je lovek prvi

    stopil na Mars.Petnajst minut je kmalu minilo in olske ure je bilo konec. Sonce je v razredu spet moneje zasve-

    tilo. Hip zatem so se odprla vrata. Skozi se je pripeljal robot za domae naloge. Zaokroil je med otroki in se pred vsakim posebej ustavil. Uenci so morali domae naloge vloiti v posebno reo na njegovih prsih. Pri Emuju pa je robot obstal.

    akam na tvojo nalogo, je zdrdral s kovinskim glasom.Udu je zardel in zajecljal: Ni ...nimam je.Nisi napravil naloge, je rekel robot. Njegov glas je bil monoton kot vedno, le oesne luke so

    se moneje zasvetile.Ne, je odgovoril Udu. Ampak nisem jaz kriv! Na druinski robot, ki nam pomaga pri opra-

    vilih in nalogah, je pokvarjen.Tonke Dragt: Robot z boljega trga. Ljubljana: EPTA, 1996. 9.

    Preizkus 2

    Zbirka nalog_besedila.indd 6Zbirka nalog_besedila.indd 6 13.8.2007 14:01:4713.8.2007 14:01:47

  • Rei me Reim te Zbirka nalog za zakljuno preverjanje znanja iz slovenine

    7

    I. del II. del

    BESEDILA

    Kaj vsebujejo obloene tablete PIKOVIT? Ena obloena tableta vsebuje:Retinolum (vitamin A, kot retinilpalmitat) 600 i.e.Cholecalciferolum (vitamin D3) 80 i.e.Acidum ascorbicum (vitamin C) 10 mgThiamini nitras (vitamin B1) 0,25 mgRiboflaminum (vitamin B2) 0,3 mgPyridoxini chloridum (vitamin B6) 0,3 mgCyanocobalaminum (vitamin B12) 0,2 ugNicotinamidum (nikotanimid) 3 mgCalcii pantothenas (kalcijev pantotenat) 1,2 mgAcidum folicum (folna kislina) 0,04 mgCalcum (kalcij, Ca2+, kot kalcijev hidrogenfosfat) 12,5 mgPhosphorus (fosfor, P5+, kot kalcijev hidrogenfosfat) 10 mgPoleg tega vsebuje e saharozo, laktozo, sorbitol, krobni sirup, polisorbat 80, glicerol, ricinovo olje, citronsko kislino, magnezijev stearat, capol 600, parafinsko olje, povidon, antipenilno sredstvo, rdee barvilo E 124, oranno barvilo E 110, rumeno barvilo E 104, modro barvilo E 132, titanov dioksid E 171 in aromo pomarannega olja.

    Kako delujejo obloene tablete PIKOVIT? Obloene tablete PIKOVIT vsebujejo deset najpomemb-nejih vitaminov ter kalcij in fosfor. Vitamini so snovi visoke bioloke vrednosti in sodelujejo pri uravnavanju tevilnih biokeminih procesov v organizmu. Pri presnovi ogljikovih hidratov, beljakovin in maob ter pri delovanju ivnega sistema sodelujejo vitamini skupine B (B1, B2, B6, panto-tenska kislina in nikotinimid). Za razvoj epitelnih celic in sintezo vidnega pigmenta je potreben vitamin A. Vitamin D uravnava porabo kalcija in omogoa pravilno mineralizacijo kosti in zob. Vitamin C pospeuje absorpcijo eleza in sode-luje pri mnogih oksidoredukcijskih procesov v organizmu. Kalcij in fosfor sta glavni gradbeni sestavini kosti in zob.Kdaj uporabljamo obloene tablete PIKOVIT? Z obloenimi tabletami PIKOVIT zapolnimo poveano potrebo organizma po vitaminih, kalciju in fosforju ter nadomestimo njihovo pomanjkanje v hrani. Obloene tablete PIKOVIT so namenjene predvsem otrokom, ki nimajo apetita, so utrujeni ali se zdravijo z antibiotiki.

