ZAKON ZA VISOKOTO OBRAZOVANIE

REPUBLIKA MAKEDONIJA UNIVERZITET "SV. KLIMENT OHRIDSKI" - BITOLA

S T A T U T NA UNIVERZITETOT "SV. KLIMENT OHRIDSKI" -

BITOLA

Bitola, dekemvri 2008

- Statut na Univerzitetot “Sv. Kliment Ohridski” – Bitola -

S O D R @ I N A

I. OSNOVNI ODREDBI .......................................................................... .. 5

Predmet na ureduvawe ............................................................................. 5 Polo`ba na Univerzitetot "Sv. Kliment Ohridski"–Bitola ..... 5 Naziv i sedi{te ........................................................................................ 6 Svojstvo na pravno lice ......................................................................... 6

Statutarni ovlastuvawa ....................................................................... 7 Preneseni ovlastuvawa .............................................................................. 7

Odgovornost na edinicite ..................................................................... 7 Ovlastuvawa na organizacionite edinici ........................................ 8

II. ZASTAPUVAWE I PRETSTAVUVAWE ........................................ 8 Zastapuvawe na Univerzitetot............................................................. 8 Zastapuvawe na edinicata ...................................................................... 8 Pe~at, {tembil, simboli i drugi obele`ja ...................................... 9

Pe~at .............................................................................................................. 9 [tembil ........................................................................................................ 9 Simboli ........................................................................................................ 10 Grb.................................................................................................................. 10 Zname ............................................................................................................. 10 Himna ............................................................................................................ 10

Rektorski insignii ............................................................................... 10 Odora ......................................................................................................... 11 Patronen praznik .................................................................................. 11 Univerzitetski priznanija ................................................................. 12

III. AVTONOMIJA NA UNIVERZITETOT ..................................... 12 Finansiska avtonomija ......................................................................... 12 Nepovredlivost na univerzitetskiot prostor ............................... 13 Mirno re{avawe na sporovite ........................................................... 14

IV. DEJNOST NA UNIVERZITETOT I NA EDINICITE ........ 14 Dejnost na Univerzitetot .................................................................... 14 Dejnost na edinicite na Univerzitetot ........................................... 17 Statusni promeni ................................................................................... 17

V. STRUKTURA NA UNIVERZITETOT ........................................... 18 Edinici i pridru`ni ~lenki na Univerzitetot ........................... 18 Sostav na Univerzitetot ..................................................................... 18 Pridru`ni ~lenki ................................................................................. 19 Uslovi za osnovawe edinici i steknuvawe na pridru`no ~lenstvo .................................................................................................... 19 Visokoobrazovna ustanova na verska zaednica kako pridru`na ~lenka na Univerzitetot ..................................................................... 20 Prestanok na statusot pridru`na ~lenka ....................................... 20

str. 1


VI. PRAVA I OBVRSKI NA EDINICITE NA UNIVERZITETOT .................................................................................... 21 VII. VNATRE[NA ORGANIZACIJA NA UNIVERZITETOT I FORMI NA SORABOTKA ...................................................................... 21

Vnatre{na organizacija na Univerzitetot i na negovite edinici ..................................................................................................... 21 Univerzitetski kompjuterski centar i edinstven univerzitetski informativen centar ............................................. 22 Univerzitetski centri ......................................................................... 23 Bibliote~en sistem ............................................................................... 24 Zaedni~ki odredbi za vnatre{nite organizaciski edinici ....... 24 Osnovawe na druga organizacija ......................................................... 25

VIII. STRU^NA I ADMINISTRATIVNA SLU@BA ................... 25 IX. ORGANI I TELA NA VISOKOOBRAZOVNATA USTANOVA .................................................................................................. 28

Organi i tela na Univerzitetot ........................................................ 28 Univerzitetski senat............................................................................ 28

Polo`ba i sostav na Senatot .............................................................. 28 Postapka za izbor na ~lenovite na Senatot ................................... 29 Na~in na rabota ........................................................................................ 30

Rektor ....................................................................................................... 32 Polo`ba i izbor ........................................................................................ 32 Prava, dol`nosti i odgovornosti na rektorot ............................. 34 Odgovornost na rektorot za zakonitosta i statutarnosta ... 35

Prorektori .............................................................................................. 36 Polo`ba i izbor ........................................................................................ 37 Prava, dol`nosti i odgovornosti ....................................................... 37

Rektorska uprava .................................................................................... 38 Univerzitetski sovet............................................................................ 40 Nadle`nost i na~in na odlu~uvawe na Univerzitetskiot sovet........................................................................................................... 40 Rabotni tela i komisii, postapka za donesuvawe na op{tite akti na Univerzitetot ................................................................................... 40

Rabotni tela i komisii.......................................................................... 40 X. ORGANI NA EDINICITE NA UNIVERZITETOT ............... 42

Nastavno-nau~en, odnosno Nastavni~ki sovet ................................ 42 Nau~en sovet na nau~en institut ....................................................... 42 Izbor i razre{uvawe na dekan, odnosno direktor ........................ 43 Prodekani ................................................................................................ 44 Direktor na Nau~en institut ............................................................. 45 Izbor i razre{uvawe na direktor na nau~en institut ................ 46 Zamenik direktor .................................................................................. 48

XI. SAMOEVALUACIJA NA UNIVERZITETOT ......................... 48

str. 2


XII. RAZVOJ, FINANSIRAWE I IMOT NA UNIVERZITETOT ............................................................................ 51

Finansirawe ........................................................................................... 51 Prihodi ........................................................................................................ 51 Raspolagawe so prihodite ...................................................................... 52 Ostvaruvawe na integriranite dejnosti ......................................... 52

Pokrivawe na rashodite ...................................................................... 53 Pokrivawe na rashodite naUniverzitetot ..................................... 53 Pokrivawe na rashodite na edinicata ............................................... 53

Finansiski plan i zavr{na smetka ................................................... 54 Dano~en broj ............................................................................................ 55 Finansisko i smetkovodstveno rabotewe ........................................ 55 Nedvièn imot........................................................................................ 55 Raspolagawe so nedvi`niot imot ...................................................... 55 Drugi stvari ............................................................................................ 56

Namensko koristewe na zave{tanijata, sredstvata na fondaciite ili drugite namenski fondovi ...................................... 56 Registar na nedvièn imot .................................................................... 56

XIII. VISOKOOBRAZOVNA DEJNOST ............................................. 56 Nositeli na studiite ............................................................................ 57 Stru~en i nau~en naziv ......................................................................... 57 Sodrìna na studiskite programi ..................................................... 58 Programi za stru~no i profesionalno usovr{uvawe ................... 59 Doìvotno u~ewe ................................................................................... 60 Dale~insko u~ewe .................................................................................. 61 Ednakvo vrednuvawe na stransko obrazovanie ................................ 61 Obem i organizacija na studiite ........................................................ 61 Zapi{uvawe novi predmeti ................................................................. 62 Postapka za prijava, ocenka i odbrana na magisterski, odnosno specijalisti~ki trud ............................................................................. 62 Zavr{uvawe na studiite od tret ciklus ........................................... 65 Postapka za prijava, ocenka i odbrana na doktorska disertacija..................................................................................................................... 66 Doktorska disertacija i nejzina izrabotka .................................... 67 Javna odbrana na disertacijata ........................................................... 67 Proverka na znaeweto ........................................................................... 69 Ispitni rokovi ...................................................................................... 69 Diploma i dodatok na diploma ........................................................... 70 Promocija na lica koi zavr{ile doktorski studiski programi od tret ciklus ............................................................................................... 71

XIV. NAU^NA, UMETNI^KA I STRU^NA RABOTA ................. 71 Nau~no-istraùva~ka i aplikativna dejnost.................................. 71

XV. ME\UNARODNA SORABOTKA .................................................... 73 XVI. IZDAVA^KA DEJNOST ................................................................ 75

str. 3


XVII. NASTAVNO-NAU^NI, NASTAVNI I SORABOTNI^KI ZVAWA .......................................................................................................... 75

Demonstratori ........................................................................................ 75 Nastavno-nau~ni oblasti vo koi{to se vr{i izbor ..................... 76 Viziting profesori .............................................................................. 76 Uslovi za izveduvawe nastava od strana na afirmirani nau~nici, stru~waci od praktikata i umetnici ................................................ 77 Po~esen profesor .................................................................................. 77 Po~esen doktor na nauki ...................................................................... 79 Profesor emeritus ............................................................................... 79 Prestanok na raboten odnos poradi ispolnuvawe na uslovi za penzija ....................................................................................................... 80 Prestanok na raboten odnos pred istekot na vremeto za koe e izbrano liceto vo nastavno-nau~no, nau~no, nastavno i sorabotni~ko zvawe ............................................................................... 80

XVIII. STUDENTI ...................................................................................... 81 Posebni pogodnosti na studentite koi se bez roditeli, slepi, gluvi, invalidi od prva i vtora grupa, majki so deca do {estgodi{na vozrast i hospitaliziranite ..................................... 81 Pravila na studirawe ........................................................................... 81 Disciplinski merki .............................................................................. 82 Komisija za studentski àlbi ............................................................ 86 U~estvo na studentite vo upravuvaweto ........................................... 87

XIX. STUDENTSKI PRAVOBRANITEL ........................................... 88 Za{tita na pravata na studentite ..................................................... 88

XX. JAVNOST VO RABOTATA .............................................................. 90 XXI. NORMATIVNA DEJNOST ............................................................ 92

Postapka za donesuvawe na op{tite akti na Univerzitetot .. 93 XXII. PREODNI I ZAVR[NI ODREDBI ........................................ 94

str. 4


Vrz osnova na ~len 52 stav 1 alinea 1 od Zakonot za visokoto obrazovanie („Sl. Vesnik na RM”, br. 35/2008), Univerzitetetskiot senat na Univerzitetot "Sv.Kliment Ohridski" – Bitola, na 64-ta sednica odràna na den 27.12.2008 godina, go donese sledniov

S T A T U T NA UNIVERZITETOT "SV. KLIMENT OHRIDSKI" –

BITOLA

I. OSNOVNI ODREDBI

Predmet na ureduvawe

^len 1 So ovoj Statut se ureduvaat: pravniot status i obele`jata na Univerzitetot; ovlastuvawata na Univerzitetot i edinicite i nivnoto zastapuvawe i pretstavuvawe; ostvaruvaweto na avtonomijata na Univerzitetot; ulogata, zada~ite i dejnosta na Univerzitetot i edinicite; negovata struktura i postapkata za nejzino menuvawe; pravata i obvrskite na edinicite na Univerzitetot; vnatre{nata organizacija na Univerzitetot i formite na sorabotka; stru~nata i administrativnata slu`ba na Univerzitetot i edinicite; organite i telata na Univerzitetot i edinicite; uslovite pod koi se vr{i samoevaluacija na Univerzitetot; razvojot, finansiraweto i imotot na Univerzitetot i edinicite vo negov sostav i posebnite fondovi, fondacii i zave{tanija; vr{eweto na visokoobrazovnata dejnost; izdavaweto na diploma i promocii za zavr{eni studii, vodeweto i za{titata na li~nite podatoci; nau~nata, umetni~kata i stru~nata rabota; izdava~kata dejnost; pra{awata za izbor vo nastavno-nau~ni, nastavni i sorabotni~ki zvawa; dodeluvawe zvawe po~esen profesor i titula po~esen doktor na nauki na Univerzitetot; pra{awata za studentite i studentskiot pravobranitel; javnosta vo rabotata i normativnata dejnost.

Polo`ba na Univerzitetot "Sv. Kliment Ohridski" – Bitola

^len 2 Univerzitetot "Sv. Kliment Ohridski" – Bitola e najvisoka avtonomna javna visokoobrazovna, nau~na, odnosno umetni~ka ustanova koja go obezbeduva edinstvoto vo vr{eweto i razvojot na

str. 5


visokoto obrazovanie, naukata, umetnosta i stru~nosta i neposredno i preku svoite edinici od razli~ni studiski podra~ja prenesuva soznanija od pove}e nau~ni odnosno umetni~ki podra~ja i disciplini. Vo sostav na Univerzitetot vleguvaat javni fakulteti, visoki stru~ni {koli i nau~ni instituti (vo natamo{niot tekst: edinici). Vo Univerzitetot "Sv. Kliment Ohridski" – Bitola vleguvaat i pridru`ni ~lenki. Vo sostav na Univerzitetot “Sv. Kliment Ohridski” – Bitola, moè da se osnovaat i umetni~ki akademii vo soglasnost so Zakonot.

Naziv i sedi{te

^len 3 Polniot naziv na Univerzitetot e:

Republika Makedonija – Univerzitet “Sv. Kliment Ohridski”- Bitola Skrateniot naziv na Univerzitetot e: Univerzitet „Sv. Kliment Ohridski“ – Bitola, a negoviot akronim e UKLO – Bitola, odnosno UКLO-Bitola. Nazivot na angliski jazik e: “St. Kliment Ohridski” University – Bitola, Republic of Macedonia Sedi{teto na Unverzitetot e vo Bitola, na bul. “1-vi Maj” b.b.

Svojstvo na pravno lice

^len 4 Univerzitetot ima svojstvo na pravno lice. Univerzitetot ima smetki na koi se vodat sredstvata steknati od Buxetot na Republika Makedonija i smetki na koi se vodat sredstvata steknati od drugi izvori. Vo pravniot promet so treti lica Univerzitetot nastapuva vo svoe ime i za svoja smetka. Za obvrskite prezemeni vo pravniot promet so treti lica Univerzitetot odgovara so sredstvata steknati od Buxetot na Republika Makedonija, od drugi izvori i od posebni prihodi. Pri ispolnuvaweto na obvrskite {to Univerzitetot gi ima kon treti lica, ispolnuvaweto ne moè da se izvr{i od sredstvata na edinicite so koi istite samostojno raspolagaat soglasno so ovoj Statut.

str. 6


Statutarni ovlastuvawa

^len 5 Edinicite na Univerzitetot imaat prava i obvrski, opredeleni so Zakonot i so ovoj Statut. Edinicite na Univerzitetot nastapuvaat vo pravniot promet spored ovlastuvawata opredeleni so ovoj Statut. Vo ramkite na smetkite na Univerzitetot od ~len 4 od ovoj Statut, edinicite imaat smetki na koi{to se vodat sredstvata steknati od Buxetot na Republika Makedonija i smetki na koi{to se vodat sredstvata steknati od drugi izvori. Edinicite na Univerzitetot samostojno, vo svoe ime i za svoja smetka, vo ramkite na svoite ovlastuvawa, nastapuvaat vo pravniot promet so treti lica zaradi ostvaruvawe na dejnostite utvrdeni so Zakonot, ovoj Statut i aktite na Univerzitetot. Edinicite na Univerzitetot samostojno, vo svoe ime i za svoja smetka, nastapuvaat vo pravniot promet so treti lica vo raspolagaweto so sredstvata steknati od Buxetot na Republika Makedonija (~len 149 stav 1 to~ka 1) i so sredstvata steknati od drugi izvori (~len 149 stav 1 to~ka 2 i 3, osven potto~ka 3.5), po namiruvaweto na obvrskite utvrdeni so ~len 152 od ovoj Statut.

Preneseni ovlastuvawa

^len 6 Pokraj ovlastuvawata navedeni vo ~lenot 5, edinicite na Univerzitetot vo pravniot promet moàt da nastapuvaat i so ovlastuvawe od rektorot.

Odgovornost na edinicite

^len 7 Za obvrskite prezemeni vo pravniot promet so treti lica, edinicite odgovaraat so sredstvata so koi samostojno raspolagaat, soglasno so ovoj Statut (sredstva steknati od drugi izvori i posebni prihodi). Pri ispolnuvaweto na obvrskite {to edinicata gi ima kon treti lica, ispolnuvaweto ne moè da se izvr{i od sredstvata na Univerzitetot i od sredstvata na drugite edinici.

str. 7


Ovlastuvawa na organizacionite edinici

^len 8

Organizacionite edinici vo sostav na Univerzitetot moàt da imaat opredeleni prava vo pravniot promet i vo pogled na upravuvaweto i rakovodeweto, no vo obem i pod uslovi opredeleni so aktot za osnovawe. Za obvrskite na organizacionite edinici neograni~eno odgovara Univerzitetot.

II. ZASTAPUVAWE I PRETSTAVUVAWE

Zastapuvawe na Univerzitetot

^len 9

Rektorot go pretstavuva i zastapuva Univerzitetot vo zemjata i stranstvo vo ramkite na svoite nadle`nosti utvrdeni so Zakonot, ovoj Statut i drugite akti na Univerzitetot. Ovlastuvawata na rektorot se zapi{uvaat vo Centralniot registar. Aktite i dokumentite od nadle`nost na Univerzitetot gi potpi{uva rektorot. Rektorot moè del od svoite ovlastuvawa da gi prenese na prorektorite.

Zastapuvawe na edinicata

^len 10 Vo ramkite na svoite nadle`nosti utvrdeni so zakon, ovoj Statut i drugite akti na Univerzitetot, dekanot, odnosno direktorot, go zastapuva i go pretstavuva fakultetot, odnosno visokata stru~na {kola, bez ograni~uvawa. Za ovlastuvawata predvideni vo stavot 1 od ovoj ~len, dekanot, odnosno direktorot, snosi celosna odgovornost za dejstvijata i postapkite povrzani so ovlastuvawata dadeni so ovoj Statut. Ovlastuvawata na dekanot, odnosno direktorot se zapi{uvaat vo Centralniot registar. Dokumentite od nadle`nost na fakultetot, odnosno visokata stru~na {kola gi potpi{uva dekanot, odnosno direktorot. Dekanot, odnosno direktorot moè da prenese del od svoite ovlastuvawa na prodekanite, odnosno, na zamenikot na direktorot.

str. 8


^len 11

Direktorot go zastapuva i go pretstavuva nau~niot institut, bez ograni~uvawa, vo ramkite na svoite nadle`nosti utvrdeni so Zakonot, ovoj Statut i drugite akti na Univerzitetot. Ovlastuvawata na direktorot se zapi{uvaat vo Centralniot registar. Dokumentite od nadle`nost na nau~niot institut gi potpi{uva direktorot. Direktorot moè da prenese del od svoite ovlastuvawa na zamenik direktorot.

Pe~at, {tembil, simboli i drugi obele`ja

Pe~at ^len 12

Univerzitetot ima pe~at so kruèn oblik, vo sredinata e grbot na Republika Makedonija i natpis vo dva reda. Vo nadvore{niot red: Univerzitet „Sv. Kliment Ohridski“ – Bitola, a vo vnatre{niot red Republika Makedonija. Pe~atot se upotrebuva za zaveruvawe na ispravi i dokumenti koi gi izdava Univerzitetot. @igot na Univerzitetot (suv pe~at) ja ima istata sodrìna i forma kako i pe~atot na Univerzitetot, a se upotrebuva za zaveruvawe na diplomi i povelbi koi gi izdava Univerzitetot. Pe~atot na edinicata pokraj svojot naziv i sedi{te, zadolìtelno go sodrì i imeto: Republika Makedonija i Univerzitet „Sv. Kliment Ohridski“ – Bitola. Pobliski odredbi za pe~atot na edinicata se utvrduvaat so Pravilnikot na edinicita, vo soglasnost so ovoj Statut.

[tembil ^len 13

[tembilot na Univerzitetot ima pravoagolna forma, najgore e grbot na Republika Makedonija, a potoa redosledno napi{an tekst: Republika Makedonija i Univerzitet „Sv. Kliment Ohridski“, mesto za pi{uvawe na delovoden broj i potoa mesto za datum i na krajot pi{uva Bitola. [tembilot se upotrebuva za arhivskoto rabotewe na Univerzitetot.

Upotrebata i ~uvaweto na amblemot, suviot ìg, pe~atot i znameto se vr{i od strana na stru~nata slu`ba na Univerzitetot, na na~in utvrden so poseben akt.

str. 9


Edinicata na Univerzitetot ima svoj {tembil vo koj zadolìtelno stoi imeto: Republika Makedonija i Univerzitet „Sv. Kliment Ohridski“ – Bitola. Pobliski odredbi za {tembilot na edinicata se utvrduvaat so Pravilnikot na edinicita, vo soglasnost so ovoj Сtatut.

Simboli ^len 14

Simboli na Univerzitetot se: grb, zname i himna. So grbot, znameto i himnata se pretstavuvaat Univerzitetot i edinicite vo negov sostav.

Grb ^len 15

Grbot na Univerzitetot simbolizira progres, nauka, istorija i pismenost. Likovno-grafi~kiot prikaz na grbot (amblemot) e sostaven del na ovaj Statut. Grbot se upotrebuva na zname, diplomi, plaketi, priznanija, memorandumi, izdanija na Univerzitetot i drugo.

