1

Uvod v finančne trge in institucije (UFT)

Zavarovalnice in AZN

Jožica RihterEmail: jorko.rihter@gmail.comzapiski predavanjŠC PET Višja strokovna šola – ekonomist - M9 –bančništvoMarec 2016

2

Pravne podlage in viri

Zakon o zavarovalništvu (ZZavar,ZZavar-E),Zakon o obveznem zavarovanju v prometu (ZOZP-UPB3),Zakon o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic (ZLPZ-1),Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ),Zakon o finančnih konglomeratih (ZFK),Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju(ZPIZ-1),

Smernice EU na področju zavarovalništva.

3

Pravno ekonomski vidik

Zavarovalnice so nedepozitne finančne institucije, ki

zbirajo prihranke varčevalcev s pomočjo premij, ki so

pogodbeno določene.

Pogoje ustanovitve in delovanja zavarovalnic določa

Zakon o zavarovalništvu(ZZavar).Pravno organiz.

oblika zavarovalnic je določena v 13.čl.ZZvar. Lahko

samo kot d.d. ali kot družba za vzajemno zavarovanje.

4

Pravno – finančna načela zavarovalništva

- načelo financiranja zavarovalnic,

- načelo investiranja,

- načelo plačilne sposobnosti (kratkoročne in dolgoročne)

in

- načelo informiranja.

5

Pojem zavarovanja

Zavarovanje je ustvarjanje gospodarske varnosti z

izravnavanjem gospodarske nevarnosti.

V finančnih institucijah, ki pokrivajo finančne

instrumente zavarovalnih produktov, se pretakajo

visoka finančna sredstva in po obsegu sredstev

predstavljajo velik del finančnega tržišča.

6

Pojem zavarovanja

Predstavlja eno izmed temeljnih gospodarskih dejavnosti.

Zagotavlja socialno, ekonomsko, zdravstveno in druge oblike varnosti.

7

Bistvo zavarovanja

je:– številna tveganja, ki so jim zavarovanci

izpostavljeni, prerazporediti na vse zavarovance,

– oškodovancu ob utrpeli škodi izplačati ustrezno nadomestilo,

– odstranjevanje motenj v ekonomskem delovanju gospodarskih celic.

8

Zgodovinski razvoj oblik in vrst zavarovalništva

Obljube o zavarovanju najprej ustne (v obliki stav,da se ladja ne bo potopila). Z razvojem transporta preoblikovanje ustnih obljub v pisne – police.Prva napisana polica nastala v 14. stoletju.Zavarovanja oblikovana za rizike v trgovini in pomorskem prometu.V 15. in 16. st. prva zavarovanja oseb, kopenskega transporta in požara.Prva življenjska polica sklenjena v 16. stoletju.

9

Zgodovinski razvoj oblik in vrst zavarovalništva

Največje zasluge za razvoj modernegatransporta in ostalega zavarovanja, tudi osebnega, ima Lloyd’s.

Določeni riziki se lahko danes zavarujejo samo pri Lloyd’s-u, določene višine zavarovalnih vsot lahko zagotavlja le ta zavarovalnica.

10

Zavarovalnice v EU

EU omogoča prosto organiziranje in pretok

zavarovalnih storitev – zavarovalnice lahko poslujejo v

tisti državi članici EU, v kateri imajo dovoljenje za

opravljanje dejavnosti.

Evropski zavarovalni trg je tradicionalen, visoko razvit z

uveljavljenimi visoko profesionalnimi zavarovatelji,

dobro razviti in razvejano ponudbo.

11

Zavarovalnice

Zavarovalnice so:– splošne oz. univerzalne– specializirane

Zavarovalnice ustvarjajo dohodek iz:– neposrednega zavarovanja,– sozavarovanja in pozavarovanja,– naložb zavarovalnih sredstev.

12

Slovenski zavarovalni trg

Število zavarovalnih in pozavarovalnih družb,

stanje konec 2015:

– 15 zavarovalnic

– 2 pozavarovalnici (Sava Re d.d., Triglav RE d.d.)

– 3 Pokojninske družbe ( Moja naložba d.d., Pokojninska družba A d.d., Skupna pokojninska družba d.d.)