    Na kaj moramo biti pozorni?Otrokom do 4 let obloenih tablet PIKOVIT na pripo-roamo.Nosenice in dojee matere lahko jemljejo vitamine in minerale pozdravnikovem nasvetu.Ne jemljite vijih doz od priporoenih; dolgotrajno jemanje zelo visokih doz lahko povzroi hipervitaminozo A in D, eprav je pri uivanju obloenih tablet PIKOVIT monost predoziranja minimalna.Pred soasnim jemanjem drugih vitaminskih, mineral-no-vitaminskih /ali mineralnih pripravkov se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.Diabetiki lahko uivajo obloene tablete PIKOVIT, vendar morajo upotevati, da vsebuje dnevni odmerek 2,4 do 4,2 g sladkorja. Vsaka obloena tableta vsebuje 0,6 g sladkorja.Obloene tablete vsebujejo barvili A 124 in E 110, ki lahko povzroita alergini tip reakcij, vkljuno z astmo. Alergije so pogosteje pri ljudeh, ki so preobutljivi na acetilsalicilno kislino.Obloenih tablet PIKOVIT ne smete uivati, e ste preob-utljivi za katero koli sestavino, ki jo vsebuje zdravilo, ali imate hipervitaminozo A in D. Kako uporabljamo obloene tablete PIKOVIT?Otroci od 4 do 6 let: 4-krat, najve 5-krat na dan po 1 tableto.Otroci od 7 do 14 let: 5-krat, najve 7-krat na dan po 1 tableto.Tableto raztopite v ustih.Pri pomanjkanju apetita jemljite tablete 2 meseca, pri dru-gih teavah pa obasno po potrebi.Stranski uinki Ob predpisanem odmerku tablete PIKOVIT nimajo nee-lenih uinkov.e se pojavi alergija, prenehajte z jemanjem tablet in se posvetujte s svojim zdravnikom ali farmacevtom.Kako shranjujemo obloene tablete PIKOVIT? Shranjujte pri temperaturi do 25 oC, zaitene pred vlago in svetlobo. Obloenih tablet ne jemljite po preteku roka uporabno-sti, oznaenega na katli. Shranjujte nedosegljivo otrokom.Oprema katla s 30 obloenimi tabletami (3-krat po 10 obloenih tablet v pretisnem omotu).IzdelujeKRKA, tovarna zdravil, d.d. marjeka cesta 6, Novo mesto, Slovenijawww.krka.si

    obloene tabletevitaminsko-mineralne obloene tablete

    Preizkus 3

    Zbirka nalog_besedila.indd 7Zbirka nalog_besedila.indd 7 13.8.2007 14:01:4813.8.2007 14:01:48

  • Rei me Reim te Zbirka nalog za zakljuno preverjanje znanja iz slovenineBESEDILA

    8

    I. del II. delPreizkus 3Milan Dekleva

    Nesporno, mono, nemogoeNesporno je, da vsaka pot se vije,a nikdar ne postane izvija.Mogoe je, da brivec norce brije,a tega niti v sanjah ne pone brez hla.

    Verjetno je, da popek v roo se razvije,zato izcimimo mu kompliment.Nesmisel je, e brez alegorijezaljubljence popade sentiment.

    Nesporno je, da v toku zgodovinepotoek neno ubori.Mogoe je, da sladki klic divjinev izpuhih jaguarja oveni.

    Verjetno je, da deklica s postavoe v hosti doivela bo repekt.Nesmisel kritizirati je njeno glavo:iskati dlako v jajcu je defekt.

    Nesporno je, da lae in hitrejeje blekniti neumnost kot modrost.Nesmisel je, da kdor drhte otrobe seje,kot zemlja star doakal bo mladost.

    Milan Dekleva: Alica v raunalniku. Ljubljana: Cankarjeva zaloba, 2000. 41.

    Zbirka nalog_besedila.indd 8Zbirka nalog_besedila.indd 8 13.8.2007 14:01:4813.8.2007 14:01:48

  • Rei me Reim te Zbirka nalog za zakljuno preverjanje znanja iz slovenine

    9

    I. del II. del

    BESEDILA

    Jani VirkPoletje na sneguPet dni samote se je vleklo kot pet tednov. e drugi dan je Brunu splesnel ves kruh, pa tudi sicer si je elel v dolino, da bi malo videl ljudi, saj ni ravno prijetno iveti, kot da si sam na svetu, ampak ko je dal na eno stran tehtnice kruh in sreanje z ljudmi ter na drugo sreanje z medvedom, se je vseeno raje odloil, da bo stisnil zobe in zdral. Roko na srce, oe je imel prav, vsaj nasmual se je, cele dneve je bil na snegu, brez ive loveke due ob sebi, takole je najbr v Himalaji nastal prvi jeti, je pomislil prej za alo kot zares, vseeno pa ga je potem zveer pred spanjem stisnila monost, da se je ez zimo tudi v gorovje prikradel kaken jeti in ga bo ponoi obiskal in ga malo potipal s apo.