Zname ^len 16

Znameto na Univerzitetot ima zlatno-òlta boja i go sodrì grbot (amblemot) na Univerzitetot i ima pravoagolna forma. Zmameto se upotrebuva – istaknuva na razni sve~enosti koi{to se od zna~ewe za Univerzitetot. Znameto na Univerzitetot stoi postojano istaknato na objektot na Rektoratot na Univerzitetot i objektite na edinicite.

Himna ^len 17

Univerzitetot ima svoja himna, koja se izveduva na proslavi, promocii i drugi sve~eni i sportski manifestacii na Univerzitetot i edinicite, na me|unarodni univerzitetski sredbi i drugi manifestacii. Himnata se izveduva so svirewe, so peewe ili kombinirano.

Rektorski insignii

^len 18

str. 10


Rektorskite insignii se: pozlaten |erdan so manifestirana simbolika za dejnosta na Univerzitetot, a vo sredinata e pretstaven amblemot na Univerzitetot. Koristeweto na rektorskite insignii se ureduva so posebna odluka na Rektorskata uprava. Rektorskite insignii gi nosi rektorot pri promocii i drugi sve~enosti na Univerzitetot, negovite edinici ili drugi nacionalni i me|unarodni manifestacii.

Odora

^len 19 Na Univerzitetot se vostanovuva odora za: rektorot, prorektorite, dekanite, prodekanite na fakultetite, direktorite na visokite stru~ni {koli i za direktorite na akreditiranite nau~ni instituti koi vr{at visokoobrazovna dejnost. Odorata se nosi pri promocii, proslavi i drugi sve~enosti na Univerzitetot, negovite ~lenki ili na nacionalni i me|unarodni manifestacii.

^len 20 Pobliski odredbi za upotrebata na simbolite, pe~atot i drugite obele`ja na Univerzitetot donesuva Rektorskata uprava.

^len 21 Svoi obele`ja imaat i edinicite vo sostav na Univerzitetot, utvrdeni so pravilnikot na edinicata.

Patronen praznik

^len 22 Patroniot den na Univerzitetot e 8-mi dekemvri, koj voedno e i den na Patronot na Univerzitetot Sveti Kliment Ohridski. Patroniot den na Univerzitetot se odbeleùva na sve~en na~in, sekoja godina. Na Univerzitetot na prigoden na~in se odbeleùva i 25-ti april, kako den na osnovaweto na Univerzitetot.

str. 11


Univerzitetski priznanija

^len 23 So posebna Odluka na Univerzitetskiot senat se vostanovuva: plaketa, povelba, blagodarnica, pofalba i drugi priznanija i nagradi na Univerzitetot, koi se dodeluvaat na zaslu`ni poedinci, pravni lica ili institucii, koi so svojata rabota pridonele za razvojot i afirmacijata na Univerzitetot, kako i za razvojot na nau~nata misla, a na studentite za postignatiot uspeh vo studiraweto. Pobliski odredbi za izgledot i sodrìnata, kako i za dodeluvaweto na priznanijata od stavot 1 na ovoj ~len donesuva Rektorskata uprava.

III. AVTONOMIJA NA UNIVERZITETOT

Finansiska avtonomija

^len 24

Finasiskata avtonomija se izrazuva vo: 1. donesuvawe finansiski planovi; 2. samostojno upravuvawe i raspolagawe so imotot,

predmetite, pari~nite sredstva i drugite materijalni prava za vr{ewe na visokoobrazovnata, nau~no-istreaùva~kata, umetni~kata i primenuva~kata dejnost;

3. samostojno raspredeluvawe na finansiskite sredstva; 4. samostojno raspolagawe so sredstvata koi Univerzitetot i

edinicite vo negov sostav gi steknuvaat od doma{ni i od stranski pravni i fizi~ki lica, od obrazovni aktivnosti na dodiplomskte, poslediplomskite i doktorskite studii, vr{ewe na obrazovna i nau~no-istraùva~ka dejnost za doma{ni i stranski i pravni fizi~ki lica, vr{ewe nau~na i stru~na dejnost i prodavawe proizvodi na doma{ni i stranski pravni i fizi~ki lica, dejnosti po javni ovlastuvawa, avtorski, umetni~ki i drugi intelektualni tvorbi od nau~no-istraùva~ki proekti, od kamati, dividendi i drugi ostvaruvawa, vo soglasnost so ovoj Statut;

5. samostojno odlu~uvawe za razvoj na novi dejnosti koi ne se finansiraat od Buxetot na Republika Makedonija, a se vo

str. 12


funkcija na razvojot na visokoobrazovnata i nau~no-istraùva~kata dejnost;

6. formiraweto fondovi, fondacii, osnovaweto trgovski dru{tva i drugi organizacii od sopstveni prihodi, donacii i drugi izvori zaradi vr{ewe na visokoobrazovna, nau~no-istraùva~ka, izdava~ka i primenuva~ka dejnost i

7. slobodno vospostavuvawe kontakti i sorabotka so biznis sektorot na lokalno, regionalno, nacionalno i me|unarodno nivo.

Nepovredlivost na univerzitetskiot prostor

^len 25

Prostorot na Univerzitetot i na edinicite vo negoviot sostav e nepovredliv. Prostorot na Univerzitetot go opfa}a prostorot vo koj se smesteni i vo koj se ostvaruva dejnosta na fakultetite, visokite stru~ni {koli, nau~nite instituti, Rektoratot i drugite pridru`ni objekti nameneti za ìveewe na studentite, kulturni aktivnosti i tereni za sportski aktivnosti na studentite i vrabotenite na Univerzitetot. Avtonomijata na Univerzitetot ne moè da se naru{uva i so:

1. nepovikano u~estvo vo dejnosta na visokoobrazovnata ustanova i

2. izvr{uvawe na visokoobrazovna i druga dejnost {to gi zagrozuva pravata na ~lenovite na akademskata zaednica naso~eni kon diskriminacija na ~ovekot i gra|aninot, povrzana so polot, rasata, bojata na koàta, nacionalnata i eti~kata pripadnost, socijalnoto poteklo, politi~koto i verskoto ubeduvawe i pripadnost, imotnata i op{testvenata polo`ba.

^len 26

Dekanite, odnosno direktorite na edinicite se dol`ni pri konstatacija za naru{uvawe na principite na avtonomijata bez odlagawe, za istoto da go izvestat Rektorot na Univerzitetot. Rektorot, vo sorabotka so licata od stav 1 na ovoj ~len, prezema merki za otstranuvawe na pri~inite {to dovele do naru{uvawe na avtonomijata na Univerzitetot.

str. 13


Mirno re{avawe na sporovite

^len 27 Eventualno nastanatite sporovi me|u ~lenovite na akademskata zaednica se re{avaat spogodbeno, vo zaedni~kite organi, arbitra`no i na drug na~in na razbirawe. Dokolku sporot ne moè da se razre{i na na~in kako e opredeleno vo prethodniot stav, Rektorot formira Sovet za posreduvawe, koj u~estvuva i pomaga vo razre{uvaweto na nastanatata sostojba. Sovetot za posreduvawe e sostaven od tri ~lena od redot na nastavno-nau~nite rabotnici koi ne se vraboteni vo edinicite me|u koi nastanal sporot, a dokolku strana vo sporot e student, eden ~len vo Sovetot e od redot na studentite. Sovetot izgotvuva izve{taj koj go dostavuva do Rektorot, koj moè da odlu~i po istiot ili da go dostavi do Rektorskata uprava. Ako Rektorot, odnosno Rektorskata uprava ne go prifati izve{tajot, Rektorskata uprava formira arbitraà. Arbitraàta e sostavena od tri ~lena od redot na nastavno-nau~nite rabotnici koi ne se vraboteni vo edinicite me|u koi nastanal sporot, a dokolku strana vo sporot e student, eden ~len vo arbitraàta e od redot na studentite. Odlukata na arbitraàta e zadolìtelna za stranite od sporot.

IV. DEJNOST NA UNIVERZITETOT I NA EDINICITE

Dejnost na Univerzitetot

^len 28

Univerzitetot gi integrira funkciite na svoite edinici (funkcionalna integracija) i so svoite organi go obezbeduva nivnoto usoglaseno dejstvuvawe, preku:

1. vr{ewe zdravstvena dejnost; 2. grià za imotot; 3. za{tita i obezbeduvawe na imotot na Univerzitetot i

obezbeduvawe na vrabotenite; 4. voveduvawe edinstvena arhivska dejnost; 5. edinstveni sportski i kulturni aktivnosti; 6. edinstveni sopstveni mediumi; 7. povrzanost na nastavata so naukata;

str. 14


8. u~estvo vo doma{ni i me|unarodni proekti; 9. ostvaruvawe sorabotka i partnerstvo so drugi univerziteti

na nacionalno i me|unarodno nivo i drugi pravni subjekti; 10. organizirawe zaedni~ki studiski programi so doma{ni i

stranski visokoobrazovni ustanovi; 11. organizirawe me|unarodni studiski programi; 12. transfer na tehnologii; 13. u~estvo vo me|unarodni programi i sli~no; 14. organizirawe studii nadvor od Republika Makedonija; 15. organizirawe zimski/letni univerziteti i {koli i drugi

formi na edukacija; 16. osnovawe ustanovi, trgovski dru{va, soglasno so Zakonot i

ovoj Statut; 17. razvoj na novi dejnosti i 18. vr{ewe na drugi dejnosti i raboti opredeleni so Zakon i ovoj

Statut.

^len 29 Univerzitetot kako glavna dejnost, spored Nacionalnata klasifikacija na dejnosti ja vr{i:

80.30 - Visoko{kolsko obrazovanie; Pokraj osnovnata dejnost Univerzitetot }e gi vr{i i site ostanati dejnosti spored Nacionalnata klasifikacija na dejnosti. Pokraj navedenite dejnosti, Univerzitetot:

1. se griì za razvojot na primenuva~kata dejnost vo oblastite za koi e mati~en;

2. organizira i realizira visokostru~na aplikativna dejnost- izrabotka na investiciono - tehni~ka dokumentacija, proekti, tehni~ki kontroli, revizii, recenzii, izdavawe stru~ni ocenki, atesti i ispravi za stru~ni naodi (sertifikati) za materijali, orudija i uredi za rabota, li~na za{tita na sredstvata i li~na oprema, vr{ewe analizi i ekspertizi, izrabotka i izdavawe izve{tai od nau~ni i stru~ni uslugi, elaborati, studii i sl. (vo oblastite za koi e mati~en);

3. go planira ostvaruvaweto i razvojot na dejnostite za koi e osnovan;

4. vo ramkite na politikata za sorabotka na Univerzitetot, ostvaruva visokoobrazovna, nau~na, tehni~ka i umetni~ka sorabotka so doma{ni visokoobrazovni i nau~ni ustanovi, kako i drugi formi na sorabotka;

str. 15


5. vo ostvaruvawe na sorabotkata so doma{ni visokoobrazovni nau~ni ustanovi, organizira nau~ni sobiri, simpoziumi, seminari, sovetuvawa i drugi vidovi sobiri;

6. prodava nau~ni i stru~ni uslugi i proizvodi na doma{ni i stranski pravni i fizi~ki lica;

7. vrz edinsteveni osnovi utvrdeni od Univerzitetot, ja organizira kompjuterskata mreà i rakovodi so nea;

8. predlaga i prezema merki za unapreduvawe i za{tita na standardot na studentite i vrabotenite;

9. upravuva i go koristi imotot i materijalnite sredstva so koi raspolaga;

10. razmenuva nau~ni i stru~ni uslugi i proizvodi so doma{ni fizi~ki i pravni lica;

11. se griì za unapreduvaweto i za u~estvoto vo planiraweto, utvrduvaweto i razvojot na vkupniot obrazoven sistem vo dràvata vo nau~nite oblasti;

12. izdava diplomi i drugi dokumenti za zavr{eni studii i drugi vidovi obrazovanie, spored uslovite utvrdeni so Statutot na Univerzitetot;

13. vo ramkite na edinstveniot bibliote~no-informacionen sistem utvrden od Univerzitetot ja organizira rabotata na bibliotekata i organizira sopstvena bibliote~no-informaciona i dokumentaciona dejnost;

14. organizira sopstvena izdava~ka dejnost; 15. Rektorskata uprava na Univerzitetot, so posebna odluka, gi

utvrduva podra~jata i oblastite (disciplini) na istraùvawe, spored standardite na me|unarodnite organi i organizacii spored koi }e ja izveduva svojata dejnost;

16. vospostavuva me|unarodna sorabotka so Univerzitetite vo stranstvo;

17. vospostavuva me|unarodna sorabotka so drugi pravni i fizi~ki lica od oblasta na visokoto obrazovanie, naukata i kulturata i

18. vr{i drugi raboti i dejnosti utvrdeni so Zakon, so Statutot i drugite akti na Univerzitetot, kako i drugi raboti i dejnosti koi se vo soglasnost so ostvaruvaweto na negovata avtonomija, a ne im protivre~at na zaedni~kite interesi na Univerzitetot.

Ulogata i zada~ite od stavot 1 na ovoj ~len, Univerzitetot gi ostvaruva neposredno i so edinicite vo svojot sostav so:

1. organizirawe na akademski i stru~ni studii; 2. izveduvawe na fundamentalni, razvojni i primeneti

istraùvawa i vr{ewe primenuva~ka dejnost, izveduvawe na

str. 16


kompleksni nau~noistraùva~ki proekti od po{irok interes;

3. u~estvo vo planiraweto, utvrduvaweto i razvojot na vkupniot obrazoven sistem;

4. sledewe i primena na modernizacijata vo ostvaruvaweto na visokoobrazovnata i nau~no-istraùva~kata dejnost;

5. kontinuirano obrazovanie koe se vr{i preku kursevi, seminari, dale~insko obrazovanie so koe se steknuvaat novi znaewa i se pro{iruvaat znaeweto i stru~nosta;

6. razli~ni formi za obrazovanie i razvoj vo oblasta na naukata, tehnikata i kulturata; nadgraduvawe i prodlabo~uvawe na zavr{enite dodiplomski, postdiplomski studii i steknuvawe doktorat na nauki;

7. nau~na i tehni~ka sorabotka so stranski i so nacionalni visokoobrazovni i nau~ni ustanovi i so ostvaruvawe na drugi formi na me|unarodna sorabotka, u~estvo vo me|unarodni proekti od interes na po{irokata me|unarodna zaednica;

8. organizirawe i realizirawe na visokostru~na aplikativna dejnost;

9. organizirawe na drugi formi i vidovi za podigawe na op{toto obrazovno nivo i pottiknuvawe na konstruktiven natprevar pome|u razli~nite idei i pristapi.

Dejnost na edinicite na Univerzitetot

^len 30

Edinicata na Univerzitetot vo ramkite na svojata dejnost: 1. se griì i prezema merki za usovr{uvawe na kadrite koi

izveduvaat visokoobrazovna, nau~no-istraùva~ka i umetni~ka dejnost i za kadrite vo stru~nata i administrativna slu`ba vo soglasnost so Statutot;

2. realizira doma{ni nau~ni proekti; 3. se griì i prezema merki za tekovno i investicisko

odrùvawe na objektite i imotot vo soglasnost so Statutot i

4. vr{i i drugi raboti utvrdeni so Zakonot i ovoj Statut.

Statusni promeni

^len 31 Edinicite moàt da izvr{at statusni promeni samo vo ramkite na Univerzitetot.

str. 17


Predlog za statusni promeni podnesuva edinicata na koja istite se odnesuvaat. Po predlogot se izjasnuvaat nastavno-nau~nite soveti, nastavni~kite soveti i nau~nite soveti na edinicite. Predlogot se smeta za utvrden dokolku go prifatat najmalku 2/3 od edinicite. Vrz osnova na predlogot od prethodniot stav, Senatot donesuva odluka za predlog na statusna promena, koja se dostavuva do Ministerstvoto nadle`no za rabotite na visokoto obrazovanie. So Predlog-Odlukata za statusna promena se utvrduva: na~inot na koj studentot }e gi zavr{i studiite spored studiskite programi na koi gi zapo~nal studiite, pravata i obvrskite na edinicite, statusot na imotot {to go koristele, odnosno {to }e go koristat, delben bilans, po~eten bilans, dokumentacijata, ispravite, arhivata i drugi pra{awa od zna~ewe na statusnata promena.

V. STRUKTURA NA UNIVERZITETOT

Edinici i pridru`ni ~lenki na Univerzitetot

^len 32

Vo sostav na Univerzitetot se: fakulteti, visoki stru~ni {koli i nau~ni instituti kako edinici na Univerzitetot. Kako edinici na Univerzitetot moàt da se formiraat i umetni~ki akademii. Vo sostav na Univerzitetot so status na pridru`ni ~lenki pod uslovite utvrdeni so ovoj Statut ~lenuvaat i drugi ustanovi i organizacii ~ija osnovna dejnost e funkcionalno povrzana so visokoobrazovnata i nau~nata dejnost.

Sostav na Univerzitetot

^len 33 Postojnite fakulteti i visoki stru~ni {koli vo sostav na Univerzitetot prodolùvaat da rabotaat kako edinici na Univerzitetot vo soglasnost so zakonot. Edinici vo sostav na Univerzitetot, se slednite fakulteti, visoki stru~ni {koli i nau~ni instituti:

1. Ekonomski fakultet – Prilep;

str. 18


2. Fakultet za biotehni~ki nauki – Bitola; 3. Tehni~ki fakultet – Bitola; 4. Pedago{ki fakultet – Bitola; 5. Fakultet za turizam i ugostitelstvo – Ohrid; 6. Fakultet za bezbednost– Skopje; 7. Факултет за информатички и комуникациски технологии – Bitola; 8. Praven fakultet – Ki~evo; 9. Tehnolo{ko-tehni~ki fakultet – Veles; 10. Visoka medicinska {kola – Bitola; 11. Veterinaren fakultet – Bitola 12. Nau~en institut za tutun – Prilep.

Pridru`ni ~lenki

^len 34

Vo sostav na Univerzitetot, so status na pridru`ni ~lenki, ~ija osnovna dejnost e prete`no povrzana so visokoobrazovnata dejnost, se slednite ustanovi i organizacii:

1. JNU Hidrobiolo{ki zavod – Ohrid; 2. JNU Institut za staroslovenska kultura – Prilep; 3. Univerzitetska biblioteka „Sv. Kliment Ohridski“ – Bitola

i 4. Studentski dom „Ko~o Racin“ – Bitola.

^len 35 Pridru`na ~lenka na Univerzitetot moè da stane i druga ustanova ili organizacija koja gi ispolnuva uslovite utvrdeni so Zakonot i ovoj Statut, ako podnese barawe za pristapuvawe. Odluka donesuva Univerzitetskiot senat, na predlog na Rektorskata uprava. Uslovi za osnovawe edinici i steknuvawe na pridru`no ~lenstvo

^len 36 Kako pridru`ni ~lenki moàt da pristapat javni ustanovi i drugi organizacii dokolku prethodno ja dokaàt nivnata funkcionalna povrzanost so visokoobrazovnata i nau~nata dejnost i podnesat barawe za pristapuvawe vo Univerzitetot. Baraweto od prethodniot stav sodrì obrazloènie za pri~inite, pridonesot, kako i za rezultatite {to se o~ekuvaat so nivnoto u~estvo vo ostvaruvaweto, unapreduvaweto i potpomagaweto

str. 19


na dejnosta na Univerzitetot i izjava potpi{ana od ovlasteno lice deka gi prifa}aat Statutot i drugite akti na Univerzitetot. Dokolku se ispolneti uslovite od prethodniot stav od ovoj ~len Odluka za pristapuvawe donesuva Senatot na predlog na Rektorskata uprava.

Visokoobrazovna ustanova na verska zaednica kako pridru`na ~lenka na Univerzitetot

^len 37

Visokoobrazovna ustanova na verska zaednica moè da pristapi kon Univerzitetot dokolku se utvrdi zaedni~ki interes pome|u Univerzitetot i visokoobrazovnata ustanova vo ostvaruvaweto na visokoobrazovnata dejnost. So pristapuvaweto kon Univerzitetot, visokoobrazovnata ustanova na verskata zaednica steknuva pridru`no ~lenstvo. Odluka za pristapuvawe na viskoobrazovnata ustanova na verska zaednica kon Univerzitetot donesuva univerzitetskiot Senat na predlog na Rektorskata uprava.

^len 38 Odredbite od ovoj Statut za pravata i obvrskite i nivnoto u~estvo vo rabotata na organite i telata na Univerzitetot utvrdeni za pridru`nite ~lenki na Univerzitetot se odnesuvaat i na visokoobrazovnata ustanova na verska zaednica so svojstvo na pridru`na ~lenka na Univerzitetot.

Prestanok na statusot pridru`na ~lenka

^len 39 Pridru`nite ~lenki ne smeat da go ostvaruvaat statusot sprotivno na interesite na Univerzitetot. Dokolku Rektorskata uprava utvrdi deka statusot se ostvaruva sprotivno na interesite na Univerzitetot, utvrdeni so Zakonot i ovoj Statut, za toa & ukaùva na pridru`nata ~lenka i poveduva postapka za prestanok na statusot.