– Ostali nadzorovanci AZN (3): Kapitalska družba pokojninskega in inv. zav., Pool za zavarovanje in pozavarovanje jedrske nevarnosti GIZ in Slovensko zavarovalno združenje

13

Zavarovalna premija

Zavarovalna premija predstavlja ceno

zavarovanja, ki se določi na osnovi

statističnih izračunov in teorije verjetnosti.

Zavarovalna premija je znesek, ki ga

zavarovalec plača zavarovalnici za določeno

zavarovalno kritje.

14

Zavarovalna premija

Običajno je sestavljena iz:– nevarnostnega dela,

– stroškovnega dela,

– dela, ki se nanaša na plačilo ustreznih davkov in prispevkov,

– varčevalnega dela (življenjska, prostovoljna dodatna pokojninska zavarovanja).

15

Zavarovalna premija

Zavarovalno premijo premoženjskih zavarovanj sestavljajo:

– tehnična premija,– varnostni dodatek,– stroškovna premija.

Zavarovalno premijo življenjskih zavarovanj sestavljajo:

– varčevalna premija,– rizična (nevarnostna) premija,– stroški.

16

Osnovne prvine

Osnovne prvine, ki jih je potrebno določiti pri

vsakem zavarovanju, so:– predmet (objekt) zavarovanja,

– tveganje, za katero je zavarovanec zavarovan,

– čas trajanja zavarovanja,

– oblika škodnega kritja.

17

Predmet zavarovanja

Predstavlja posamično ali v skupini, materialni

predmet, žival, rastlino, človeka ali kaj drugega,

kar je možno poškodovati, uničiti, ukrasti.

Predmeti zavarovanja so: gradbeni objekti,oprema,

zaloge, denar, umetniški predmeti, motorna kopenska

vozila, vodna in zračna plovila, kmetijske kulture, živali,

ljudje.

18

Tveganje - riziko

Tveganje (riziko) v zavarovanju je možnost naključne uresničitve zavarovane nevarnosti na predmetu zavarovanja v nekem prihodnjem časovnem obdobju.Tveganja so nevarnosti, ki lahko delujejo na predmete zavarovanja in povzročijo poškodbo,uničenje, izginotje, nastanek materialnih obveznosti, izgubo dohodka.Pomembno je čim natančneje določiti velikost tveganja oz. ovrednotiti posledice vseh nevarnosti škodnega dogodka na predmetu zavarovanja.

19

Čas trajanja zavarovanja

Zavarovalno kritje velja le za čas trajanja zavarovanja.Respiro rok: zavarovanec lahko uveljavlja škodo tudi po datumu veljavnosti zavarovanja, v kolikor se pogodba ponovno sklene pri isti zavarovalnici.

Pri nekaterih zavarovalnih vrstah je pomembna tudi ura začetka in konca trajanja zavarovanja (npr. nezgode).

20

Zavarovalni dogodek

Dogodek, ki je nastal zaradi rizika, ki je po

zavarovalni pogodbi pokrit in zaradi katerega je

nastala škoda na zavarovanem predmetu, je

zavarovalni dogodek ali zavarovalni primer.

Škodne rezervacije…

Matematične rezervacije…

21

Kritno premoženje

Kritno premoženje je premoženje zavarovalnice, namenjeno kritju obveznosti, ki izhajajo iz zavarovalnih poslov, ki jih opravlja zavarovalnica, ter v zvezi s katerimi je dolžna oblikovati zavarovalno-tehnične rezervacije.

Zavarovalnica mora kritno premoženje v vrednosti, ki je najmanj enaka višini zavarovalno-tehničnih rezervacij, naložiti v dovoljene vrste naložb.

22

Dovoljene vrste naložb kritnega premoženja obsegajo !

� državne vrednostne papirje (izdajatelj RS, BS, država članica OECD ali mednarodna finančna organizacija),

� obveznice oz. drugi dolžniški vrednostni papirji,� delnice,� kuponi vzajemnih skladov in delnice investicijskih družb,� terjatve iz naslova ustrezno zavarovanih posojil,� terjatve iz naslova neplačanih premij,� terjatve iz naslova povračila davkov,� predplačila na račun odkupne vrednosti zavarovanja in posojila

zavarovana z odkupno vrednostjo zavarovanja,� nepremičnine,� naložbe v depozite,� gotovina v blagajni oz. á vista sredstva.