    V petek je Bruno e spal, ko je iz doline priel oskrbnik s kuharico in njeno neakinjo. Prebudili so ga pokaljevanje motorja stare tovorne vlenice ob koi, ropotanje posodja zgoraj v kuhinji in enski gla-sovi, znani domai smeh kuharice in neutrudno navijanje nekega novega svetlega deklikega glasu, ki se je kot venketajoi kovanci usipalo skozi zamreeno kuhinjsko okno nad zimsko sobo. Kako lepo je bilo nenadoma jutro, prvi po dolgih dneh se je sproeno pretegnil v postelji, se potem v hipu preoblekel in el okrog koe gor v kuhinjo.

    Smo te videli spodaj v zimski, ga je pozdravil oskrbnik in mu prijazno stisnil roko, ampak si spal kot polh in smral kot en star dedec, pa smo te spustili.

    Naa Luka, je kuharica pokazala na svojo neakinjo, bo malo delala pri nas. (Zares je rekla devava, tako se govori v tistih krajih.)

    Ne teta, Lucija, jo je popravila punca, e preden je kuharica konala.

    No saj, Luka, je rekla njena teta in se zasmejala, z jezikom je hitra, z rokami pa bomo pa e videli, kako ji gre.

    Bruno ji je pokimal v pozdrav, ni si je upal prav dolgo gledati takole naravnost, je pa prestregel njen pogled s sporoilom pozabi-te-tetine-kmeke-finte-saj-je-OK-ampak-totalka-zastarela-ne-razume-da-so-dinozavri-e-izumrli.

    Lucija je konala prvi letnik srednje ekonomske ole v Kranju, okrog glenja in zapestja je imela ozek usnjen trak, v jeziku sicer ni imela uhana, zato pa ga je imela v enem uesu, v drugem pa ne, pristriena je bila na kratko, bolj po fantovsko, spredaj je imela lase urezane v diagonali in skupaj s poudarjenim veenjem ik gumija v desnem kotiku ust je ustvarjala vtis, da se poviga na vse in da ji je prav vseeno, kaj si mislijo o njej, dokler ... dokler ji tega ne zanejo govoriti. Ko se je obrnila, je Bruno videl, da ima na kratkih hlaah, narejenih iz irokih bratovih ali oetovih odrezanih kavbojk, okrogel znak in pod njim napis PEACE(LOVE. Debelo jo je pogledal, udil se je, da je takno punco prineslo v hribe in da namerava tu delati cele poitnice, hipiji z znakom miru in ljubezni so bili obiajno videti drugani kot tale Lucija, e fantje so imeli trikrat dalje lase od nje, ampak, kolikor je vedel o njih, bolj malo delajo, zanala in naeloma, takna je njihova filozofija, in se cele dneve objemajo in kadijo in veijo vse mogoe trave in zelia.

    Jani Virk: Poletje na snegu. Celovec: Mohorjeva zaloba, 2003. 2527.

    Preizkus 4

    Zbirka nalog_besedila.indd 9Zbirka nalog_besedila.indd 9 13.8.2007 14:01:4813.8.2007 14:01:48

  • Rei me Reim te Zbirka nalog za zakljuno preverjanje znanja iz slovenineBESEDILA

    10

    I. del II. delPreizkus 4PROGRAM KULTURNE VZGOJE IN HUMANIZMA ZA 19. KNJINI SEJEM

    Sreda, 26. 11.

    9.00 Eurotrans (za srednjeolce), tihova dvorana9.30 Literarni kviz (za osnovnoolce 4., 5. in 6. razreda), Kosovelova dvorana11.00 Eurotrans (za srednjeolce), tihova dvorana17.00 Juri Muri v Afriki, premiera (za otroke od 4. do 10 leta), Linhartova dvorana

    etrtek, 27. 11.

    9.00 Prili trgovci z novci, premiera (za otroke od 4. do 10. leta), Kosovelova dvorana10.00 Eurotrans (za srednjeolce), tihova dvorana10.30 Prili trgovci z novci (za otroke od 4. do 10. leta), Kosovelova dvorana11.00 Juri Muri v Afriki (za otroke od 4. do 10. leta), Linhartova dvorana

    Petek, 28. 11.

    9.00 arobne besede (za osnovnoolce 7. in 8. razreda), tihova dvorana9.30 Prili trgovci z novci (za otroke od 4. do 10. leta), Kosovelova dvorana 10.00 Juri Muri v Afriki (za otroke od 4. do 10. leta), Linhartova dvorana 10.45 Literarni kviz (za osnovnoolce 4., 5. in 6. razreda), Kosovelova dvorana 11.00 arobne besede (za osnovnoolce 7. in 8. razreda), tihova dvorana

    Sobota, 29. 11.