^len 40

str. 20


Statusot na pridru`na ~lenka vo Univerzitetot prestanuva so prestanok na svojstvo na pravno lice na ustanovata, odnosno organizacijata. Statusot na pridru`nata ~lenka & prestanuva i koga pove}e ne gi ispolnuva uslovite da bide pridru`na ~lenka na Univerzitetot utvrdeni so ovoj statut. Odluka za prestanok na statusot donesuva Senatot na Univerzitetot po predlog na Rektorskata uprava

VI. PRAVA I OBVRSKI NA EDINICITE NA UNIVERZITETOT

^len 41

Fakultetite, visokite stru~ni {koli, nau~nite instituti i pridru`nite ~lenki imaat prava i obvrski za:

1. aktivno i postojano u~estvo i pridones vo ostvaruvaweto na dejnosta, ulogata i zada~ite na Univrzitetot i na edinicite;

2. aktivno u~estvo vo rabotata na organite i rabotnite tela na Univerzitetot; realizacija na aktite, odlukite i zaklu~ocite na organite na Univerzitetot i edinicite;

3. inicirawe pra{awa i predlagawe re{enija od domenot na dejnosta na Univerzitetot i edinicite;

4. po~ituvawe na dignitetot i dostojna upotreba na imeto i obele`jata na Univerzitetot.

Edinicite i pridru`nite ~lenki od prethodniot stav na ovoj ~len se dol`ni da go po~ituvaat Kodeksot na odnesuvawe utvrden od Senatot. Nepo~ituvaweto na Kodeksot se objavuva vo javnoto glasilo na Univerzitetot. Odluka za objavuvawe donesuva Senatot na predlog na Rektorskata uprava.

VII. VNATRE[NA ORGANIZACIJA NA UNIVERZITETOT I FORMI NA SORABOTKA

Vnatre{na organizacija na Univerzitetot i na negovite edinici

^len 42 Osnovaweto na drugi vnatre{ni organizaciski edinici moè da se vr{i dokolku se obezbedeni prostorni i kadrovski uslovi,

str. 21


finansiski sredstva obezbedena Programa za rabota i drugi uslovi utvrdeni zo Zakon. Odluka za nivno osnovawe donesuva Univerzitetskiot senat, na predlog na Rektorskata uprava. Za op{testveno-ekonomskata opravdanost za formiraweto na ovie vnatre{ni organizacioni edinici, potrebno e prethodno mislewe od Univerzitetskiot sovet.

^len 43 Univerzitetot moè pod uslovite utvrdeni so Zakon i ovoj Statut za vr{ewe na svojata dejnost da organizira: univerzitetski kompjuterski centar i edinstven univerzitetski informativen sistem, univerzitetski klini~ki centar, univerzitetska poliklinika, univerzitetski sportski centar, univerzitetski veterinaren klini~ki centar, agrarni univerzitetski instituti, centri za istraùvawe i kontinuirano obrazovanie kako doìvotno u~ewe i drugi formi od dejnosta na edinicite. Odluka za nivno osnovawe donesuva Univerzitetskiot senat, na predlog na Rektorskata uprava. Za donesuvawe na odlukata potrebno e da se obezbedat slednive dokumenti i uslovi:

1. elaborat za osnovawe; 2. da se obezbedat sredstva za rabota; 3. da se donesat plan i programa za rabota; 4. da se obezbedat objekt, oprema i prostor; 5. da se obezbedi potreben broj rabotnici i 6. drugi uslovi.

Za op{testveno-ekonomskata opravdanost za formirawe na ovie formi na dejnost, potrebno e prethodno mislewe od Univerzitetskiot sovet.

Univerzitetski kompjuterski centar i edinstven univerzitetski informativen centar

^len 44

So cel da se obezbedat tehni~ko-tehnolo{ki pretpostavki za osovremenuvawe na visokoobrazovnata, nau~no-istraùva~kata i umetni~kata dejnost na Univerzitetot, na brz i efikasen na~in da se ovozmoì razmena i organizirawe na podatoci i implementacija na razni informaciski uslugi, se formira Univerzitetski kompjuterski centar. Univerzitetskiot kompjuterski centar dejstvuva vo oblasta na primenata na informaciskata i komunikaciskata tehnologijata.

str. 22


Univerzitetskiot kompjuterski centar go koordinira planiraweto, proektiraweto, izgradbata i odrùvaweto na informaciskata i komunikaciskata infrastruktura na Univerzitetot.

^len 45 Na Univerzitetot se organizira, se formira i se odrùva edinstven sovremen univerzitetski informativen sistem, koj obezbeduva pristap do site relevantni podatoci od oblasta na visokoto obrazovanie i nau~no-istraùva~kata dejnost, i toa za dejnosta na Univerzitetot i edinicite vo negov sostav, studiskite i predmetnite programi, nastavno-nau~nite oblasti, nazivite i stepenite na stru~nata podgotovka, uslovite i reìmot na studirawe, diplomiranite studenti, magistri i doktori na nauki na Univerzitetot, nastavno-nau~nite, nau~nite i sorabotni~kite kadri na Univerzitetot, bibliote~nata gra|a, pristap na ~lenovite na akademskata zaednica do renomirani nau~ni digitalni biblioteki itn. Informativniot sistem opfa}a:

1. pribirawe, obrabotka i prenesuvawe na informaciite; 2. obezbeduvawe dostapnost na informaciite do site

potencijalni korisnici; 3. razmena na informacii vo vrska so visokoto obrazovanie

me|u site zainteresirani subjekti vo dràvata; 4. razmena na informacii vo vrska so nau~nite dostignuvawa vo

zemjata i vo stranstvo; 5. povrzuvawe na Univerzitetskiot informativen sistem so

stranski informativni sistemi i 6. povrzuvawe i razmena na informacii so me|unarodnata

zaednica.

Univerzitetski centri

^len 46 Vo ramkite na Univerzitetot moè da se osnovaat i drugi univerzitetski centri od oblasta na: izdava~ka dejnost, kultura, sport, jazici i obuka, radio, kontinuirano obrazovanie, me|unarodna sorabotka i razvoj, sorabotka so stopanstvoto i profesionalen razvoj na studentite, kako i drugi vidovi na centri soglasno sogledanite potrebi i doneseni odluki od strana na organite na Univerzitetot. член 45 став 7,8 и 9 од ЗВО

str. 23


Универзитетот основа најмалку еден центар за кариера. Центарот за кариера води посебна евиденција за поранешни студенти (алумни) и организира саеми за кариера на секој факултет/универзитет каде што има центар за кариера. Центрите за кариера се формираат заради организирање на практична настава за студентите за подготовка на стручен кадар кој ќе применува современи иновативни техники и технологии во наставата. Центрите за кариера се состојат од профил на советници кои имаат познавања од областа на образованието. Центрите за кариера имаат обврска да формираат работни групи (од претставници од технички факултети и стопански комори) и да организираат месечни средби со присуство и на претставници од Агенцијата за СДИ за потребите од кадар на пазарот на трудот и намалување на јазот меѓу побарувачката и понудувачката на работна сила.

Bibliote~en sistem

^len 47 So cel da se obezbedat pretpostavki za ostvaruvawe na dejnosta, celite i zada~ite na Univerzitetot i edinicite, na Univerzitetot se formira edinstven bibliote~en sistem kade se pribira, obrabotuva i ~uva bibliote~en materijal (monografii, periodi~ni publikacii, kaseti, disketi, CD-a, geografski karti i drugo). Univerzitetskiot bibliote~en sistem go so~inuvaat: bibliotekata na Univerzitetot i bibliotekite na edinicite. Univerzitetot donesuva edinstveni osnovi za obezbeduvawe edinstven bibliote~en sistem na Univerzitetot, za organizacija i raspored na bibliote~nata gra|a i drugo. Bibliotekite se povrzuvaat vo bibliotekarski informaciski sistemi na Univerzitetot.

Zaedni~ki odredbi za vnatre{nite organizacioni edinici

^len 48 Za postoeweto na posebni potsmetki na vnatre{nite organizacioni edinici vo ramkite na smetkata na Univerzitetot odlu~uva Senatot.

str. 24


Finansiskite pra{awa za rabota vo vnatre{nite organizacioni edinici se reguliraat so akt na Univerzitetskiot senat. Organiziraweto na dejnosta, na~inot na organizacija na rabota, prostornite uslovi, upravuvaweto, rakovodeweto, na~inot na vr{ewe stru~ni, administrativni, tehni~ki raboti i drugi pra{awa za ostvaruvawe na nivnata dejnost, se regulira so akt na Rektorskata uprava za sekoja organizaciona edinica posebno.

Osnovawe na druga organizacija

^len 49 Osnovaweto na trgovsko dru{tvo ili ustanova moè da se vr{i dokolku se obezbedeni prostorni i kadrovski uslovi, finansiski sredstva, obezbedena Programa za rabota i drugi uslovi utvrdeni so Zakon. Finansiraweto na trgovskite dru{tva ili ustanovite se vr{i isklu~ivo od samofinansira~kite aktivnosti (sopstveni prihodi) na Univerzitetot, a eventualnite zagubi, isto taka, se pokrivaat isklu~ivo od samofinansira~kite aktivnosti (sopstvenite prihodi) na Univerzitetot. Odluka za osnovawe na trgovsko dru{tvo ili ustanova donesuva Univerzitetskiot senat na predlog na Rektorskata uprava. Inicijativa za osnovawe druga organizacija moè da podnese i ednica na Univerzitetot. Za op{testveno-ekonomskata opravdanost za formirawe na vakvi trgovski dru{tva ili ustanovi potrebno e prethodno mislewe od Univerzitetskiot sovet.

VIII. STRU^NA I ADMINISTRATIVNA SLU@BA

^len 50

Stru~nata i administrativna slu`ba se organizira kako integrirana stru~na i administrativna slu`ba na Univerzitetot (vo natamo{niot tekst: Slu`ba na Univerzitetot), koja ja so~inuvaat Centralnata stru~na i administrativna slu`ba - Rektoratot i Stru~nite i administrativni slu`bi na edinicite.

str. 25


^len 51 Slu`bata na Univerzitetot se organizira po sektori, vo soglasnost so funkcionalnata povrzanost na dejnosta na edinicite na Univerzitetot utvrdeni so ovoj Statut.

^len 52 Na~inot na koj se vr{at stru~nite i administrativnite raboti od zaedni~ki interes za edinicite na Univerzitetot se ureduvaat so Pravilnik {to go donesuva Senatot.

^len 53 Kako stru~ni i administrativni raboti se smetaat plansko-analiti~kite raboti, personalnite raboti, rabotite na knigovodstvoto, evidencijata i statistikata, rabotite na podgotvuvaweto i obrabotuvaweto na materijalite od pravno-stru~na priroda, rabotite na kompjuterskata mreà, na informativniot i na bibliote~niot sistem na Univerzitetot, izdava~kata dejnost, administrativnite raboti (primawe i ispra}awe na po{tata, deloven protokol, stenografski, daktilografski, arhivski i sli~ni raboti), op{tite raboti, rabotite na ~uvaweto na objektot, odrùvaweto i ~uvaweto na prostoriite, kako i drugi raboti {to spored svojata priroda spa|aat vo ovie vidovi raboti.

^len 54 So rabotata na Stru~nata i administrativna slu`ba na Univerzitetot rakovodi generalniot sekretar na Univerzitetot, a so rabotata na stru~nata i administrativna slu`ba na edinicata rakovodi sekretarot na edinicata.

Generalniot sekretar na Univerzitetot go izbira Rektorskata uprava, vrz osnova na Konkurs, od prijavenite kandidati, na predlog na Rektorot. Generalniot sekretar za svojata rabota e odgovoren pred Rektorot i Rektorskata uprava na Univerzitetot.

^len 55 Sekretarot na edinicata se izbira na na~in i pod uslovi utvrdeni so Zakonot i Пravilnikot na edinicata. Sekretarot na edinicata e odgovoren pred dekanot, odnosno direktorot i pred generalniot sekretar.

str. 26


^len 56 Za generalen sekretar moè da bide izbrano lice so zavr{en Praven fakultet i poloèn pravosuden ispit, so 5 (pet) godini rabotno iskustvo vo strukata, a za sekretar na edinicata lice so zavr{en Praven fakultet i 5 (pet) godini rabotno iskustvo vo strukata.

^len 57 Pobliski odredbi za organizacijata i vr{eweto na rabotite na Stru~nata i administrativna slu`ba i za rakovoditelot na Stru~nata i administrativnata slu`ba se utvrduvaat so Aktot za organizacija i sistematizacija na rabotnite mesta so opis i popis na rabotite i rabotnite zada~i na vrabotenite vo Stru~nata i administrativnata slu`ba, {to gi donesuva Rektorskata uprava.

^len 58 Generalniot sekretar na Univerzitetot:

1. se griì za podgotvuvawe i obrabotka na materijalite za sednicite na Rektorskata uprava i Senatot, kako i za podgotvuvawe na odlukite i op{tite akti {to gi donesuvaat ovie organi i tela;

2. po ovlastuvawe na Rektorot, go zastapuva Univerzitetot vo pravnite raboti;

3. se griì za ispolnuvawe i izvr{uvawe na obvrskite na Univerzitetot vo sorabotkata na Univerzitetot so soodvetnite dràvni i op{tinski organi i tela, nadle`ni za rabotite na obrazovanieto i naukata;

4. se griì za urednosta i aùrnosta vo rabotata po predmetite i podgotvuvaweto na drugite materijali i za taa cel svikuva i rakovodi so rabotnite sostanoci na Slu`bata na Univerzitetot;

5. go sledi izvr{uvaweto na odlukite i zaklu~ocite na organite na Univerzitetot i izvestuva za toa;

6. ja koordinira rabotata so sekretarite na edinicite za pra{awa {to se odnesuvaat na Univerzitetot kako celina i za rabotite od delokrugot na Slu`bata na Univerzitetot;

7. ja koordinira rabotata na slu`bite na edinicite; 8. odlu~uva za pravata, dol`nostite i odgovornostite na

vrabotenite vo Slu`bata na Univerzitetot.

str. 27


IX. ORGANI I TELA NA VISOKOOBRAZOVNATA USTANOVA

Organi i tela na Univerzitetot

^len 59

Organi na Univerzitetot se: Univerzitetski senat, Rektor i Rektorska uprava. Na Univerzitetot se formira Univerzitetski sovet kako telo na Univerzitetot.

Univerzitetski senat

Polo`ba i sostav na Senatot ^len 60

Organ na upravuvawe i stru~en organ na Univerzitetot e Univerzitetskiot senat (vo ponatamo{niot tekst: Сenat).

^len 61 Senatot go so~inuvaat pretstavnici od edinicite na Univerzitetot izbrani neposredno i so tajno glasawe od redot na profesorite, odnosno nau~nite sovetnici, pretstavnici od pridru`nite ~lenki i od studentite. Rektorot e ~len na Senatot po polo`ba. Prorektorite i generalniot sekretar u~estvuvaat vo rabotata na Senatot bez pravo na glas. Fakultetite i visokata stru~na {kola kako edinici na Univerzitetot vo Senatot na Univerzitetot se zastapeni so po tri pretstavnici od redot na profesorite. Nau~nite instituti kako edinici na Univerzitetot se zastapeni so po dva pretstavnici od redot na nau~nite sovetnici. Nau~nite instituti kako i drugite pridru`ni ~lenki se zastapeni so po eden pretstavnik. Vo Senatot na Univerzitetot se zastapeni pet pretstavnici od studentite izbrani od Studentskiot parlament na Univerzitetot. Dokolku visokoobrazovnite ustanovi i akreditiranite nau~ni instituti kako edinici na Univerzitetot nemaat nastavnici vo zvawe profesori, odnosno nau~ni sovetnici, za ~lenovi na

str. 28


Senatot moàt da bidat izbrani pretstavnici so drugi nastavno-nau~ni, odnosno nau~ni zvawa. Pretstavnikot na pridru`nite ~lenki treba da ima najmalku visoko obrazovanie.

Postapka za izbor na ~lenovite na Senatot ^len 62

^lenovite na Senatot gi izbiraat nastavno-nau~nite soveti na fakultetite, nastavni~kite soveti na visokite stru~ni {koli, sovetite na nau~nite instituti, organite na upravuvawe na pridru`nite ~lenki, Studentskiot parlament na Univerzitetot. Edinicite i pridru`nite ~lenki na Univerzitetot go vr{at izborot na ~lenovite na Senatot so neposredno i tajno glasawe. Mandatot na ~lenovite na Senatot trae 4 (~etiri) godini, so pravo na u{te eden izbor. Mandatot na pretstavnicite na studentite trae 1 (edna) godina, so pravo na u{te eden izbor.

^len 63 Vo tekot na traeweto na mandatot moè da se izvr{i zamena na ~len na Senatot na ist na~in i postapka kako i pri izbiraweto na ~lenovi na Senatot. Mandatot na noviot ~len trae do istekot na mandatot na prethodniot ~len koj go zamenuva. ^len na Senatot moè da bide i otpovikan vo slednive slu~ai:

1. dokolku pove}e od dva pati neopravdano otsustvuva od sednicite na Senatot vo tekot na edna akademska godina i

2. go naru{uva ugledot na Univerzitetot ili edinicata. Inicijativa za otpovikuvawe moè da dade edinicata, pridru`nata ~lenka, Senatot, Rektorot i studentskiot parlament, a samoto otpovikuvawe go vr{at organite koi gi izbrale, po prethodno mislewe od Senatot.

^len 64 Na ~len na Senatot mu prestanuva mandatot i pred istekot na vremeto za koe e izbran vo slu~aj: na otpovikuvawe od strana na organite koi gi izbrale, prestanok na rabotniot odnos, miruvawe na rabotniot odnos, po negovo barawe, smrt, pravosilna sudska odluka so koja e osuden na kazna zatvor podolgo od 6 meseci, prestanok na status na student ili izbor vo funkcija koja ne dozvoluva vr{ewe na funkcija ~len na Senat.

str. 29


^len 65

^len na Rektorskata uprava istovremeno ne moè da bide i ~len na Senatot.

^len 66 Verifikacijata na mandatot na ~lenovite na Senatot ja vr{i Verifikaciona komisija od tri ~lena, izbrani od redot na ~lenovite na noviot sostav na Senatot. ^lenovite na verifikacionata komisija se izbiraat na predlog na ~lenovite na novoizbraniot Senat. Verifikacionata komisija konstatira dali se ispolneti uslovite predvideni za izbor na ~len vo Senatot i podnesuva izve{taj na konstitutivnata sednica na Senatot. Dokolku Verifikacionata komisija konstatira deka ne se ispolneti uslovite za toa gi izvestuva edinicite, Studentskiot parlament ili pridru`nite ~lenki od kade doa|a neverifikuvaniot ~len. Izbranite ~lenovi na Senatot ~ij mandat ne e verificiran ne moàt da u~estvuvaat vo rabotata i odlu~uvaweto na Senatot.

^len 67 Postapkata za izbor na ~lenovi na Senatot zapo~nuva najmalku 60 ({eeset) dena pred istekot na mandatot na postojniot Senat. Postapkata ja pokrenuva Rektorot na Univerzitetot, koj ja svikuva i konstitutivnata sednica na novizbraniot Senat.

Na~in na rabota ^len 68

Senatot, gi vr{i rabotite od svoja nadle`nost na sednica, vo soglasnost so zakon i ovoj Statut. Sednicite na Senatot se javni. Senatot zasedava po potreba, vo soglasnost so Programata za rabota. Senatot moè da odrùva sve~eni sednici po povod jubilei, proslavi i drugi sve~enosti. Vo vr{eweto na rabotite od svojata nadle`nost Senatot donesuva: pravilnici, odluki, upatstva, mislewa i zaklu~oci. Rektorot na Univerzitetot, 7 (sedum) dena pred odrùvawe na sednicata na Senatot, na site ~lenovi i u~esnici im dostavuva

str. 30


pokana so predlog na dnevniot red i materijali za to~kite od sednicata. Vo odredeni itni slu~aevi rokot za svikuvawe na sednici moè da bide i pokratok od 7 (sedum) dena.

^len 69 Predlogot na dnevniot red i denot na odrùvaweto na sednicata na Senatot gi utvrduva rektorot na Univerzitetot.

^len 70 Sednicite na Senatot gi svikuva i so niv rakovodi rektorot na Univerzitetot. Po ovlastuvawe i vo otsustvo na rektorot, sednicite gi svikuva i so niv rakovodi eden od prorektorite. Senatot se svikuva i po barawe na najmalku tri edinici na Univerzitetot, po barawe na Rektorskata uprava i po barawe na edna tretina od ~lenovite na Senatot, najdocna vo rok od 14 (~etirinaeset) dena. Po pravilo materijalite od to~kite na dnevniot red na sednicite na Senatot prethodno se razgleduvaat od strana na telata na Senatot i drugite organi na Univerzitetot koi voedno podgotvuvaat i predlog-akti odnosno odluki.