23

Kritni sklad

Zavarovalnica mora za vsako od navedenih zavarovalnih vrst, ki jih sklepa, oblikovati poseben kritni sklad:

– za življenjska zavarovanja,– za življenjska zavarovanja, pri katerih zavarovanec

prevzema naložbeno tveganje,– za zavarovanja iz zavarovalne vrste tontnine,– za zavarovanja izpada dohodka zaradi nezgode ali bolezni,– za zdravstvena zavarovanja,– za druge vrste zavarovanj, za katere je potrebno oblikovati

matematične rezervacije.

24

Pozavarovanje

Pomeni zavarovanje presežkov iznad stopnje

lastnega izravnavanja nevarnosti zavarovalnice pri

pozavarovalnici.

Zavarovalnice uporabljajo pozavarovanje, da lahko

prevzemajo rizike, pri katerih so morebitne

zavarovalnine iznad zmožnosti zavarovalnice.

Riziki se tako prenašajo na pozavarovalnico.

25

Sozavarovanje

Pomeni prevzeto tveganje, ki se porazdeli med večzavarovalnic.Delitev tveganja med zavarovalnicami se določi v deležu, pri čemer je vsaka zavarovalnica udeležena z enakim deležem v premiji in škodi.Sozavarovanje se v praksi izvaja na dva osnovna načina:

– preko vodilne zavarovalnice (po pooblastilu ali samostojno);– preko vseh udeleženih zavarovalnic.

26

Vrste zavarovanj

Razvrščanje zavarovanj po načinu odločanja:

� obvezna (predpisuje jih država),

� prostovoljna (o njih se prostovoljno odločajo zavarovanci).

27

Vrste zavarovanj

Zavarovanja po predmetu zavarovanja:

� zavarovanje premoženja,

� transportno in kreditno zavarovanje,

� zavarovanje oseb.

Zavarovalne vrste – priloga

(spletna stran https://www.a-zn.si/Default.aspx?id=50).

28

Zavarovalne skupine

Zavarovanja, ki združujejo zavarovanja iz

več zavarovalnih vrst, se združujejo v

naslednje zavarovalne skupine:

- premoženjska zavarovanja, oziroma splošna

in

- življenjska zavarovanja.

29

Zavarovalna pogodba

Z zavarovalno pogodbo se zavarovalec zavezuje,da bo zavarovalnici plačeval ali plačal zavarovalno premijo ali prispevek, zavarovalnica pa se zavezuje, da bo, če se zgodi dogodek, ki pomeni zavarovalni primer,izplačala zavarovancu ali nekomu tretjemu zavarovalnino ali odškodnino ali storila kaj drugega (OZ-UPB1 2007, 921. člen).

30

Plačilo premije

Zavarovalna premija je cena zavarovanja.

Za plačevanje že nastalih škod mora zavarovalnica imeti denar v skladih, ki ga pridobi s plačanimi premijami.

Kadar je dogovorjeno, da mora zavarovalec plačati premijo ob sklenitvi pogodbe, prične teči obveznost zavarovalnice naslednji dan po vplačilu premije.

Premija se plačuje v dogovorjenih rokih, pri enkratnem plačilu se plača ob sklenitvi pogodbe, po dogovoru možnost plačila tudi po sklenitvi pogodbe.

31

Trajanje zavarovanja

Začetek učinkovanja zavarovanja je bistven element pogodbe.

Če ni v polici posebej določeno, zavarovanje učinkuje od 24. ure dneva, ki je na polici označen kot dan začetka zavarovanja, pa vse do konca zadnjega dneva časa, za katerega je zavarovanje sklenjeno.

Če trajanje ni določeno v pogodbi, lahko vsaka stranka razdre pogodbo z dnem zapadlosti premije, pri čemer mora o tem pisno obvestiti drugo stranko min. 3 mesece pred zapadlostjo premije.

32

Stranke zavarovalne pogodbe

Zavarovalec – oseba, ki sklene pogodbo in plača premijo.

Zavarovanec – oseba, katere premoženjski interes je zavarovan.

Upravičenec – oseba, ki ji zavarovalnica izplača zavarovalno vsoto oz. povračilo (pri osebnih zavarovanjih).

33

Zavarovalna polica

Zavarovalna polica je dokazna listina o sklenitvi zavarovalne pogodbe in njeni vsebini. V polici mora biti navedeno:

– pogodbene stranke,– zavarovana stvar ali oseba,– nevarnost (riziko),– trajanje zavarovalne dobe in dobe kritja,– zavarovalna vsota, ali da je zavarovanje neomejeno,– premija,– dan izdaje police,– podpisa pogodbenih strank.