    11.00 Sklepna prireditev v Linhartovi dvorani (zakljueno)17.00 Prili trgovci z novci (za otroke od 4. do 10. leta), Kosovelova dvorana (otroki abonma)

    ZA OTROKE OD 4. DO 10. LETA

    PRILI TRGOVCI Z NOVCI Lutkovno-glasbena predstava

    Eka Vogelnik, vsebinska zasnova, reija in likovna podobaMatja Pikalo, dialogi in glavni akviziter GregorPetra Pikalo, dialogi in Metka KlepetkaBrina Vogelnik Saje, CicibanJaka Hawlina, glasbenik in akviziterLuka Ropret, glasbenik in akviziter

    Uglasbene otroke pesmi Frana Levstika in Otona upania zvenijo ivo in sodob-no. Ustvarjalci so jih postavili nasproti sedanjemu asu ter teavam dananjih otrok in odraslih: nakupovanju, trgovanju in reklamam. Tako bodo humorno prika-zali, kako danes otroci preivljajo prosti as. Drugo plat pa bodo predstavile vene teme otrotva: prijateljstvo, medseboj-no razumevanje, soutje in navsezadnje magija knjige otrokih pesmi. Predstava je delo ustvarjalcev, ki e vrsto let vstopajo v nae domove prek televizijske serije Pozabljene knjige naih babic in tako oi-vljajo stare otroke slikanice.

    Vstopnina: 4,2 (popusti za skupine)

    JURI MURI V AFRIKIGlasbeno-plesni vemedijski muzikal

    Besedilo: Tone PavekKoreografija, reija in scenarij: Mojca HorvatLikovna podoba: Irena PivkaGlasba: Patrik Greblo in Andra HribarVepredstavna podlaga in programski vmesnik za koreografijo: dr. Dragan D. Mrdakovic

    Pravljica Toneta Pavka o fantu, ki se ni hotel umivati, navduuje otroke e dolgo vrsto let. Zdaj pa je uglasbena in kot taka je odlina iztonica za muzikal, pravza-prav za slikovito zabavo z veliko ritma, trua in humorja. Namen ustvarjalcev je, da v mladem gledalcu zbudijo posluh za ritme, ki nas obdajajo, ter da v stvareh iz naega okolja z malo domiljije prepo-znajo in odkrijejo pravo Afriko. Predstava je zaradi sodelovanja koreografinje Mojce Horvat in njene plesne ole dobila nove razsenosti, saj jo bodo glasbeno-plesne toke obogatile z vrhunsko vepredstav-nostjo.

    Vstopnina: 5 (popusti za skupine)

    ZA OLARJE OD 4. D0 6. RAZREDA

    LITERARNI KVIZ

    Priljubljeni dramski igralec in voditelj televizijske oddaje Male sive celice Pavle Ravnohrib ter mag. Darko Hederih, ki zagotovo dobro vidi v mlade ukaeljne glavice, sta po nai presoji sanjsko motvo za pripravo dobrega kviza. Ta je lahko ubran na razne vsebine, toda najvekrat na mladinsko literaturo.

    Vstopnina: 3 (popusti za skupine)

    ZA OLARJE 7. IN 8. RAZREDA

    AROBNE BESEDE Literarna kulturnovzgojna una ura z delavnico

    Scenarij: Miha MohorReijsko svetovanje: Barbara Novakovi KolencLutkovna oprema: Silvan OmerzuGlasbena oprema: Peter avliNastopajo: Mojca Funkl, Pia Zemlji, Miha Brajnik terMilan Dekleva

    Soitje dramske igre ter luno-zvone opreme popelje mladega obiskovalca v Carollov domiljijski svet, v udeno deelo, ki kri pravila fizike in logike ter z nesmisli spodbija nove domislice in aljive poloaje. Po predstavi se boste pogovar-jali z Milanom Deklevo, enim od najvi-dnejih slovenskih literatov in mladinskih piscev, o odnosu do Carolla in o njegovi knjigi Alica v raunalniku. Pogovoru bo sledila e literarna delavnica.

    Vstopnina: 4,2 (popusti za skupine)

    Zbirka nalog_besedila.indd 10Zbirka nalog_besedila.indd 10 13.8.2007 14:01:4813.8.2007 14:01:48