^len 71 Dokolku sednicata ne se odrì poradi neprisustvo na dovolen broj ~lenovi na Senatot, utvrden so ovoj Statut, Rektorot, vo rok od najmnogu 14 (~etirinaeset) dena, dostavuva nova pokana so predlog dneven red za odrùvawe na sednicata.

^len 72 Odlukite i drugite akti doneseni na sednica na Senatot gi potpi{uva rektorot na Univerzitetot, a vo negovo otsustvo eden od prorektorite, koj{to, toj }e go ovlasti.

^len 73 Senatot odlu~uva so javno glasawe, osven za raboti utvrdeni so Zakon i ovoj Statut za koi e predvideno tajno glasawe. Senatot moè da odlu~i za odredeni pra{awa za koi se odlu~uva javno, da odlu~uva so tajno glasawe. Pobliski odredbi za na~inot na rabotata na Senatot se utvrduvaat so Delovnikot za rabota na Senatot.

str. 31


Rektor

Polo`ba i izbor ^len 74

Rektorot e rakovoden organ. Odluka za otvorawe postapka za izbor, kriteriumi za izbor i rokovnik na aktivnosti za izbor na rektor donesuva Senatot na Univerzitetot vo sredinata na mesec april vo godinata vo koja mu istekuva mandatot na aktuelniot rektor. Postapkata za izbor na rektor treba da zavr{i do krajot na mesec juni vo tekovnata godina. Dokolku izborot na rektor ne zavr{i vo rokot utvrden vo prethodniot stav, izborot se vr{i najdocna do 14-ti septemvri vo tekovnata godina.

^len 75 Soglasno so kriteriumite za predlagawe i izbor na rektor i utvrdeniot rokovnik, nastavno-nau~nite soveti, nastavni~kite soveti i nau~nite soveti na nau~nite instituti moàt da predlagaat kandidati za rektor, so soodvetno obrazloènie. Sekoja edinica moè da predloì eden kandidat za rektor, odnosno pove}e edinici moàt da predloàt eden kandidat za rektor. Zaedno so predlozite predlaga~ite dostavuvaat soglasnost za prifatena kandidatura.

^len 76 Dostavenite predlozi za kandidati za rektor, zaedno so programskite platformi za rabota i biografii, Rektorskata uprava gi dostavuva na mislewe do edinicite.

^len 77 Vrz osnova na predlozite i pristignatite mislewa od edinicite na Univerzitetot, Rektorskata uprava utvrduva lista na kandidati za izbor na rektor i podgotvuva izve{taj. Listata na kandidati za izbor na rektor se utvrduva so mnozinstvo glasovi od vkupniot broj ~lenovi na Rektorskata uprava.

^len 78 Senatot na Univerzitetot go razgleduva Izve{tajot na Rektorskata uprava za postapkata za predlagawe na kandidati za rektor.

str. 32


Rektorot go izbira Univerzitetskiot senat so neposredno i tajno glasawe.

^len 79 Postapkata za izbor na rektor ja sproveduva Izborna komisija od 3 (tri) ~lena, izbrana od Senatot so javno glasawe. Izbornata komisija podgotvuva glasa~ki liv~iwa za izbor na rektor, go sproveduva glasaweto, gi utvrduva rezultatite od izborot za {to podnesuva izve{taj. Kandidatite za rektor se vnesuvaat na glasa~koto liv~e po azbu~en red od nivnoto prezime.

^len 80 Senatot polnopravno odlu~uva za izbor na rektor ako na sednicata prisustvuvaat najmalku dve tretini od vkupniot broj ~lenovi na Senatot. Za rektor e izbran onaj kandidat koj }e dobie pove}e od polovinata glasovi od prisutnite ~lenovi na Senatot. Ako pri glasaweto za rektor, nitu eden od kandidatite ne go dobie potrebnoto mnozinstvo glasovi, glasaweto se povtoruva samo za prvite 2 (dvajca) kandidati so najgolem broj na glasovi, no ne pomalku od 25% od vkupniot broj ~lenovi na Senat. Dokolku pove}e kandidati imaat ist broj na glasovi, glasaweto se povtoruva samo za niv. Dokolku pove}e kandidati imaat ist broj na glasovi za vtoroto mesto, glasaweto se povtoruva samo za niv. Ako i na povtornoto glasawe nitu eden od predloènite kanidati za rektor ne go dobie potrebnoto mnozinstvo, celata postapka za izbor na rektor se povtoruva od po~etok.

^len 81 Pri povtornata postapka za izbor na rektor, ne moàt da u~estvuvaat istite kandidati za rektor od prethodnata postapka.

^len 82 Dokolku na povtornata postapka ne se izbere rektor do 14-ti septemvri tekovnata godina, prodolùva mandatot na postojniot rektor do izbor na nov rektor, koj mora da zavr{i najdocna do krajot na kalendarskata godina. Vo ovoj slu~aj mandatot na noviot rektor trae kako izborot da e izvr{en navremeno.

str. 33


^len 83

Funcijata na rektorot mu prestanuva i pred istekot na mandatot za koj e izbran ako:

1. bide razre{en; 2. toa sam go pobara; 3. mu prestane rabotniot odnos i 4. vo drugi slu~ai utvrdeni so Zakonot i ovoj Statut.

Za razre{uvawe, Senatot odlu~uva na na~in i postapka {to se utvrdeni za negoviot izbor.

^len 84 Ako mestoto rektor na Univerzitetot se isprazni pred istekot na vremeto za koe e izbran, }e se izbere nov rektor najdocna vo rok od 90 dena od koga e mestoto isprazneto. Ako na mestoto rektor, navremeno ne moè da bide izbran rektor, ili ako do nov redoven izbor na rektor ostanuva vreme pomalku od {est meseci, Senatot na toa mesto imenuva vr{itel na dol`nosta. Mandatot na noviot rektor trae do istekot na rokot za koj e izbran prethodniot rektor na Univerzitetot. Do izborot na nov rektor, no najmnogu do 90 dena se imenuva v.d. rektor od redot na prorektorite, dokolku tie gi ispolnuvaat uslovite soglasno so Zakonot i ovoj Statut.

^len 85 Edinicite i drugite ~lenki vo sostav na Univerzitetot se dol`ni na barawe na rektorot da go informiraat za site pra{awa {to se od interes za ostvaruvawe na celite i zada~ite na Univerzitetot i da mu ovozmoàt dostap do site dokumenti od nivnoto rabotewe.

Prava, dol`nosti i odgovornosti na rektorot ^len 86

Rektorot e dolèn do krajot na mesec mart vo godinata, do Senatot, Univerzitetskiot sovet i osnova~ot, da podnesuva Izve{taj za svojata rabota i za rabotata na Univerzitetot vo prethodnata akademska godina i Izve{taj za finansiskoto rabotewe za prethodnata kalendarska godina. Rektorot za svojata rabota odgovara pred Senatot.

str. 34


Odgovornost na rektorot za zakonitosta i statutarnosta

^len 87 Rektorot e odgovoren za zakonitosta i statutarnosta na rabotata na Univerzitetot i na edinicite vo negoviot sostav i ima pravo i dol`nost da zapre od izvr{uvawe, odnosno da ukine akt na nivnite organi, za koj{to smeta deka ne e vo soglasnost so Zakonot, ovoj Statut, ili drug op{t akt na Univerzitetot. Edinicata na Univerzitetot ~ij akt e ukinat, moè da podnese àlba do senatot vo rok od 15 (petnaeset) dena od priemot na odlukata na rekotorot. Odlukata na Senatot e kone~na. Ako najdocna vo rok od 30 (trieset) dena pred istekot na mandatot na dekanot, odnosno direktorot edinicata ne predloì kandidati za dekan, odnosno direktor, rektorot nazna~uva vr{itel na dol`nosta dekan, odnosno direktor, za vreme od 3 (tri) meseci. Ako i vo toj rok od 3 (tri) meseci, edinicata ne predloì kandidat za dekan, odnosno direktor, rektorot nazna~uva drugo lice za v.d dekan, odnosno v.d. direktor za vreme od 3 (tri) meseci.

^len 88 Vo soglasnost so ovoj Statut rektorot moè za nepo~ituvawe na Zakonot, ovoj Statut ili drug op{t akt na Univerzitetot, za zloupotreba ili pre~ekoruvawe na ovlastuvawata da suspendira dekan ili direktor na edinica na univerzitet i da postavi vremen vr{itel na dol`nost dekan do donesuvawe na odluka na Senatot, po suspenzijata, osobeno ako:

1. dekanot, odnosno v.d. dekanot, kako i direktorot, odnosno v.d. direktorot ne gi sproveduva odlukite na organite na Univerzitetot;

2. ne mu go prifati izve{tajot za rabotata na edinicata; 3. ako ne zapre izvr{uvawe na akt na organite od

edinicata koj{to e vo sprotivnost so Zakonot i ovoj Statut ili drugite op{ti akti na Univerzitetot i na edinicata;

4. gi zloupotrebi ili pre~ekori ovlastuvawata dobieni soglasno so ovoj Statut i

5. drugi slu~ai utvrdeni so zakon i ovoj Statut. Senatot, vo rok od 30 dena od suspendiraweto na dekanot, odlu~uva za odlukata na rektorot od stavot 1 na ovoj ~len. Dokolku

str. 35


Senatot ja potvrdi suspenzijata dava predlog do rektorot za razre{uvawe na dekanot, odnosno direktorot i vo rok od 3 (tri) meseca }e se sprovede postapka za izbor na dekan, odnosno direktor. Dokolku Senatot ja potvrdi suspenzijata, nazna~eniot v.d dekan, odnosno v.d direktor prodolùva da ja izvr{uva funkcijata za vremeto za koe {to e nazna~en. Dokolku Senatot ne ja potvrdi suspenzijata na dekan, odnosno direktor, mandatot na dekanot, odnosno direktorot prodolùva do krajot na vremeto za koe e izbran.

^len 89 Mandatot na v.d. dekanot, odnosno v.d. direktorot zavr{uva vo sekoj slu~aj so izborot na dekan, odnosno direktor vo redovna postapka, bez ogled na vremeto za koe istiot e nazna~en.

^len 90 Rektorot moè da formira komisii, odnosno rabotni tela ili grupi od redot na nastavnicite i drugite vraboteni od edinicite vo sostav na Univerzitetot, pridru`nite ~lenki i stru~nata slu`ba na Univerzitetot, za prou~uvawe pra{awa zna~ajni za rabotata na Univerzitetot. Komisiite i drugite rabotni tela ili grupi se dol`ni na rektorot da mu podnesat pismen izve{taj so soodveten predlog. Za formirawe na komisiite i rabotnite tela ili grupi od prethodniot stav, rektorot donesuva re{enie.

^len 91 Rektorot na Univerzitetot ja kontrolira i koordinira rabotata na edinicite vo negoviot sostav vo vrska so ostvaruvaweto na stavovite, odlukite i zaklu~ocite na Senatot i Rektorskata uprava, vo vrska so ostvaruvaweto na ulogata, zada~ite i dejnosta na Univerzitetot utvrdena so Zakon, ovoj Statut i drugite akti na Univerzitetot.

^len 92 Rektorot na Univerzitetot, po potreba, moè da gi svikuva dekanite i direktorite na edinicite vo negoviot sostav i odgovornite lica na stru~nite organi, zaradi razgleduvawe pra{awa od interes na edinicite ili Univerzitetot vo celina.

Prorektori

str. 36


Polo`ba i izbor ^len 93

Univerzitetot ima najmnogu ~etiri prorektori. Senatot donesuva odluka za brojot na prorektorite i oblastite za koi{to se izbiraat, po predlog na rektorot. Prorektorite se izbiraat od redot na licata izbrani vo nastavno-nau~ni, nau~ni zvawa i od redot na profesorite na visokite stru~ni {koli koi zasnovale redoven raboten odnos vo Univerzitetot. Vr{eweto na dol`nosta prorektor e nespoiva so vr{ewe na druga dràvna funkcija ili funkcija vo politi~ka partija.

^len 94 Prorektorite na predlog na rektorot, gi izbira Senatot so tajno glasawe, za vreme od ~etiri godini, so pravo na u{te eden izbor.

^len 95 Za prorektor e izbran onoj kandidat koj }e dobie mnozinstvo glasovi od prisutnite ~lenovi na Senatot. Ako kandidatot, odnosno kandidatite za prorektori ne go dobijat mnozinstvoto glasovi od prethodniot stav na ovaj ~len, rektorot predlaga drug kandidat, odnosno kandidati i toj predlog go dostavuva na prvata naredna sednica na Senatot.

Prava, dol`nosti i odgovornosti ^len 96

Rektorot vo dogovor so prorektorite gi rasporeduva rabotite i rabotnite zada~i od oblastite za koi se izbrani. Prorektorite rabotata od svojot delokrug ja izvr{uvaat samostojno, a odgovaraat pred Rektorot i Senatot.

^len 97 Prorektorite se griàt, gi koordiniraat i gi usoglasuvaat aktivnostite od svojot delokrug vo ramkite na Univerzitetot vo celina, a vr{at i drugi dovereni raboti i zada~i.

^len 98 Vo slu~aj na spre~enost ili otsutnost na rektorot, nego go zamenuva eden od prorektorite koj }e go opredeli rektorot.

^len 99

str. 37


Na prorektor moè da mu prestane funkcijata pred istekot na mandatot za koj e izbran pod uslovi od ~len 83 od ovoj Statut. Rektorot moè da podnese predlog za razre{uvawe na prorektor.

Rektorska uprava

^len 100 Rektorskata uprava gi vr{i rabotite od svojata nadle`nost na sednici. Sednicite na Rektorskata uprava se javni. Rektorskata uprava moè da odrùva sve~eni sednici po povod jubilei, proslavi i drugi sve~enosti. Na sednicite se raboti po predloènen dneven red i podgotvenite materijali za to~kite od dostaveniot dnevniot red. Na samata sednica moè da se predloì i rasprava samo za itni i neodlo`ni pra{awa.

^len 101 Vo rabotata na Rektorskata uprava u~estvuva Generalniot sekretar na Univerzitetot, bez pravo na odlu~uvawe. Vo rabotata na Rektorskata uprava moàt da u~estvuvaat i direktorite na pridru`nite ~lenki koi se vo sostav na Univerzitetot, a ne se akreditirani nau~ni instituti, koga se rasprava za pra{awa od nivnata dejnost. Upravata utvrduva koi pra{awa spa|aat vo dejnosta na pridru`nata ~lenka.

^len 102 ^lenot na Rektorskata uprava e dolèn redovno da prisustvuva na sednicite na Upravata i da u~estvuva vo nejzinata rabota. ^lenot na Upravata koj e spre~en da prisustvuva na sednicata na Rektorskata uprava, dolèn e za toa blagovremeno da izvesti. ^lenot na Upravata koj e spre~en da prisustvuva na sednicata moè da ovlasti lice koe }e go zamenuva na sednicata. ^lenot na Rektorskata uprava moè da prisustvuva i na sednicite na Senatot i na drugite rabotni tela i komisii i da u~estvuva vo nivnata rabota, no bez pravo na odlu~uvawe.

^len 103 ^lenot na Rektorskata uprava ima pravo i dol`nost da podnesuva predlog-odluki i drugi akti koi gi donesuva Upravata, da

str. 38


u~estvuva vo raspravata za predlog-odlukite, aktite i drugite pra{awa {to se na dneven red na sednicite na Upravata.

^len 104 ^lenot na Upravata e dolèn aktivno da ja vr{i svojata funkcija i da se pridrùva kon propi{aniot red na sednicata na Rektorskata uprava.

^len 105 Rektorot na Univerzitetot gi svikuva sednicite na Rektorskata uprava, rakovodi so nivnata rabota i se griì za tekot na sednicite. Vo negovo otsustvo, sednica na Upravata svikuva i so nea rakovodi eden od prorektorite na Univerzitetot, ovlasten od rektorot.

^len 106 Rektorot na Univerzitetot gi svikuva sednicite na Rektorskata uprava po svoja inicijativa ili po barawe na 1/3 (edna tretina) od ~lenovite na Upravata. Dokolku rektorot ne svika sednica po barawe na subjektite od stav 1 na ovoj ~len vo rok od 14 (~etirinaeset) dena od podnesuvaweto na baraweto, sednicata ja svikuva predlaga~ot, a istata e dolèn da ja vodi rektorot ili eden od prorektorite.

^len 107 Rektorskata uprava na svoite sednici donesuva op{ti akti, odluki, zaklu~oci, preporaki, zazema stavovi po oddelni pra{awa i dava predlozi i mislewa.

^len 108 Rektorskata uprava moè da raboti ako na sednicata se prisutni pove}e od polovinata od vkupniot broj ~lenovi na Upravata. Odlukite na Rektorskata uprava se donesuvaat so mnozinstvo glasovi od prisutnite ~lenovi na Rektorskata uprava. Rektorot e dolèn da go formulira predlogot za koj se glasa i po glasaweto da soop{ti kakva odluka e donesena. Prifatenata formulacija na Odlukata se vnesuva vo zapisnik. Odlukite doneseni na sednica na Rektorskata uprava gi potpi{uva rektorot, a vo negovo otsustvo eden od prorektorite, koj{to }e go ovlasti rektorot.

str. 39


^len 109 ^lenot na Rektorskata uprava ima pravo i dol`nost da glasa.

Univerzitetski sovet

^len 110 Izborot na ~lenovite vo Univerzitetskiot sovet, Senatot go vr{i dokolku se prisutni 2/3 (dve tretini) od vkupniot broj ~lenovi na Senatot, so mnozinstvo od prisutnite ~lenovi na Senatot, na predlog od Rektorskata uprava. Nadle`nost i na~in na odlu~uvawe na Univerzitetskiot sovet

^len 111

Vo ramkite nanadle`nostite, Univerzitetskiot sovet predlaga merki do organite na Univerzitetot za dosledno izvr{uvawe na dejnosta i zada~ite na Univerzitetot, ukaùva na nezakonitite akti i dejstvija na Univerzitetot i edinicite i prezema merki za za{tita na avtonomijata na Univerzitetot.

^len 112 Univerzitetskiot sovet moè da raboti, ako na sednicata se prisutni pove}e od polovinata od vkupniot broj ~lenovi na Sovetot. Odlukite na Univerzitetskiot sovet se donesuvaat so mnozinstvo glasovi od vkupniot broj ~lenovi na Sovetot. Glasaweto na sednicite na Sovetot se vr{i javno, a za opredeleni pra{awa Sovetot moè da odlu~i glasaweto da bide tajno.

Rabotni tela i komisii, postapka za donesuvawe na op{tite akti na Univerzitetot

Rabotni tela i komisii

^len 113 Univerzitetot formira komisii, odbori i drugi rabotni tela za prou~uvawe i izgotvuvawe predlozi za pra{awa od delokrugot na rabotata na organite na Univerzitetot.

^len 114 Univerzitetot gi formira slednive postojani komisii:

1. Komisija za nastavno-nau~ni pra{awa; 2. Komisija za materijalno-finansiski pra{awa i investicii;

str. 40


3. Komisija za sorabotka so univerzitetite vo zemjata i stranstvo;

4. Komisija za izdava~ka dejnost; 5. Komisija za normativna dejnost i 6. Komisija za studentski standard.

Po potreba moè da se formiraat i drugi postojani i povremeni komisii ili rabotni tela.

^len 115 Senatot na predlog na Rektorskata uprava, odnosno Rektorot, so odluka gi utvrduva sostavot i nadle`nosta na komisiite i gi imenuva nivnite pretsedateli.

^len 116 Sednicite gi zakaùva pretsedatelot na soodvetnata Komisija po sopstvena inicijativa, a dolèn e da svika sednica, ako toa go pobara Rektorot na Univerzitetot ili edna tretina od ~lenovite na Komisijata, so soop{tuvawe na pra{awata {to }e bidat na dneven red na taa Komisija.

^len 117 Komisijata moè da raboti ako na sednicata prisustvuva mnozinstvo od ~lenovite na Komisijata, a odlukite, zaklu~ocite ili predlozite se donesuvaat so mnozinstvo glasovi od prisutnite ~lenovi.

^len 118 Zaradi prou~uvawa na oddelni pra{awa od svojata nadle`nost i podgotvuvawe izve{tai i nacrt-akti za potrebite na organite na Univerzitetot, komisiite moè da obrazuvaat rabotni grupi od nastavnici, sorabotnici, studenti i drugi vraboteni lu|e na Univerzitetot, kako i ~lenovi na zaintersiranite organi i organizacii. Vo rabotata na komisiite moè da u~estvuvaat i drugi lica, bez pravo na odlu~uvawe. Komisiite rabotat vrz osnova na programa za rabota, koja mora da bide usoglasena so Programata za rabota na Univerzitetot.

^len 119

str. 41


Komisiite davaat predlozi i mislewa i donesuvaat zaklu~oci po postapka propi{ana so Delovnikot za rabota na komisiite i drugi rabotni tela.