Sestavni del police so tudi zavarovalni pogoji, ki morajo biti stranki vročeni, sicer zavarovanca ne vežejo !!!

34

Bančno zavarovalništvo -Bankassurance

Sodelovanje med banko in zavarovalnico: banke tržijo zavarovalniške produkte. Običajno gre za kapitalske povezave med sodelujočo banko in zavarovalnico.

Banke ponujajo predvsem:– življenjska zavarovanja– rentna zavarovanja– nezgodna zavarovanja– avtomobilska zavarovanja– premoženjska zavarovanja (zavarov. stanovanj)

35

Življenjska zavarovanja

Zavarovalnice so oblikovale različne oblike življenjskih zavarovanj za zadovoljevanje potreb različnih ciljnih skupin zavarovancev.Življenjsko zavarovanje je ekonomsko upravičeno, kadar je zavarovanec tisti, ki v družini ustvarja določen prihodek, ostali družinski člani pa so odvisni od njegovega zaslužka. V kolikor takšna oseba umre, lahko življenjsko zavarovanje ponovno vzpostavi manjkajoči del prihodka v družini.

36

Življenjska zavarovanja

Najpogostejša delitev - glede na način

izplačevanja zavarovalnine:– kapitalska zavarovanja (izplačilo s pogodbo

dogovorjene zavarovalne vsote običajno v enkratnem znesku – v primeru smrti ali doživetja zavarovanca),

– rentna zavarovanja (ponavljajoče se izplačevanje dogovorjenih vsot oz. rent).

37

Življenjska zavarovanja

Zavarovanje za primer smrti in doživetja (mešano zavarovanje) – pokriva riziko smrti in doživetja zavarovanca. Upravičenec dobi dogovorjeno zavarovalnino v primeru doživetja zavarovanca, kakor tudi v primeru njegove smrti.

Življenjsko zavarovanje z naložbenim tveganjem –razen zavarovanja vključuje tudi varčevanje vdogovorjene naložbe.

38

Upravljanje s tveganji

Varnost, likvidnost in rentabilnost so najpomembnejša načela poslovanja zavarovalnic.

Načelo varnosti je najpomembnejše načelo v zavarovalništvu.

Vsaka zavarovalnica je dolžna dajati prednost načelu varnosti pred vsemi ostalimi naložbenim načeli.

39

Upravljanje s tveganji

Likvidnost predstavlja sposobnost zavarovalnice, da lahko z razpoložljivimi sredstvi v vsakem času poravna vse svoje dospele obveznosti.Znesek razpoložljivih plačilnih sredstev mora biti enak znesku dospelih obveznosti v trenutku dospetja.

in še Donosnost oz..rentabilnost – razmerje med doseženim finančnim rezultatom in skupnimi prihodki sredstev zavarovanja.

40

Izravnavanje tveganj

Zavarovalnica pogosto prevzame v zavarovanje

tveganja, ki po velikosti (tj. višini zavarovalne vsote

ali PML – največje verjetne škode) presegajo njene

zmožnosti in tveganja, ki jih sama ne more kriti ali

samostojno izravnati.

Odločitev za pozavarovanje ali sozavarovanje!

Zavarovalni nadzor Agencija za zavarovalni nadzor!

(AZN)

41

Zavarovalništvo v prihodnosti

Zavarovalništvo je eden izmed ključnih gospodarskih

sektorjev, zato je njegovemu razvoju potrebno posvetiti

veliko pozornost.

Obseg finančnih sredstev na računih zavarovalnic

kot finančnih institucij je zelo velik.

Upravljanje s temi sredstvi predstavlja pomemben

del finančnega trga.

42

Literatura in viri

Slov. zavar. združenje, Lj, sept. 2004, Izobraževanje zavarovalnih zastopnikov in posrednikov, Učbenik,Košak M., Zapiski predavanj, FT in I, Lj, EF,Dr.Nekrep M, Zavarovalništvo, gradivo iz predavanj,Zavarovalni statistični standard -Slovensko zavarovalno združenje, Ljubljana, 2008.

www.a-zn.si, - Agencija za zavarovalni nadzor (AZN),www.vzajemci.com/zavarovanja,www.zav-zdruzenje.si,www.zav-triglav.si in druge spletne strani zavarovalnicwww.lloyds.com.