^len 120 ^lenovite od redot na studentite vo organite i drugite tela na Univerzitetot gi izbira Studentskiot parlament na Univerzitetot.

X. ORGANI NA EDINICITE NA UNIVERZITETOT

Nastavno-nau~en, odnosno Nastavni~ki sovet

^len 121

Nastavno-nau~niot sovet go so~inuvaat redovnite i vonrednite profesori i docentite. Nastavni~kiot sovet go so~inuvaat profesorite, vi{ite predava~i i predava~ite. Vo Nastavno-nau~niot, odnosno Nastavni~kiot sovet svoi pretstavnici izbiraat sorabotnicite i studentite. Brojot na pretstavnicite na sorabotnicite iznesuva po eden na sekoi deset ~lenovi na Nastavno-nau~niot odnosno Nastavni~kiot sovet, a brojot na studentite iznesuva 10% od vkupniot broj ~lenovi na Nastavno-nau~niot, odnosno Nastavni~kiot sovet. Sorabotnicite se izbiraat za vreme od 2 (dve) godini, a studentite za vreme od 1 (edna) godina. Pretstavnicite na studentite gi izbira Studentskiot parlament na fakultetot. Pobliski odredbi za na~inot na izbor i vremeto za koe se izbiraat pretstavnicite na sorabotnicite i studentite se utvrduvaat so Pravilnik na edinicata.

Nau~en sovet na nau~en institut

^len 122 Nau~niot sovet go so~inuvaat licata izbrani vo nau~ni zvawa koi u~estvuvaat vo izveduvaweto na nastavata, pretstavnici na sorabotnicite i pretstavnici na studentite. Pobliski odredbi za nadle`nostite na Nau~niot sovet i drugite organi na Nau~niot institut kako edinica na

str. 42


Univerzitetot, na~inot na izbor i vremetraewe na izborot na pretstavnicite na sorabotnicite i studentite se utvrduvaat so Pravilnikot na edinicata.

Izbor i razre{uvawe na dekan, odnosno direktor

^len 123 Nastavno-nau~niot, odnosno Nastavni~kiot sovet, so tajno glasawe utvrduva eden ili pove}e kandidati za dekan, odnosno direktor, i mu gi dostavuva na rektorot. Za utvrduvawe kandidat, odnosno kandidati za izbor na dekan, odnosno direktor, Nastavno-nau~niot, odnosno Nastavni~kiot sovet moè polnova`no da odlu~uva dokolku se prisutni 2/3 od vkupniot broj negovi ~lenovi. Za sekoj kandidat se glasa na posebno glasa~ko liv~e, taka {to ~lenovite na Nastavno-nau~niot, odnosno Nastavni~kiot sovet imaat pravo da glasaat za eden ili pove}e kandidati. Utvrden e onoj kandidat, odnosno kandidati, koi dobile mnozinstvo od prisutnite ~lenovi na Nastavno-nau~niot, odnosno Nastavni~kiot sovet. Rektorot nema da izvr{i izbor na predloèniot kandidat, odnosno kandidati za dekan, odnosno direktor, ako konstatira deka istite ne gi ispolnuvaat uslovite utvrdeni so Zakonot i pri storena povreda na postapkata za izbor.

^len 124 Postapkata za izbor na dekan, odnosno direktor zapo~nuva 6 ({est) meseci pred istekot na mandatot na aktuelniot dekan, odnosno direktor. Nastavno-nau~niot, odnosno Nastavni~kiot sovet donesuva odluka za zapo~nuvawe na postapkata. Predlog za utvrduvawe na kandidat za dekan, odnosno direktor do Nastavno-nau~niot sovet, odnosno Nastavni~kiot sovet dostavuvaat vnatre{nite organizaciski edinici na fakultetot, odnosno visokata stru~na {kola (katedra, otsek, institut i sl.) vo rok {to }e go utvrdi Nastavno-nau~niot, odnosno Nastavni~kiot sovet. Predlogot i programite na kandidatite za dekan, odnosno direktor se dostavuvaat do ~lenovite na Nastavno-nau~niot sovet, odnosno Nastavni~kiot sovet vo rok od 5 (pet) dena od denot na zavr{uvaweto na rokot za podnesuvawe predlozi. Glasaweto za utvrdeniot predlog/predlozi za kandidat/i za dekan, odnosno direktor, se vr{i vo rok od 10 (deset) dena od denot

str. 43


na zavr{uvaweto na rokot za dostavuvawe na predlozite i programite na kandidatite do Nastavno-nau~niot, odnosno Nastavni~kiot sovet.

^len 125 Ako pri glasaweto za utvrduvawe kandidat/kandidati za dekan, odnosno direktor, nitu eden od kandidatite ne go dobie potrebnoto mnozinstvo na glasovi, celata postapka se povtoruva. Pri povtornata postapka ne u~estvuvaat kandidatite za dekan, odnosno direktor od prethodnata postapka.

^len 126 Izborot na dekan, odnosno direktor izvr{en od strana na rektorot go potvrduva Senatot. Ako Senatot ne go potvrdi izborot na dekan, odnosno direktor ot, postapkata se povtoruva. Vo povtornata postapka ne u~estvuva prethodniot kandidat za dekan, odnosno direktor.

^len 127 Na~inot na prijavuvawe, utvrduvawe predlog kandidat-i za dekan, odnosno direktor i razre{uvawe na dekanot i prodekanite, odnosno direktorot i zamenikot na direktorot, poblisku se utvrduvaat so Pravilnikot na edinicata vo soglasnost so ovoj Statut.

^len 128 Ako Nastavno-nau~niot, Nastavni~kiot, odnosno Nau~niot sovet ne go prifati izve{tajot za rabota na dekanot, odnosno direktorot se poveduva postapka za negovo razre{uvawe na na~in i pod uslovi kako i za negov izbor. Dekanot, odnosno direktorot koj{to e razre{en ima pravo na prigovor do Senatot. Odlukata na Senatot po prigovorot e kone~na. Ako dekanot, odnosno direktorot e razre{en, do izborot na nov dekan, odnosno direktor, rektorot nazna~uva v.d, dekan, odnosno v.d direktor, soglasno so ovoj Statut.

Prodekani ^len 129

Fakultetot moè da ima najmnogu 3 (tri) prodekani.

str. 44


Za vr{ewe na del od svoite prava i obvrski dekanot moè da gi ovlastuva prodekanite. Brojot na prodekanite se utvrduva so Pravilnikot na edinicata. Vr{eweto na dol`nosta prodekan e nespoivo so vr{eweto na druga dràvna funkcija ili funkcija vo politi~ka partija.

^len 130 Prodekanite gi izbira Nastavno-nau~niot sovet na predlog na novoizbraniot dekan od redot na redovnite, vonrednite profesori i docentite, spored postapka utvrdena so Pravilnikot na edinicata. Izborot na prodekanite se vr{i najdocna do stapuvaweto na dol`nost na novoizbraniot dekan. Za svojata rabota prodekanite odgovaraat pred Nastavno-nau~niot sovet i pred dekanot.

Direktor na Nau~en institut

^len 131 Direktorot na Nau~niot institut e rakovoden organ. Direktorot na Nau~niot institut go pretstavuva i zastapuva institutot vo zemjata i stranstvo vo ramkite na ovlastuvawata dadeni od strana na rektorot na Univerzitetot i ovoj Statut. Vr{eweto na dol`nosta direktor na nau~en institut e nespojlivo so vr{ewe na druga dràvna funkcija ili funkcija vo politi~ka partija. Direktorot vo ramkite na vr{eweto na svojata rakovodna funkcija:

1. gi izvr{uva odlukite i zaklu~ocite na Senatot, Rektorskata uprava i Rektorot na Univerzitetot, gi izvr{uva odlukite i zaklu~ocite na Sovetot i Nau~niot sovet;

2. se griì za usoglaseno vr{ewe na nau~no-istraùva~kata, aplikativnata i visokoobrazovnata dejnost;

3. gi svikuva sednicite na Nau~niot sovet i Sovetot, go predlaga dnevniot red i pretsedava so niv;

4. mu podnesuva predlozi na odluki, i zaklu~oci za pra{awata ~ie razgleduvawe i re{avawe e vo nadle`nost na Nau~niot sovet, odnosno Sovetot;

5. raspi{uva konkurs za izbor na lica izbrani vo nau~ni, nastavno-nau~ni i sorabotni~ki zvawa, {est meseci pred istekot na vremeto za koe se izbrani;

str. 45


6. gi promovira studentite od vtoriot ciklus na studii i dodeluva nagradi;

7. upravuva so imotot na nau~niot institut i se griì za negovoto odrùvawe vo ramkite na ovlastuvawata opredeleni so ovoj Statut, ovlastuvawata na Rektorot i Pravilnikot na edinicata i vr{i i drugi raboti soglasno so zakon, ovoj Statut i Pravilnikot na edinicata.

Direktorot e dolèn najmalku edna{ vo godinata do Sovetot i do Rektorot na Univerzitetot da podnesuva izve{taj za svojata rabota. Direktorot e odgovoren za zakonitosta i statutarnosta na rabotata na organite na institutot i ima pravo i dol`nost da zapre od izvr{uvawe op{t akt i odluka na ovie organi za koi{to smeta deka ne e vo soglasnost so Zakonot, ovoj Statut i Pravilnikot na edinicata i za toa bez odlagawe go izvestuva rektorot, koj donesuva odluka po spornoto pra{awe. Za vr{ewe na del od svoite prava i obvrski direktorot moè da go ovlasti zamenik direktorot.

Izbor i razre{uvawe na direktor na nau~en institut

^len 132 Direktorot se izbira od redot na nau~nite sovetnici i vi{ite nau~ni sorabotnici, a dokolku nema nau~ni sovetnici i vi{i nau~ni sorabotnici i od redot na nau~nite sorabotnici za vreme od 4 (~etiri) godini. Nau~niot institut ima zamenik direktor, koj{to na predlog od direktorot go izbira sovetot za vreme od 4 (~etiri) godini. Ako Sovetot ne go prifati izve{tajot za rabotata na direktorot, se poveduva postapka za negovo razre{uvawe. Na~inot i postapkata za razre{uvawe na direktorot e ista kako i za negov izbor. Na~inot na izbor i razre{uvawe na direktorot i na zamenikot direktor, poblisku se ureduvaat so Pravilnikot na edinicata, vo soglasnost so ovoj Statut.

^len 133 Sovetot, na predlog na Nau~niot sovet, so tajno glasawe utvrduva eden ili pove}e kandidati za direktor i mu gi dostavuva na rektorot.

str. 46


Za utvrduvawe kandidat, odnosno kandidati za izbor na direktor, Sovetot moè polnova`no da odlu~uva dokolku se prisutni 2/3 od vkupniot broj negovi ~lenovi. Za sekoj kandidat se glasa na posebno glasa~ko liv~e, taka {to ~lenovite na sovetot imaat pravo da glasaat za eden ili pove}e kandidati. Utvrden e onoj kandidat, odnosno kandidati, {to dobile mnozinstvo od prisutnite ~lenovi na sovetot. Rektorot nema da izvr{i izbor na predloèniot kandidat, odnosno kandidati za direktor, ako konstatira deka istite ne gi ispolnuvaat uslovite utvrdeni so Zakon i pri povreda na postapkata za izbor.

^len 134 Postapkata za izbor na direktor zapo~nuva 6 ({est) meseci pred istekot na mandatot na aktuelniot direktor. Sovetot donesuva odluka za zapo~nuvawe na postapkata. Predlog za utvrduvawe kandidat za direktor do Sovetot dostavuva Nau~niot sovet. Predlogot i programite na kandidatite za direktor se dostavuvaat do ~lenovite na sovetot vo rok od 10 (deset) dena od denot na nivnoto podnesuvawe. Glasaweto za utvrdeniot predlog/predlozi za kandidat/i za direktor, se vr{i vo rok od 30 (trieset) dena po dostavuvaweto na predlogot, odnosno po zavr{uvaweto na rokot za podnesuvawe na prijavite.

^len 135 Ako pri glasaweto za utvrduvawe kandidat/kandidati za direktor, nitu eden od kandidatite ne go dobie potrebnoto mnozinstvo na glasovi, celata postapka se povtoruva. Pri povtornata postapka ne u~estvuvaat kandidatite za direktor od prethodnata postapka.

^len 136 Izborot na direktor izvr{en od strana na Rektorot go potvrduva Senatot. Ako Senatot ne go potvrdi izborot na direktor postapkata se povtoruva. Vo povtornata postapka ne u~estvuva prethodniot kandidat za direktor.

str. 47


^len 137 Na~inot na prijavuvawe, utvrduvawe predlog kandidat-i za direktor i razre{uvawe na direktorot/zamenikot direktor poblisku se utvrduvaat so Pravilnikot na edinicata vo soglasnost so ovoj Statut.

^len 138 Ako Sovetot ne go prifati izve{tajot za rabota na direktorot se poveduva postapka za negovo razre{uvawe na na~in i pod uslovi kako i za negov izbor. Direktorot koj{to e razre{en ima pravo na prigovor do Senatot. Odlukata na Senatot po prigovorot e kone~na. Ako direktorot e razre{en, do izborot na nov direktor, rektorot nazna~uva v.d. direktor, soglasno so ovoj Statut.

Zamenik direktor

^len 139 Institutot ima eden zamenik direktor. Za vr{ewe na del od svoite prava i obvrski direktorot moè da go ovlastuva zamenik direktorot. Vr{eweto na dol`nosta zamenik direktor e nespoivo so vr{eweto na druga dràvna funkcija ili funkcija vo politi~ka partija.

^len 140 Zamenik direktorot go izbira Sovetot na predlog na novoizbraniot direktor od redot na nau~nite sovetnici, vi{ite nau~ni sorabotnici i nau~ni sorabotnici, spored postapka utvrdena so pravilnikot na edinicata. Izborot na zamenik direktor se vr{i najdocna do stapuvaweto na dol`nost na novoizbraniot direktor. Za svojata rabota zamenik direktorot odgovara pred Sovetot i pred direktorot.

XI. SAMOEVALUACIJA NA UNIVERZITETOT

^len 141

str. 48


Ocenkata od strana na studentite se dobiva na krajot na sekoja akademska godina i istata se zema predvid pri napreduvaweto na nastavnikot vo nastavno-nau~no zvawe. Ocenkata se dobiva po pat na anketirawe na studentite {to go sproveduvaat edinicite vo sostav na Univerzitetot. Anketata se sproveduva vo mesec maj, istovremeno na site edinici vo sostav na Univerzitetot. Na~inot na anketirawe, opfatot na studentite, sodrìnata na anketniot list i drugi pra{awa od zna~ewe za anketata, so posebno upatstvo gi utvrduva Rektorskata uprava. Samoevaluacijata se vr{i spored Уpatstvo za samoevaluacija i obezbeduvawe i ocenuvawe na kvalitetot na visokoobrazovnite ustanovi, {to go donesuva Senatot na Univerzitetot.

^len 142 Samoevaluacija na Univerzitetot i na edinicite vr{i Komisija za samoevaluacija na Univerzitetot. Univerzitetot moè da formira organizaciona edinica za evaluacija. Komisijata za samoevaluacija na Univerzitetot e sostavena od 9 (devet) ~lena, od koi 2 (dva) se pretstavnici na studentite. ^lenovite na komisijata za samoevaluacija gi izbira Senatot od redot na nastavnicite i sorabotnicite koi ne se ~lenovi na Senatot. Mandatot na nastavnicite e 4 (~etiri) godini, a na pretstavnicite na studentite 2 (dve) godini. Pri izborot na ~lenovite na Komisijata se obezbeduva soodvetna zastapenost na site nastavno-nau~ni oblasti na Univerzitetot.

^len 143 Komisijata za evaluacija na Univerzitetot izgotvuva evaluacionen izve{taj so ocenka na sostojbata i so predlozi za nadminuvawe na konstatiranite negativni pojavi vo ostvaruvaweto na nastavno-obrazovniot i nau~niot proces.

^len 144 Samoevaluacijata na edinicata ja vr{i komisija za samoevaluacija na edinicata vo soglasnost so ovoj statut i pravilnikot na edinicata. Za ocena na kvalitetot vo vr{eweto na: visokoobrazovnata dejnost, upravuvaweto, finansiraweto, akademskite i drugite aktivnosti, edinicite vr{at samoevaluacija.

str. 49


Samoevaluaciajta se vr{i i preku evaluacija na studiskite programi i na procesite na nastava i u~ewe (vo natamo{niot tekst: evaluacija). Evaluacijata se sproveduva po studiski programi i na nivo na edinica.

^len 145 Evaluacijata na edinicata ja sproveduva Komisija za evaluacija na fakultetot sostavena od 7 (sedum) ~lena, od koi 6 ({est) se izbiraat od redot na nastavnicite i sorabotnicite i 1 (eden) od redot na studentite. Mandatot na ~lenovite na Komisijata trae 4 (~etiri) godini, a mandatot na studentot 2 (dve) godini bez pravo na povtoren izbor. Nastavno-nau~niot sovet, Nastavni~kiot sovet, odnosno Sovetot, gi izbira ~lenovite na Komisijata na predlog na dekanot, odnosno direktorot.

^len 146 Komisijata za evaluacija na edinicata ja vr{i evaluacijata spored uslovite utvrdeni so ovoj Statut i upatstvoto za samoevaluacija i obezbeduvawe i ocenuvawe na kvalitet na edinicite {to go donesuva Senatot. So Komisijata za evaluacija na edinicata rakovodi pretsedatel izbran od od redot na nastavnicite.

^len 147 Komisijata za evaluacija na edinicata gi analizira i ocenuva:

1. realizacijata na studiskite programi; 2. stepenot na u~estvo na nastavnicite, sorabotnicite i

studentite vo realizacijata na studiskite programi; 3. rezultatite od polagaweto spored strukturata na studiskite

programi; 4. brojot i strukturata na studentite; 5. vremetraweto na studiskite programi i proodnosta po

akademski godini; 6. uspehot na studentite spored na~inot na nivnoto

finansirawe (studenti finansirani od dràvata i studenti so kofinansirawe), spored regionalnata pripadnost, spored nacionalnata pripadnost i sli~no;

7. vlijanieto na opremenosta (bibliote~en fond, kompjuterska oprema, ~italni i sli~no) vrz efikasnosta vo studiraweto;

8. vlijanieto na istraùva~kata rabota vrz kvalitetot na nastavata i studiraweto i

str. 50


9. dejnosta na edinicata spored uslovite na dadenata akreditacija i dozvolata za vr{ewe visokoobrazovna dejnost.

^len 148

Komisijata za evaluacija vrz osnova na sopstvenite istraùvawa izgotvuva izve{taj za rezultatite od evaluacijata, so ocena na sostojbata i so predlozi za nadminuvawe na konstatiranite negativni pojavi vo ostvaruvaweto na dejnosta na edinicata.

XII. RAZVOJ, FINANSIRAWE I IMOT NA UNIVERZITETOT

Finansirawe

Prihodi ^len 149

Univerzitetot i edinicite steknuvaat sredstva od: 1. Buxetot na Republika Makedonija; 2. Drugi izvori:

2.1. kofinansirawe na studiite; 2.2. obrazovni aktivnosti na dodiplomski, poslediplomski i

doktorski studii; 2.3. vr{ewe na obrazovna, nau~no-istraùva~ka i aplikativna

odnosno aplikativna dejnost za doma{ni i za stranski pravni i fizi~ki lica;

2.4. razli~ni formi za nadograduvawe, prodlabo~uvawe ili pro{iruvawe na znaewata i kontinuirano obrazovanie;

2.5. razmena na nau~ni i stru~ni uslugi i proizvodi so doma{ni i stranski fizi~ki i pravni lica;

2.6. vr{ewe nau~na i stru~na dejnost i prodavawe proizvodi na doma{ni i na stranski pravni i fizi~ki lica;

2.7. dejnosti po osnov na javni ovlastuvawa; 2.8. umetni~ki tvorbi; 2.9. kamati i dividendi; 2.10. avtorski i drugi intelektualni prava; 2.11. izdava~ka dejnost; 2.12. doma{ni i od stranski pravni i fizi~ki lica i 2.13. drugi izvori.

3. Posebni prihodi:

str. 51


3.1. proekti; 3.2. nau~no-istraùva~ki proekti koi se realiziraat vrz

osnova na spogodbi {to gi potpi{ala Republika Makedonija;

3.3. zakupnini i drugi prihodi od imot; 3.4. fondovi i fondacii, ustanovi i trgovski dru{tva

osnovani od Univerzitetot; 3.5. legati, podaroci, zave{tanija, prilozi i 3.6. drugi ostvaruvawa.

^len 150

Univerzitetot, vo ramkite na brojot na studenti opredelen so Konkursot voveduva kofinansirawe na tro{ocite za studirawe za studentite ~ie obrazovanie ne se finansira od Buxetot na Republika Makedonija, po prethodna soglasnost od Vladata na Republika Makedonija. Studentite koi{to vo opredeleniot rok so Pravilnikot za EKTS ne gi poloàt predvidenite ispiti za naredniot/narednite semestar-i, pla}aat participacija, odnosno nadomestok za kofinansirawe soglasno so odredbite na Pravilnikot.

Raspolagawe so prihodite ^len 151

So prihodite steknati od Buxetot na RM, Univerzitetot i edinicite raspolagaat spored kriteriumi i za nameni utvrdeni od nadle`noto Ministerstvo, organ i sl. So prihodite od drugi izvori, Univerzitetot, odnosno edinicite {to gi sozdale raspolagaat samostojno, soglasno so ovoj Statut i so pravilnicite na edinicite. Posebnite prihodi se vodat na posebni smetki na Univerzitetot. So ovlastuvawe od rektorot, edinicite koi{to u~estvuvale vo nivnoto sozdavawe samostojno raspolagaat so tie sredstva vo soglasnost so ovoj Statut. So sredstvata steknati od legati, podaroci, zave{tanija i prilozi, raspolagaweto se ostvaruva spored namenata na davatelot vo soglasnost so ovoj Statut.

Ostvaruvawe na integriranite dejnosti ^len 152

Vo ostvaruvaweto na integriranite i drugite dejnosti od ~lenot 28 na ovoj Statut, u~estvuvaat edinicite na Univerzitetot so 10 % od prihodite ostvareni vo soglasnost so ~lenot 149 stav 1 to~ka 2 i 3, osven potto~ka 3.5.

str. 52


Pokrivawe na rashodite

Pokrivawe na rashodite naUniverzitetot ^len 153

Univerzitetot, so del od sredstvata so koi{to raspolaga, gi pokriva rashodite za vr{ewe na dejnosta od ~len 28 od ovoj Statut:

1. pokrivawe na tro{ocite {to proizleguvaat od integrativnite funkcii soglasno ovoj Statut;

2. bruto plati na licata na koi platata im se ispla}a od buxetskata smetka na Univerzitetot (vklu~uvaj}i gi danocite, pridonesite, nadomestocite i sl);

3. bruto plati na licata vraboteni vo Centralnata stru~na i administrativna slu`ba-Rektoratot na Univerzitetot, {to se ispla}aat od sredstvata na sopstveni prihodi na Univerzitetot;

4. bruto materijalni tro{oci za rabotata na organite, komisiite i telata i sl. na Univerzitetot; (kancelariska oprema i sl.);

5. komunalni tro{oci za imotot {to go koristi Centralnata stru~na i administrativna slu`ba-Rektoratot na Univerzitetot (greewe, voda, struja, PTT i dr.);

6. kapitalni vloùvawa, investiciono odrùvawe, amortizacija za imotot {to go koristi Centralnata stru~na i administrativna slu`ba-Rektoratot na Univerzitetot (zgradi, oprema, knigi i dr.);

7. finansiski tro{oci za obvrski {to gi prezel Univerzitetot (kamati, osiguruvawe i dr.);

8. patuvawa vo ramkite na dejnosta na organite i telata na Univerzitetot i vrabotenite vo Centralnata stru~na i administrativna slu`ba-Rektoratot na Univerzitetot;

9. razvoj i pro{iruvawe na dejnosta {to se ostvaruva preku organite na Univerzitetot;

10. drugi tro{oci.

Pokrivawe na rashodite na edinicata ^len 154

Po izvr{uvaweto na obvrskite od ~len 152 od ovoj Statut, edinicite od sredstvata so koi{to samostojno raspolagaat soglasno so ovoj Statut, gi pokrivaat rashodite za vr{ewe na dejnosta:

str. 53


1. bruto plati na licata na koi platata im se ispla}a od smetkata na edinicata (vklu~uvaj}i gi danocite, pridonesite, nadomestocite i sl);

2. bruto materijalni tro{oci za ostvaruvawe na dejnosta na edinicata (kancelariska oprema so materijali, laboratoriska oprema so materijali, literatura i sl.);

3. komunalni tro{oci za imotot {to go koristi edinicata (greewe, voda, struja, PTT i dr,);

4. kapitalni vloùvawa, investiciono odrùvawe, amortizacija za imotot {to go koristi edinicata (zgradi, oprema, knigi i dr.);

5. finansiski tro{oci za obvrski {to gi prezela edinicata (kamati, osiguruvawe i dr.);

6. patuvawa; 7. razvoj i pro{iruvawe na dejnosta na edinicata; 8. ispolnuvawe na prezemeni obvrski od strana na edinicata; 9. site tro{oci {to proizleguvaat od dejnosta na edinicite; 10. drugi tro{oci.

^len 155

Pokrivaweto na rashodite na Univerzitetot i na edinicite se vr{i vo zavisnost od izvorite na sredstvata vo soglasnost so Uredbata za merila i kriteriumi za finansirawe na dejnosta na visokoobrazovnite ustanovi, koja po predlog na ministerot ja donesuva Vladata.

Finansiski plan i zavr{na smetka

^len 156 Univerzitetot donesuva godi{en finansiski plan. Godi{niot finansiski plan na Univerzitetot gi sodrì godi{nite finansiskite planovi na edinicite i na organizacionite edinici, po programi, podprogrami, stavki i smetki. Univerzitetot izgotvuva zbirni godi{ni, kvartalni i mese~ni finansiski planovi po programi i stavki, vrz osnova na prethodno izraboteni godi{ni, kvartalni i mese~ni planovi na edinicite po programi, stavki i smetki. Edinicite donesuvaat zavr{ni smetki i gi dostavuvaat do Univerzitetot i do nadle`nite organi vo soglasnost so zakonskite propisi. Univerzitetot donesuva zavr{ni smetki i gi dostavuva do nadle`nite organi vo soglasnost so zakonskite propisi.

str. 54


Zavr{nata smetka na Univerzitetot pretstavuva konsolidirana finansiska smetka so zavr{nite smetki na edinicite na Univerzitetot.

Dano~en broj

^len 157 Univerzitetot ima dano~en broj. Vo ramkite na Univerzitetot postojat i dano~ni broevi za smetkite na edinicite. Proektite imaat svoi dano~ni broevi.

Finansisko i smetkovodstveno rabotewe

^len 158 Univerzitetot i edinicite vodat posebno smetkovodstvo za sredstvata od Buxetot na RM i za drugite i posebnite prihodi. Finansiskoto i smetkovodstvenoto rabotewe i nadzorot nad zakonitosta na raboteweto na Univerzitetot i na edinicite se vr{i vo soglasnost so Zakonot, podzakonskite akti i op{tite akti na Univerzitetot.

Nedvièn imot

^len 159 Nedvi`niot imot na Univerzitetot i nedvi`niot imot steknat od legati, namenski prilozi, podaroci i zave{tanija, se imot na Univerzitetot. Nedvi`niot imot na Univerzitetot i nedvi`niot imot na Univerzitetot steknat od legati i namenski prilozi, edinicite moàt da go koristat so ovlastuvawe od rektorot.

Raspolagawe so nedvi`niot imot

^len 160 Univerzitetot moè da go otu|uva nedvi`niot imot po prethodno dobieno pozitivno mislewe od Vladata na Republika Makedonija, na predlog na Senatot vo soglasnost so edinicata koja go koristi nedvi`niot imot. Sredstvata dobieni od proda`ba na imotot od stavot 1 na ovoj ~len se upotrebuvaat za investicii, investicisko odrùvawe i

str. 55


oprema po prethodno dobiena soglasnost od Vladata na Republika Makedonija.

Drugi stvari

^len 161 Drugite stvari {to gi koristi Univerzitetot, stvarite steknati vo soglasnost so ovoj Statut, stvarite steknati od legati, namenski prilozi, podaroci i zave{tanija, se imot na Univerzitetot. Drugite stvari {to gi koristi edinicata, stvarite steknati vo soglasnost so ovoj Statut, stvarite steknati od legati, namenski prilozi, podaroci i zave{tanija, se imot vo sopstvenost na edinicata.

^len 162 Univerzitetot i edinicite raspolagaat i upravuvaat so stvarite od prethodniot ~len i gi koristat stvarite, pari~nite sredstva, pravata od intelektualna sopstvenost i drugite materijalni prava zaradi vr{ewe na visokoobrazovna i nau~na dejnost, pod uslovi opredeleni so zakon i so ovoj Statut.

Namensko koristewe na zave{tanijata, sredstvata na fondaciite ili drugite namenski fondovi

^len 163 Nedvi`nostite i drugite sredstva dadeni kako zave{tanija, sredstvata na fondaciite ili drugite namenski fondovi Univerzitetot i edinicite gi koristat isklu~itelno spored namenata {to ja opredelil donatorot, vo soglasnost so zakon.

Registar na nedvièn imot ^len 164

Univerzitetot vodi registar na nedvi`niot imot. Sodrìnata na registarot i na~inot na negovoto vodewe se utvrduva so akt na Senatot.

XIII. VISOKOOBRAZOVNA DEJNOST

^len 165

str. 56


Studiite na Univerzitetot se ostvaruvaat vrz osnova na akreditirani studiski programi i spored pravilata za studirawe zasnovani na Evropskiot sistem za prenos i akumulacija na krediti (ECTS – European Credit Transfer and Accumulation System). Brojot na EKTS krediti pretstavuva kvantitativna merka za rabota i aktivnosti neophodni za uspe{no zavr{uvawe na studiite od soodvetniot predmet.

Nositeli na studiite

^len 166 Studiite se izveduvaat vo edinicite na Univerzitetot. Ako pove}e edinici izveduvaat edna studiska programa, edna od niv, po pravilo onaa {to ima dominantno u~estvo vo realizacijata e nositel na studiite – koordinator. Edinicite od prethodniot stav se odgovorni za realizacijata na studiskite programi. Univerzitetot moè, vrz osnova na dogovor za sorabotka, da organizira i izveduva studii zaedno so druga visokoobrazovna ili nau~na ustanova od zemjata i stranstvo za {to odlu~uva Senatot.

Stru~en i nau~en naziv

^len 167 Stru~nite i nau~nite nazivi se opredeluvaat soglasno so zakon, so akreditacijata na studiski programi, ovoj Statut i akt na Senatot {to e sostaven del na ovoj Statut, na predlog na edinicata na Univerzitetot. Na Univerzitetot se steknuvaat slednive vidovi stepeni i diplomi:

1. diploma na stru~ni studii - po zavr{uvawe na studiska programa vo traewe od 3 godini, odnosno 180 EKTS krediti;

2. diploma na akademski studii - po zavr{uvawe na studiska programa vo traewe od najmalku 3 godini, odnosno najmalku 180 EKTS krediti, odnosno do brojot na krediti na zapi{anata studiska programa;

3. diploma na specijalisti~ki studii - po zavr{uvawe na studiska programa vo traewe od najmalku 1 godina, odnosno najmalku 60 EKTS krediti;

4. diploma za stru~ni magisterski studii - po zavr{uvawe na studiska programa vo traewe od najmalku 2 godini, odnosno najmalku 120 EKTS krediti;

str. 57


5. diploma za akademski magisterski studii - po zavr{uvawe na studiska programa vo traewe do 2 godini, koi zaedno so programata na studiite od prv ciklus traat najmalku 5 godini, odnosno najmalku vkupno do 300 EKTS krediti;

6. diploma za nau~en naziv doktor na nauki - po zavr{uvawe na studiska programa vo traewe do 3 godini, odnosno 180 EKTS.

Specijalizaciite od oblasta na medicinskite nauki se organiziraat so poseben zakon. Nazivot na stepenite i zvawata gi odreduva Senatot so poseben akt, na na~in na koj tie moraat da bidat usoglaseni so me|unarodnata i profesionalnata praktika.

^len 168 Pobliski odredbi za studirawe na prv, vtor i tret ciklus na studii, kako i na stru~ni studii, preminot od edni na drugi studii, paralelnoto studirawe, studentskiot kalendar, upisnite postapki, ispitniot reìm, napreduvaweto – inkluzivno so uslovite za pobrzo napreduvawe, zavr{uvaweto na obrazovanieto, preminuvawata pome|u studiskite programi, povtoruvaweto na godinata, odnosno uslovnoto napreduvawe, prodolùvaweto na studiite po prekinuvaweto, paralelnoto interdisciplinarno i individualno studirawe i priznavawe na ispitite i na drugite studiski obvrski poloèni na razli~ni visokoobrazovni ustanovi, vidot na dokumentite koi mu se izdavaat na studentot vrz osnova na evidencijata, opredelena so zakon, postapkata za za{tita na pravata na studentite, organite nadle`ni za vodewe na postapkite i odlu~uvaweto, disciplinskata odgovornost i pravata i dol`nostite na studentite vo disciplinskata postapka i drugi pravila povrzani so pravata i dol`nostite na studentite vo studiraweto, se utvrduvaat so poseben akt na Senatot, odnosno edinicata.

Sodrìna na studiskite programi

^len 169 Studiite se izveduvaat spored plan za realizacija na nastavata, koi{to vo soglasnost so Zakonot i pravilata na Univerzitetot gi donesuva Edinicata na Univerzitetot {to ja realizira studiskata programa. So planot se utvrduva:

- nastaven i sorabotni~ki kadar koj }e ja realizira nastavata na studiskata programa;

- mesto na izveduvawe na nastavata;

str. 58


- po~etok i kraj i vremenska ramka za izveduvawe na nastavata;

- oblici na nastavata (predavawa, seminari, ve`bi, konsultacii, terenska rabota, proverka na znaewata i drugo);

- na~in na polagawe na ispitite; - ispitni rokovi i merila za ispituvawe; - popis na literaturata za studiite i polagawe na ispitite; - mo`nost za realizacija na studiite na stranski jazik; - mo`nost za izveduvawe na studiite po dale~inski pat; - kako i drugi va`ni podatoci za uredno izveduvawe na

studiskata programa. Prepora~anata literatura za odredeni predmetni programi i za pooddelni predmeti mora da bide usoglasena so obemot i ramkite na programata. Planot na studiite se objavuva pred po~etokot na nastavata vo odnosnata akademska godina i e dostapen za javnosta. Planot se objavuva na Internet stranicata na Univerzitetot, odnosno na Edinicata.

Programi za stru~no i profesionalno usovr{uvawe

^len 170 Stru~noto i profesionalno usovr{uvawe se vr{i po odnapred utvrdena programa. Programata od prethodniot stav ja odobruva Senatot, Nastavno-nau~niot, Nastavni~kiot, odnosno Nau~niot sovet, vo zavisnost od toa koj e organizator na stru~noto i profesionalno usovr{uvawe i istata go sodrì vkupniot broj na ~asovi, potrebni za soodvetnoto usovr{uvawe, posebno brojot na ~asovi za nastava, posebno za prakti~na rabota i ve`bi, potrebnata literatura, na~inot na proverka na znaewata i ve{tinite steknati po realizacijata na programata i drugi pra{awa od zna~ewe za uspe{na realizacija na programata. Univerzitetot, odnosno negovite edinici, moàt da organiziraat stru~no, odnosno profesionalno usovr{uvawe, dokolku se ispolneti slednive uslovi:

1. da ima izraboteno elaborat za istoto; 2. da se obezbedeni prostorni, tehni~ki i kadrovski uslovi i 3. drugi uslovi.

^len 171

str. 59


Licata koi posetuvaat formi za stru~no, odnosno profesionalno usovr{uvawe dol`ni se da se pridrùvaat kon programata za realizacija na stru~noto, odnosno profesionalnoto usovr{uvawe i po zavr{uvaweto na istoto da se javat na proverka na znaewata i ve{tinite od posetuvaweto na programata. Ovie lica pri sovladuvaweto na barawata utvrdeni so programata imaat pravo da gi koristat povolnostite {to Univerzitetot, odnosno negovite ednici im gi pruàat na svoite studenti vo pogled na koristeweto na bibliote~niot sistem, kompjuterskata mreà i sli~no. Pobliski odredbi za formite za stru~no, odnosno profesionalno usovr{uvawe i drugite uslovi za nivno organizirawe, kako i pravata i obvrskite na licata koi gi posetuvaat }e se uredat so op{t akt na Univerzitetot i Edinicite vo negov sostav vo soglasnost so ovoj Statut.

Doìvotno u~ewe

^len 172 Univerzitetot organizira programi za doìvotno u~ewe koristej}i pred s# inovativni metodi i instrumenti za podu~uvawe i u~ewe (koristewe novi tehnologii, dale~insko u~ewe i sli~no) pri {to se koristi prostorot i opremata na Univerzitetot.

^len 173 Doìvotnoto u~ewe gi ima slednive celi:

1. steknuvawe formalna univerzitetska diploma; 2. dobivawe potvrda za uspe{no zavr{uvawe na

specifi~ni programi za obuka, po~etni i kontinuirani ili

3. nadopolnuvawe ili osveùvawe na kompetenciite vo odredena oblast nameneto za porane{nite studenti.

Programite za doìvotno u~ewe koi{to imaat za cel steknuvawe formalna univerzitetska diploma ne moàt da bidat alternativa za soodvetnite redovni univerzitetski programi, so ogled na toa {to redovnite programi se nameneti prvenstveno za povozrasni potencijalni studenti. Sistemot na ocenuvawe na programite za doìvotno u~ewe, isto taka, se bazira na EKTS krediti. Prethodnoto u~ewe, formalno i neformalno, se priznava od strana na Univerzitetot i na ovie studenti im se dodeluvaat sodoveten broj EKTS krediti {to }e im posluàt ili kako osnova

str. 60


za zapi{uvawe na univerzitetska programa (redovna ili doìvotna) ili kako element vo ramkite na ovie programi. Pobliski odredbi za programite za doìvotno u~ewe se ureduvaat so akt za Senatot.

Dale~insko u~ewe

^len 174 Studiite moàt da se organiziraat i preku sistemot na dale~insko u~ewe. Predlogot na planot na studii po dale~inski pat go podnesuva edinicata koja{to e nositel na Studiskata programa, a go potvrduva Senatot po prethodno mislewe na Rektorskata uprava.

Ednakvo vrednuvawe na stransko obrazovanie

^len 175 Pravo na zapi{uvawe na trite ciklusi na obrazovanie imaat i lica koi ne zavr{ile ednakvo obrazovanie vo stranstvo. Ocenka za ispolnetosta na uslovite za upis vr{i Komisija na Univerzitetot, sostavena od 5 (pet) ~lena, {to ja formira Rektorskata uprava. Po izvr{enoto vrednuvawe, Komisijata donesuva odluka so koja se utvrduva deka kandidatot:

1. gi ispolnuva uslovite za zapi{uvawe na studii; 2. e potrebno da polaga diferencijalni ispiti; 3. ne gi ispolnuva uslovite za zapi{uvawe.

Obem i organizacija na studiite

^len 176

Optovaruvaweto na vonrednite studenti se utvrduva so planot na studiite i toa ne smee da bide pogolemo od optovaruvaweto propi{ano so Zakonot za visokoto obrazovanie. Brojot na kontakt ~asovite za vonrednite studenti ne smee da iznesuva pove}e od 50% od brojot na kontakt ~asovite predvideni za redovnite studenti.

^len 177 Nastavata po odredena predmetna programa po pravilo se izveduva vo ramkite na eden semestar, no ne pove}e od dva semestra.

str. 61


Udelot na prakti~nata nastava ili terenskata nastava se ureduva so EKTS krediti. Redovnite studenti vo eden semestar moàt da zapi{at od 18 do 42 EKTS krediti. Na osobeno uspe{ni studenti moè da im se dozvoli zapi{uvawe na pove}e od 42 EKTS krediti so cel pobrzo zavr{uvawe na studiite ili po{iroko obrazovanie. Zapi{uvaweto spored prethodniot stav se vr{i na na~in i pod uslovi i postapka opredeleni so Pravilnikot za uslovite, kriteriumite i pravilata za zapi{uvawe i studirawe na trite ciklusi na studii, a vo soglasnost so ovoj Statut.

Zapi{uvawe novi predmeti

^len 178 Studentot steknuva pravo na zapi{uvawe novi predmeti na na~in i pod uslovi utvrdeni so Pravilnikot za edinstveniot kredit sistem i premin od edna na druga studiska programa, odnosno od edna na druga edinica na Univerzitetot.

Postapka za prijava, ocenka i odbrana na magisterski, odnosno specijalisti~ki trud

^len 179

Prijava za izrabotka na magisterski, odnosno specijalisti~ki trud se podnesuva do Nastavni~kiot sovet na poslediplomskite studii. Studentot se steknuva so pravo da podnese prijava za izrabotka na magisterski, odnosno specijalisti~ki trud po poloùvaweto na najmalku dve tretini od vkupniot broj predmeti i steknuvaweto so najmalku 50% od vkupniot broj krediti, so barawe da mu se formira Komisija za podobnost. Prijavata sodrì: biografski podatoci, naslov na temata, obrazloènie za nau~nata i stru~nata opravdanost na temata, plan za rabota i pregled na pojdovna literatura {to }e se koristi. Podobnosta na temata ja ocenuva Komisija za podobnost sostavena od 3 (tri) ~lena, koja na predlog od Nastavni~kiot sovet na postdiplomskite studii ja formira Nastavno-nau~niot, Nastavni~kiot, odnosno Nau~niot sovet. Komisijata e dol`na najdocna vo rok od 30 (trieset) dena od formiraweto da dostavi Izve{taj do Nastavno-nau~niot, Nastavni~kiot, odnosno Nau~niot sovet.

str. 62


^len 180 Odluka za prifa}awe na naslovot na temata donesuva Nastavno-nau~niot, Nastavni~kiot, odnosno Nau~niot sovet.

^len 181 Naslovot na prifateniot magisterski trud se objavuva vo Biltenot na Univerzitetot.

^len 182 Po prifa}aweto na naslovot na temata za izrabotka na magisterskiot trud, kandidatot podnesuva barawe do Nastavno-nau~niot, Nastavni~kiot, odnosno Nau~niot sovet za opredeluvawe na mentor. Odluka po baraweto za mentor se donesuva najdocna vo rok od 60 ({eeset) dena. Mentorot se opredeluva od redot na nastavno-nau~nite rabotnici od potesnata oblast od koja e prijaven trudot.??? Mentorot e ~len na Komisijata za ocenka i odbrana.

^len 183 Studentot brani magisterski trud najdocna vo rok od 4 (~etiri) godini od denot na odobruvaweto na temata na magisterskiot trud. Studentot brani specijalisti~ki trud najdocna vo rok od 3 (tri) godini od denot na odobruvaweto na temata na specijalisti~kiot trud. Po barawe na studentot, vo opravdani slu~ai nadle`niot organ moè da odobri prodolùvawe na rokot za odbrana na magisterskiot, odnosno specijalisti~kiot trud za vreme kolku traele pri~inite za spre~enost za rabota na magisterskiot trud, no najmnogu za edna godina. Kako opravdani pri~ini od prethodniot stav se smetaat:

1. podolgotrajna te{ka bolest; 2. bremenost i poroduvawe; 3. otsustvo od zemjata vo slu~aj koga kandidatot e upaten

privremeno da izvr{uva raboti vo stranstvo, nau~no usovr{uvawe vo stranstvo, u~estvo vo nau~ni i sportski ekspedicii i sli~no i

4. drugi opravdani pri~ini.

^len 184

str. 63


Studentot se steknuva so pravo za podnesuvawe na barawe za formirawe Komisija za ocenka na magisterskiot trud po zavr{uvaweto na site predvideni ispiti i drugi obvrski vo soodvetnata studiska programa. Po izrabotkata na trudot studentot dostavuva 3 (tri) primeroci od magisterskiot, odnosno specijalisti~kiot trud so barawe da mu se formira Komisija za ocenka. Nastavno-nau~niot, Nastavni~kiot, odnosno Nau~niot sovet formira Komisija za ocenka na magisterskiot, odnosno specijalisti~kiot trud vo rok od 45 (~etirieset i pet) dena od denot na dostavuvaweto na trudot. Komisijata za ocenka na magisterskiot, odnosno specijalisti~kiot trud e dol`na da go pregleda trudot i dokolku nema zabele{ki da dostavi Izve{taj za ocenka na magisterskiot, odnosno specijalisti~kiot trud najdocna 90 (devedeset) dena od denot na podnesuvaweto na trudot. Dokolku Komisijata za ocenka ima zabele{ki na magisterskiot, odnosno specijalisti~kiot trud, istite vo pismena forma, najdocna 90 (devedeset) dena od denot na nejzinoto formirawe, da mu gi dostavi na kandidatot zaradi postapuvawe po istite. Vo ovoj slu~aj Komisijata za ocenka e dol`na da dostavi Izve{taj za ocenkata na magisterskiot, odnosno specijalisti~kiot trud, najdocna 180 (sto i osumdeset) dena od formiraweto na istata.

^len 185 Izve{tajot se dostavuva do Nastavno-nau~niot, Nastavni~kiot, odnosno Nau~niot sovet. Po usvojuvaweto na Izve{tajot na istata sednica Nastavno-nau~niot, Nastavni~kiot, odnosno Nau~niot sovet formira Komisija za odbrana na magisterskiot, odnosno specijalisti~kiot trud, koja{to go opredeluva denot na odbranata najdocna vo rok od 45 (~etirieset i pet) dena od usvojuvaweto na Izve{tajot. Kandidatot pismeno se izvestuva za denot na odbranata i e dolèn vo rok od 5 (pet) dena od priemot na izvestuvaweto da dostavi 6 ({est) primeroci od magisterskiot, odnosno specijalisti~kiot trud vo tvrd povez.

^len 186 Odbranata na trudot e javna i se objavuva na oglasnata tabla na Fakultetot najmalku 7 (sedum) dena pred odbranata na trudot. Na odbranata na magisterskiot, odnosno specijalisti~kiot trud, pokraj ~lenovite na Komisijata za odbrana i kandidatot, moàt da prisustvuvaat i drugi zainteresirani lica.

str. 64


Odbranata ja otvora Pretsedatelot na Komisijata so voveden zbor posle {to mu dava zbor na eden od ~lenovite na Komisijata koj gi ~ita biografskite podatoci, nau~no-stru~nata aktivnost na kandidatot, Izve{tajot za tekot na sprovedenata postapka do odbranata i Izve{tajot na Komisijata za ocenka na trudot. Pretsedatelot na Komisijata go povikuva kandidatot da go prezentira trudot, a po prezentacijata im dava zbor na drugite ~lenovi na Komisijata da go iznesat svoeto mislewe za zna~eweto na trudot. Po prezentacijata i iznesenite mislewa za trudot, ~lenovite na Komisijata mu postavuvaat na kandidatot pra{awa. Pokraj ~lenovite na Komisijata, na kandidatot pra{awa vo vrska so trudot moàt da mu postavat i drugi lica prisutni na odbranata. Pretsedatelot na Komisijata dava pauza od 20 minuti, za koe vreme kandidatot se podgotvuva za odgovor na postavenite pra{awa. Za tekot na odbranata se vodi zapisnik.

^len 187 Po zavr{uvaweto na odbranata na trudot, Komisijata za odbrana na trudot javno ja soop{tuva ocenkata za odbranata na magisterskiot odnosno specijalisti~kiot trud. Ocenuvaweto se vr{i so dve opisni ocenki: “go odbranil” magisterskiot odnosno specijalisti~kiot trud i “ne go odbranil” magisterskiot odnosno specijalisti~kiot trud. Vo zapisnikot za odbranata na magisterskiot, odnosno specijalisti~kiot trud se vnesuva ocenkata od stav 2 na ovoj ~len i za istoto se izgotvuva posebna odluka koja ja potpi{uva Pretsedatelot na Komisijata. Zapisnikot go potpi{uvaat ~lenovite na Komisijata. Pobliski odredbi za prijava, ocenka i odbrana na magisterski, odnosno specijalisti~ki trud, kako i za celokupnata organizacija na vtoriot ciklus }e se utvrdat so poseben Pravilnik, koj go donesuva Unverzitetskiot Senat.

Zavr{uvawe na studiite od tret ciklus

^len 188 Doktorskite studii zavr{uvaat so polagawe na site ispiti, izrabotka i odbrana na doktorski trud (disertacija). So studiskata programa moè da se utvrdi deka doktorskite studii od umetnostite zavr{uvaat so polagawe na site ispiti i polagawe na zavr{en ispit pred ispitna komisija i/ili so izrabotka ili izvedba na umetni~ko delo.

str. 65


Na Univerzitetot i na edinicite moè da se organiziraat studii od tret ciklus vo traewe pomalku od 3 (tri) godini, so koi se steknuva zvaweto specijalist po odredeno podra~je (spec.). Nazivot specijalist t.e. negovata kratenka se dodava na nau~niot naziv steknat od vtoriot ciklus od univerzitetski studii. Postapka za prijava, ocenka i odbrana na doktorska disertacija

^len 189

Studentot koj gi poloìl predvidenite ispiti i go osvoil potrebniot broj krediti na studiska programa od tret ciklus, moè da podnese prijava za izrabotka na doktorska disertacija do Sovetot za doktorski studii na edinicata. Prijavata sodrì: jasno iznesena rabotna hipoteza (obrazloèn predlog na temata na disertacijata, materijalot {to }e se koristi, metodot na rabota i rezultatite {to se o~ekuvaat, diploma, odnosno uverenie za nau~en naziv magister na nauki, opis na objavenite nau~ni i visoko stru~ni trudovi, izjava na kandidatot deka ista tema na doktorska disertacija nema prijaveno na druga ustanova vo zemjata i stranstvo, kako i izjava deka doktorskata disertacija }e bide rezultat na avtenti~no istraùvawe na kandidatot.

^len 190 Tezite na doktorskata disertacija gi odobruva i se branat pred Komisija od 3 (tri) ~lena koi{to pripa|aat na nau~nata oblast. Komisijata od prethodniot stav ja formira Sovet na doktorski studii na nivo na Edinica. Odluka za podobnost na temata, tezite i kandidatot nosi Sovetot za doktorski studii na nivo na edinica, najdocna vo rok od 3 (tri) meseci od nejzinoto formirawe vrz osnova na Izve{taj od Komisijata.

^len 191 Po donesuvaweto na odluka za podobnost na temata, tezite i kandidatot po barawe na kandidatot mu se opredeluva mentor za izrabotka na doktorskata disertacija. Mentorot na predlog na Sovetot za doktorski studii na edinicata go opredeluva Nastavno-nau~niot, odnosno Nau~niot sovet.???

str. 66


^len 192

Po obrazloèno i izdràno barawe na kandidatot, moè da se napravi promena na mentorot, za {to na predlog na Sovetot za doktorski studii na edinicata odluka nosi Nastavno-nau~niot, odnosno Nau~niot sovet.

Doktorska disertacija i nejzina izrabotka

^len 193 Po izrabotkata na doktorskata disertacija, kandidatot do Sovetot na doktorski studii na nivo na Edinica na Univerzitet podnesuva barawe za formirawe Komisija za ocenka na istata i dostavuva 5 (pet) primeroci od doktorskata disertacija. Disertacijata ja ocenuva Komisija sostavena od 5 (pet) ~lena so nastavno-nau~ni i nau~ni zvawa od koi najmalku 3 (tri) se od soodvetnata nau~na oblast vo koja e temata na doktorskata disertacija Komisijata od prethodniot stav na predlog na Sovetot na doktorski studii na nivo na Edinica na Univerzitet i po prethodno mislewe na sovetot na doktorski studii na Univerzitet ja formira Nastavno-nau~niot sovet.

^len 194 Dokolku Komisijata za ocenka nema zabele{ki, go dostavuva na usvojuvawe Izve{tajot za ocenkata do Nastavno-nau~niot, odnosno Nau~niot sovet na edinicata, najdocna 90 (devedeset) dena od denot na formiraweto na Komisijata za ocenka. Usvoeniot Izve{taj se objavuva vo Biltenot na Univerzitetot. Dokolku Komisijata za ocenka ima zabele{ki na doktorskata disertacija, istite vo pismena forma, najdocna 90 (devedeset) dena od denot na nejzinoto formirawe, da mu gi dostavi na kandidatot zaradi postapuvawe po istite. Vo ovoj slu~aj Komisijata za ocenka e dol`na da dostavi Izve{taj za ocenkata na doktorskata disertacija najdocna 180 (sto i osumdeset) dena od formiraweto na istata.

Javna odbrana na disertacijata

^len 195

str. 67


Javnata odbrana na doktorskata disertacija se vr{i pred Komisija od 5 (pet) ~lena, koja{to po pravilo e od istiot sostav kako i Komisijata za ocenka. Odlukata za sostavot za Komisijata za odbrana i zakaùvawe na odbranata ja nosi Nastavno-nau~niot sovet na istata sednica na koja{to se usvojuva Izve{tajot za ocenka na doktorskata disertacija.

^len 196 Odbranata ja zakaùva Komisijata za odbrana najdocna vo rok od 60 ({eeset) dena od usvojuvaweto na Izve{tajot od Komisijata za ocenka, a za denot na odbranata kandidatot se izvestuva najmalku 15 (petnaeset) dena pred denot na odbranata. Denot, mestoto na odbranata, imeto na kandidatot i naslovot na disertacijata se objavuvaat vo najmalku eden dneven vesnik, najmalku 7 (sedum) dena pred odrùvaweto na odbranata. Odbranata na doktorskata disertacija e javna i se vr{i vo prostoriite na edinicata na Univerzitetot, kade e organizirana studiskata programa.

^len 197 Za tekot na odbranata se vodi zapisnik koj go potpi{uvaat site ~lenovi na Komisijata za odbrana i se donesuva odluka koja ja potpi{uva Pretsedatelot na Komisijata. Po zavr{enata odbrana, Komisijata donesuva odluka za odbranata “ja odbranil”, odnosno “ne ja odbranil”. Odlukata od prethodniot stav na ovoj ~len se donesuva so mnozinstvo glasovi od ~lenovite na Komisijata i javno se soop{tuva pred kandidatot i prisutnite na odbranata. Ako Komisijata za odbrana donese zaklu~ok deka kandidatot ne ja odbranil uspe{no disertacijata, odbranata moè da se povtori samo u{te edna{ i toa vo rok od najmnogu 90 (devedeset) dena od denot na odbranata. Pobliski odredbi za prijavuvawe, ocenka i odbrana na doktorska disertacija, kako i za celokupnata organizacija na tretiot ciklus }e se definiraat so poseben Pravilnik {to go donesuva Univerzitetskiot senat.

^len 198 Koga nau~en naziv doktor na nauki se steknuva so prijavuvawe i odbrana na doktorska disertacija (do voveduvaweto na doktorski studii – tret ciklus), postapkata otpo~nuva so podnesuvawe prijava na kandidatot za izrabotka na doktorska disertacija do Nastavno-

str. 68


nau~niot, odnosno Nau~niot sovet na Fakultetot, odnosno nau~nata ustanova i istata se vodi spored Zakonot za visokoto obrazovanie (Sl.v. na RM br. 64/2000, 49/2003, 113/2005 i 51/2007) i postojniot Statut na Univerzitetot.

Proverka na znaeweto

^len 199 Numeri~kiot sistem za ocenuvawe se sporeduva so sistemot na ocenuvawe spored EKTS i toa:

10 <=> A 9 <=> B 8 <=> C 7 <=> D 6 <=> E 5 <=> F

Za odredeni predmeti dokolku prirodata na kompetenciite {to studentot treba da gi stekne toa go dozvoluva, moè da se predvidi kompjuterska proverka na znaewata. Proverkata na znaewa po oddelni predmeti se vr{i na na~in opredelen vo studiskata programa.

Ispitni rokovi

^len 200 Studentot ima pravo da polaga ispiti po predmetite vo zimskiot i letniot semestar. Ispitnite rokovi traat 3 (tri) sedmici. Za sekoj predmet vo sekoj ispiten rok se dava po eden termin. Ispitite moàt da se organiziraat neposredno po zavr{uvaweto na nastavata po soodvetnite predmeti, odnosno preku kolokviumi, ako istite se predvideni. Vo krajnata ocena moàt da se presmetaat postignuvawata na studentot vo tekot na kontinuiranoto ocenuvawe. Ispitite se polagaat od site predmeti {to studentot gi zapi{al spored sodrìnata utvrdena vo studiskata programa. Na ispit moè da izleze onoj student {to gi ima zavr{eno site obvrski propi{ani so studiskata programa za soodvetniot predmet.

str. 69


Za sekoj student se vodi ispitna dokumentacija. Ispitite se javni i rezultatite od ispitite se dostapni za javnosta, a pravo na uvid vo ispitnata dokumentacija ima lice koe }e dokaè praven interes. Koga studentot }e prijavi ispit, no nema da izleze na ispitot se smeta deka ne go iskoristil pravoto za polagawe vo ispitnata sesija.

Diploma i dodatok na diploma

^len 201 Na studentot, pokraj diploma, mu se izdava i dodatok na diploma и uverenie, edno za zavr{en ciklus na studii i edno so ocenki i krediti. Uverenieto e javna isprava.

^len 202 Na studentot koj{to zavr{il so uspeh najmalku 9,00 (devet), mu se izdava poseben dokument za zavr{eni studii so odli~en uspeh.

^len 203 Diplomata e javna isprava i se izdava vo eden primerok, na makedonski jazik. Vo slu~aj da se zagubi ili uni{ti, se izdava drug primerok. Po barawe na kandidatot, diplomata se izdava i na eden od svetskite jazici. Tro{ocite pa|aat na tovar na kandidatot.

^len 204 Kratenkata za nau~niot stepen se stava pred, a kratenkata za stru~niot naziv po imeto i prezimeto na liceto.

^len 205 Pobliski odredbi za formata, sodrìnata i postapkata za izdavawe na diploma i drugi dokumenti za zavr{eni studii na visoko obrazovanie, kako i za na~inot na vr{ewe kontrola na izdadenite dokumenti, donesuva Rektorskata uprava.

^len 206 Za steknati stru~ni znaewa i obuka fakultetite i visokite stru~ni {koli izdavaat sertifikati za stru~no obrazovanie vo koi se naveduva vidot i obemot na steknatoto stru~no obrazovanie.

str. 70


Sertifikatite gi potpi{uva dekanot na Fakultetot, odnosno direktorot na Visokata stru~na {kola. Pobliski odredbi za stru~noto obrazovanie i za sertifikatite {to se izdavaat se utvrduvaat so Pravilnikot na fakultetot, odnosno visokata stru~na {kola. Promocija na lica koi zavr{ile doktorski studiski programi od

tret ciklus

^len 207 Promocijata na licata koi{to zavr{ile doktorski studiski programi od tret ciklus i se zdobile so nau~en naziv doktor na nauki ja vr{i Rektorot na Univerzitetot vo soglasnost so ovoj Statut i aktite na Univerzitetot. Po izvestuvaweto na Univerzitetot od strana na edinicata deka ima kandidat koj odbranil doktorska disertacija, administrativnata slu`ba na Rektoratot pismeno go izvestuva dekanot, odnosno direktorot na edinicata za terminot na promocija, a istovremeno go izvestuva mentorot, ~lenovite na Komisijata za odbrana i kandidatot za promovirawe. Na ~inot na promocijata dekanot, odnosno direktorot iznesuva biografski podatoci i podatoci za rabotnoto dvièwe na kandidatot, dodeka mentorot ja obrazloùva doktorskata disertacija i rezultatite od istraùvaweto. Rektorot na Univerzitetot go promovira predloèniot kandidat za doktor na nauki vo nau~nata oblast vo koja ja odbranil doktorskata disertacija i mu vra~uva diploma za steknat nau~en naziv doktor na nauki.

XIV. NAU^NA, UMETNI^KA I STRU^NA RABOTA

Nau~no-istraùva~ka i aplikativna dejnost

^len 208

Na Univerzitetot se organizira nau~no-istraùva~ka i aplikativna dejnost vo soglasnost so osnovanata misija na Univerzitetot, koi{to gi obezbeduvaat celokupnosta i potrebniot standard i kvalitet na obrazovniot i istraùva~kiot proces, vo soglasnost so Zakonot i ovoj Statut.

str. 71


^len 209 Univerzitetot vr{i nau~no-istraùva~ka i aplikativna rabota, so cel razvivawe na naukata i tvore{tvoto, unapreduvawe na dejnosta na visokoto obrazovanie, odnosno unapreduvawe na kvalitetot na nastavata i usovr{uvawe na kadarot, voveduvawe na studentite vo nau~no-istraùva~ka, odnosno umetni~ka rabota i sozdavawe materijalni uslovi za rabota i razvoj.

^len 210 Nau~no-istraùva~kata i aplikativnata dejnost se ostvaruvaat na Univerzitetot i na edinicite. Nau~no-istraùva~kata i aplikativnata dejnost moè da se ostvaruva i vo sorabotka so nau~nite ustanovi – pridru`ni ~lenki na Univerzitetot.

^len 211 Slobodata na nau~noto, umetni~koto i stru~no istraùvawe, kako i me|usebnata sorabotka i zdruùvawe pretstavuva akademska sloboda koja{to vo soglasnost so Zakonot im pripa|a na site ~lenovi na akademskata zaednica. Nau~nata, umetni~kata i stru~nata istraùva~ka dejnost e temelno pravo i obvrska na vrabotenite na Univerzitetot i negovite kadri, izbrani vo nastavno-nau~ni, nastavni, nastavno-stru~ni, nau~ni i sorabotni~ki zvawa, utvrdeni so ovoj Statut i drugite akti. Istraùva~kata rabota od stav 2 na ovoj ~len se ostvaruva preku:

1. prezemawe na dogovorni obvrski i raboti vo istraùva~ki programi, proekti, analizi, ekspertizi, aplikativna dejnost, kako i

2. individualni istraùvawa i tvore{tva. Univerzitetot ja poddrùva postojanata i profesionalna (istraùva~ka, umetni~ka i stru~na) dejnost i javno gi pretstavuva i objavuva rezultatite od takvata dejnost. Vrabotenite so svojata dejnost od stav 1 na ovoj ~len, ne smeat da dejstvuvaat sprotivno na ostvaruvawata na temelnite zada~i na Univerzitetot, nitu moàt da go upotrebuvaat imeto i grbot na Univerzitetot za komercijalni celi. Pravata od intelektualnata sopstvenost sozdadena pri vr{ewe na nau~nata, istraùva~kata, umetni~ka i stru~na dejnost se ostvaruvaat vo soglasnost so Zakon, ovoj Statut i drugite akti.

str. 72


Univerzitetot i site vraboteni vo nego se dol`ni da gi po~ituvaat pravata od intelektualna sopstvenost na treti lica.

^len 212 Edinicite ili grupa vraboteni predlagaat ili dogovaraat nau~ni ili umetni~ki programi i proekti, kako i analizi i ekspertizi (proekti) so pismena soglasnost ili odobrenie od Rektorot ili od dekanot, odnosno direktorot. Proektite od stav 1 na ovoj ~len, zadolìtelno treba da gi zadovolat kriteriumite za istraùva~ka ili stru~na rabota na Univerzitetot.

^len 213

Dogovorot za izveduvawe na proekti, pokraj nara~atelot, go potpi{uva predlaga~ot, odnosno rakovoditelot na proektot i nositelot na aktivnostite (rektorot ili dekanot, odnosno direktorot). Organizaciskata, administrativnata, tehni~kata i drugi vidovi pomo{ na izveduva~ite na proektot ja obezbeduva Univerzitetot ili edinicata, odnosno dogovorniot nara~atel vo soglasnost so odredbite od dogovorot.

XV. ME\UNARODNA SORABOTKA

^len 214

Univerzitetot ostvaruva me|unarodna sorabotka. Me|unarodnata sorabotka opfa}a:

1. u~estvo vo me|unarodni proekti; 2. ostvaruvawe sorabotka so: univerziteti, nacionalni i

drugi akademii, biznis zaednicata, javni i privatni instituti i centri i drugi subjekti, zaradi unapreduvawe na visokoobrazovnata, nau~no-istraùva~kata i aplikativna dejnost;

3. razmena na nau~ni i stru~ni publikacii, nau~ni informacii;

4. u~estvo na nau~ni sobiri, simpoziumi, konferencii; 5. organizirawe me|unarodni studiski programi i

unapreduvawe na evropskata dimenzija vo visokoto obrazovanie;

str. 73


6. organizirawe zimski/letni univerziteti; 7. organizirawe studii nadvor od Republika Makedonija; 8. mobilnost na studentite i nastavnicite i 9. u~estvo vo me|unarodni programi, asocijacii i sli~no.

^len 215

Me|unarodnata sorabotka se osvaruva vrz osnova na programa koja{to ja donesuva Senatot. Programata gi sodrì slednive elementi:

1. celi na me|unarodnata sorabotka; 2. vidovi na sorabotka (mobilnost na studenti,

nastavnici, razmena na iskustva i znaewe, tehni~ko-tehnolo{ki razvoj, stru~no usovr{uvawe na podmladokot na univerzitetot, organizirawe studii nadvor od Republikata i sli~no);

3. u~esnici, finansiska konstrukcija i realizacija i drugi elementi od zna~ewe za ostvaruvawe na sorabotkata.

^len 216 Edinicite vo sostav na Univerzitetot moàt da dostavuvaat predlozi za ostvaruvawe na me|unarodnata sorabotka. Univerzitetot moè da ja ostvaruva me|unarodnata sorabotka, i preku edinicite vo svojot sostav. Univerzitetot e povrzan so Internet mreà, preku koja{to se ostvaruva razmena na potrebnite informacii.

^len 217 Uslovite, na~inot i postapkata za u~estvo vo proekti i nivnata realizacija za sorabotka so ustanovi, institucii i drugi subjekti, menaxiraweto na proekti i drugi pra{awa od domenot na me|unarodnata sorabotka se reguliraat so akt na Senatot na Univerzitetot. Univerzitetot sklu~uva so drugi univerziteti posebni bilateralni i multilateralni dogovori, spogodbi i dogovori vo koi podetalno se opredeluvaat formite na me|usebnata sorabotka so cel ostvaruvawe me|usebna sorabotka i vklu~uvawe na Univerzitetot vo me|unarodni univerzitetski mreì. Institucionalnata poddr{ka na me|unarodnata sorabotka se obezbeduva preku formirawe kancelarii, centri i drugi formi na

str. 74


organizirawe na Univerzitetot so akt na Senatot na Univerzitetot.

^len 218 Odredbite od ovaa glava soodvetno se primenuvaat i za me|uuniverzitetskata sorabotka vo zemjata.

XVI. IZDAVA^KA DEJNOST

^len 219

Izdava~kata dejnost na Univerzitetot se ostvaruva preku godi{ni i dolgoro~ni izdava~ki planovi {to gi donesuva Rektorskata uprava. Izdava~kata dejnost se ostvaruva preku izdavawe u~ebnici, u~ebni pomagala, monografii, studii, spisanija, godi{nici, zbornici, glasila i druga prira~na literatura, kako i izdavawe soodvetni obrasci za potrebite na Univerzitetot.

^len 220 Publikaciite zadolìtelno se recenziraat, a recenziite zadolìtelno se objavuvaat vo Biltenot na Univerzitetot.

^len 221 Edinstvenite osnovi za izdava~kata dejnost na Univerzitetot i na edinicite poblisku se utvrduvaat so Pravilnik {to go donesuva Senatot.

XVII. NASTAVNO-NAU^NI, NASTAVNI I SORABOTNI^KI ZVAWA

Demonstratori

^len 222

Na Univerzitetot, odnosno edinicite vo negov sostav moàt da se izbiraat demonstratori od redot na studentite koi zavr{ile treta godina na studii so vkupen prose~en uspeh od najmalku 8,00 (osum), ili od studentite na studii od vtor i tret ciklus

str. 75


Izborot na demonstratori go vr{i Nastavno-nau~niot sovet, odnosno Nastavni~kiot sovet. Uslovite i na~inot na izborot na demonstratorite i nivnite prava i obvrski se ureduvaat so ovoj Statut i Pravilnikot na edinicata vo soglasnost so Pravilnikot za kriteriumite i postapkata za izbor vo nastavno-nau~ni, nau~ni i sorabotni~ki zvawa. Demonstratorite u~estvuvaat vo nastavno-obrazovniot proces vo obem opredelen so studiskata programa. Visokoobrazovnata ustanova i demonstratorot sklu~uvaat dogovor so koj{to gi ureduvaat me|usebnite prava i obvrski.

Nastavno-nau~ni oblasti vo koi{to se vr{i izbor

^len 223 Nastavnicite vo nastavno-nau~ni zvawa se izbiraat vo nastavno-nau~nite oblasti utvrdeni vo Klasifikacijata na nau~nite poliwa, podra~ja i oblasti (disciplini) na istraùvawe spored standardite na OECD. Sorabotnicite и асистентите-докторанти se izbiraat za nau~ni, odnosno umetni~ki oblasti, utvrdeni so Klasifikacijata na nau~nite poliwa, podra~ja i oblasti (disciplini) na istraùvawe spored standardite na OECD. Konkretnata pripadnost na sekoja nastavna disciplina na odredena nastavno-nau~na oblast ja utvrduvaat edinicite na Univerzitetot.

Viziting profesori

^len 224 Po pokana od organot na upravuvawe na visokoobrazovnata ustanova profesori od akreditirani visokoobrazovni ustanovi, priznati nau~nici i istaknati umetnici od zemjata i stranstvo, moàt kako gosti, bez raspi{uvawe na konkurs, da izvr{uvaat visokoobrazovna i nau~no-istraùva~ka dejnost za odredeno vreme. Viziting profesor moè da prestojuva najmnogu dve posledovatelni akademski godini. Viziting profesorot ne moè da vr{i ocenuvawe na studentite. Uslovite pod koi se vr{i dejnosta od stavot 1 na ovoj ~len se utvrduvaat so dogovor sklu~en pome|u edinicata i viziting profesorot.

str. 76


Uslovi za izveduvawe nastava od strana na afirmirani nau~nici, stru~waci od praktikata i umetnici

^len 225

Nastavno-nau~niot, Nau~niot odnosno Nastavni~kiot sovet po prethodna dobiena soglasnost od Rektorskata uprava, moè da pokani afirmirani nau~nici, stru~waci od praktikata i umetnici, bez ogled na ispolnetosta na uslovite utvrdeni so Zakon i aktite na Univerzitetot za izbor kako specijalisti i eksperti, da izveduvaat oddelni delovi od nastaven predmet. Licata od stav 1 na ovoj ~len treba da gi ispolnuvaat slednive uslovi:

1. da imaat zavr{eno najmalku ~etirigodi{ni dodiplomski studii;

2. da imaat potvrdeni rezultati vo oblasta vo koja se angaìraat da izveduvaat nastava;

3. da dostavat programa za realizacijata na stru~nite aspekti na pra{awata i problemite od nastavniot predmet.

Licata od stav 1 na ovoj ~len nastavata }e ja izveduvaat vo koordinacija i sorabotka so predmetniot nastavnik najmnogu 1/3 (edna tretina) od semestarot. Licata od stav 1 na ovoj ~len ne moàt da vr{at ocenuvawe na studentite.

Po~esen profesor

^len 226 Istaknat profesor na univerzitet od zemjata ili stranstvo, koj{to dal poseben pridones za razvojot na visokoobrazovnata dejnost, na predlog na edinica vo sostav na Univerzitetot, moè da se stekne so zvawe Po~esen profesor (Professor honoris causa) na Univerzitetot, ako:

1. so svojata nastavno-obrazovna, nau~no-istraùva~ka i aplikativno–stru~na dejnost ima potvrdena me|unarodna afirmacija i ugled;

2. dal pridones vo sozdavaweto nastavno-nau~ni i nastavni kadri na Univerzitetot;

3. u~estvuval vo nastavata na dodiplomski i postdiplomskite studii i bil mentor vo izrabotkata na magisterski i doktorski disertacii na Univerzitetot;

4. u~estvuval vo zaedni~ki nau~no-istraùva~ki proekti na Univerzitetot ili edinica vo sostav na Univerzitetot;

str. 77


5. pridonel za vospostavuvawe i razvivawe na me|unarodnata sorabotka na Univerzitetot vo stranstvo, so vklu~uvawe nastavno-nau~ni rabotnici i edinici na Univerzitetot vo izrabotka na nau~ni proekti, u~estvo na nau~ni sobiri, ~lenstvo vo nau~ni i obrazovni institucii i asocijacii i sli~no;

6. pridonel vo sozdavaweto i jakneweto na materijalnite i finansiskite pretpostavki za zabrzan razvoj na visokoobrazovnata, nau~no-istraùva~kata, nastavno-obrazovnata, umetni~kata i primenuva~kata dejnost.

^len 227

Inicijativa za dodeluvawe zvawe Po~esen profesor dava rektorot na Univerzitetot, dekanot na fakultetot, odnosno direktorot na Visokata stru~na {kola i nau~niot institut vo sostav na Univerzitetot do Nastavno-nau~niot, Nau~niot, odnosno Nastavni~kiot sovet. Dokolku Nastavno-nau~niot, Nau~niot, odnosno Nastavni~kiot sovet pozitivno ja oceni inicijativata na rektorot, dekanot, odnosno direktorot, se formira Recenzentska komisija.

^len 228 Recenzentskata komisija izgotvuva izve{taj vo koj{to dava soodveten predlog i istiot se objavuva vo Biltenot na Univerzitetot.

^len 229 Vrz osnova na izve{tajot na Recenzentskata komisija, Nastavno-nau~niot, Nau~niot, odnosno Nastavni~kiot sovet, utvrduva predlog-odluka za dodeluvawe na zvaweto Po~esen profesor na Univerzitetot. Vrz osnova na predlogot od prethodniot stav Senatot donesuva odluka za dodeluvawe na titulata Po~esen profesor na Univerzitet.

^len 230 Promocijata za dodeluvawe zvawe Po~esen profesor na Univerzitetot ja vr{i rektorot na Univerzitetot. Na promocijata, na Po~esniot profesor mu se dodeluva diploma.

str. 78


Po~esen doktor na nauki

^len 231 Predlog za dodeluvawe titula Po~esen doktor na nauki dava Rektorot, Nastavno-nau~niot sovet, Nau~niot, odnosno Nastavni~kiot sovet. Predlogot za dodeluvawe titula Po~esen doktor se dostavuva do Komisijata za nastavno-nau~ni pra{awa i Komisijata za sorabotka so univerzitetite vo zemjata i stranstvo. Ako komisiite od prethodniot stav na zaedni~ka sednica pozitivno go ocenat predlogot, formiraat Recenzentska komisija koja podnesuva izve{taj. Izve{tajot se objavuva vo Biltenot na Univerzitetot. Izve{tajot na Recenzentskata komisija se dostavuva do Rektorskata uprava, koja utvrduva predlog-odluka za dodeluvawe na titulata Po~esen doktor na nauki na Univerzitetot. Odlukata za dodeluvawe titula Po~esen doktor na nauki ja donesuva Senatot. Odlukata na Senatot e kone~na.

^len 232 Promoviraweto Po~esen doktor na nauki se vr{i javno i na sve~en na~in i so nego pretsedava rektorot. Na promoviraniot Po~esen doktor na nauki, rektorot mu vra~uva diploma. Diplomata za Po~esen doktor na nauki ja potpi{uvaat rektorot na Univerzitetot vo slu~aj koga predlaga~ e istiot, odnosno rektorot i dekanot, odnosno direktorot, koga predlaga~i se edinicite.

^len 233 Diplomata sodrì: naziv na Univerzitetot, naziv na edinicata, kratko obrazloènie na dostignuvawata zaradi koi se dodeluva titulata Po~esen doktor na nauki.

^len 234 Stru~nata slu`ba na Univerzitetot vodi kniga na evidencija za po~esni doktori na nauki na Univerzitetot.

Profesor emeritus

^len 235

str. 79


Predlog za dodeluvawe zvawe profesor emeritus podnesuva nastavno-nau~niot sovet, odnosno nau~niot sovet na edinicata. Predlogot, na zaedni~ka sednica, go razgleduvaat Komisijata za nastavno-nau~ni pra{awa i Komisijata za sorabotka so univerzitetite vo zemjata i stranstvo i predlagaat prifa}awe na istiot. Komisiite davaat predlog za prifa}awe ili odbivawe na predlogot. Dokolku predlogot bide prifaten, nastavno-nau~niot sovet, odnosno nau~niot sovet na edinicata formira recenzentska komisija. Recenzentskata komisija izgotvuva izve{taj so predlog. Izve{tajot so predlogot na recenzentskata komisija se objavuvaat vo Biltenot na Univerzitetot. Predlogot i izve{tajot se dostavuvaat do Rektorskata uprava. koja dava mislewe do Senatot. Odluka za dodeluvawe na zvaweto profesor emeritus donesuva Senatot.

Prestanok na raboten odnos poradi ispolnuvawe na uslovi za penzija

^len 236

Redoven profesor vo penzija moè da izveduva nastava na studiite od tret ciklus ili da raboti na nau~no-istraùva~ki proekt. Profesorot }e bide angaìran za disciplinata za koja bil posleden pat izbran. Potrebata za angaìrawe ja utvrduva nastavno-nau~niot sovet za sekoja u~ebna godina. Obemot na negovoto u~estvo se utvrduva so dogovor me|u edinicata i redovniot profesor vo penzija.

Prestanok na raboten odnos pred istekot na vremeto za koe e izbrano liceto vo nastavno-nau~no, nau~no, nastavno i

sorabotni~ko zvawe

^len 237 Na lice izbrano vo nastavno-nau~no, nau~no, nastavno i sorabotni~ko zvawe pod uslovi utvrdni so Zakon moè da mu prestane rabotniot odnos i pred istekot na vremeto za koe e izbran.

^len 238

str. 80


Inicijativa za predvremeno prestanuvawe na izborot, odnosno prestanok na rabotniot odnos moè da pokrene dekan, odnosno direktor na edinica na Univerzitetot ili organ na vnatre{na organizaciona edinica na koja pripa|a nastavnikot. Dokolku nastavno-nau~niot, nastavni~kiot, odnosno nau~niot sovet ja prifati inicijativata, formira Komisija sostavena od 3 (tri) redovni profesori, koja{to izgotvuva referat za liceto za koe se bara predvremen prestanok na izborot. Komisijata najdocna vo rok od 90 (devedeset) dena od nejzinoto formirawe do organot koj{to go izvr{il izborot vo nastavno-nau~no, nau~no, nastavno i sorabotni~ko zvawe, podnesuva Referat, koj se objavuva vo Biltenot na Univerzitetot. Ponatamo{niot tek na postapkata e ista kako za izbor vo nastavno-nau~no, nau~no, odnosno sorabotni~ko zvawe.

XVIII. STUDENTI

Posebni pogodnosti na studentite koi se bez roditeli, slepi,

gluvi, invalidi od prva i vtora grupa, majki so deca do {estgodi{na vozrast i hospitaliziranite

^len 239

Studentite koi se bez roditeli, slepi, gluvi, invalidi od prva i vtora grupa, majki so deca do {estgodi{na vorast i hospitaliziranite imaat pravo i na polagawe na ispiti vo dopolnitelni ispitni rokovi, najmnogu dvapati vo tekot na godinata. Polagaweto na ispiti vo dopolnitelnite ispitni rokovi se vr{i bez nadomestok na predvidenite tro{oci za polagawe na ispitot. Ovie studenti moàt da podnesat barawe do Dekanatskata uprava na edinicata na Univerzitetot za dobivawe i na drugi pogodnosti vo tekot na studiraweto.

Pravila na studirawe

^len 240 Studiskata godina zapo~nuva na 15. septemvri, a zavr{uva na 14. septemvri slednata godina i se deli na dva semestri, zimski i leten.

str. 81


Zimskiot semestar zapo~nuva na 15. septemvri i zavr{uva na 31. januari, a nastavata trae od 15. septemvri do 31. dekemvri. Letniot semestar zapo~nuva na 1. fevruari i trae do 14. septemvri, a nastavata trae od 1. fevruari do 15. maj.

^len 241 Upisnite postapki se reguliraat so poseben Pravilnik na Rektorskata uprava.

^len 242 Ispitite se sproveduvaat pismeno, pismeno i usmeno ili usmeno vo soglasnost so uslovite utvrdeni vo Studiskata programa. Za sproveduvawe na ispitite se opredeluvaat 3 (tri) ispitni rokovi, i toa:

1. januarski; 2. junski i 3. septemvriski.

So odluka na Nastavno-nau~niot, odnosno Nastavni~kiot sovet vo opravdani slu~ai za odredeni kategorii ili genereacii studenti, moàt da se utvrdat najmnogu u{te dva ispitni roka vo tekot na akademskata godina: vo mesec noemvri i mesec april. Pobliski odredbi za ispitniot reìm se utvrduvaat so Pravilnikot na edinicata.

^len 243 Vrz osnova na evidencijata opredelena so Zakonot za visokoto obrazovanie na studentot mu se izdavaat slednive dokumenti:

1. indeks; 2. studentska legitimacija; 3. uverenie; 4. diploma; 5. dodatok na diploma.

Disciplinski merki

^len 244 Postapkata za disciplinska odgovornost se sproveduva vrz na~eloto na pravednost i soslu{uvawe od strana na Komisijata za disciiplinski merki. Povreda na dol`nostite i neispolnuvawe na obvrskite na studentite na dodiplomski studii pretstavuva sekoja povreda na Zakonot, ovoj Statut, Pravilnikot na edinicita, na op{t ili drug

str. 82


akt na Univerzitetot ili edinicata, so koi se reguliraat pravata i obvrskite na studentite. Disciplinskite merki gi izrekuva Komisija za disciplinski merki na edinicata. Komisijata za disciplinski merki e sostavena od 3 (tri) ~lena i nivni zamenici, od koi 2 (dva) od redot na nastavnicite i sorabotnicite i 1 (eden) od redot na studentite. ^lenovite na zamenicite od Komisijata za disciplinski merki od redot na nastavnicite i sorabotnicite gi izbira Nastavno-nau~niot, odnosno Nau~niot sovet za vreme od 1 (edna) u~ebna godina. Administrativnite raboti na Komisijata za disciplinski merki gi vr{i administratorot za EKTS na nivo na edinica.

Vidovi disciplinski povredi ^len 245

Kako lesni disciplinski povredi se smetaat: 1. naru{uvawe na javniot red i mir vo tekot na nastavata; 2. nepristojno odnesuvawe sprema nastavnicite,

sorabotnicite ili drugite vraboteni kako i sprema studentite;

3. registrirawe prisustvo na drug student; 4. nebre`no odnesuvawe sprema imotot na Univerzitetot

{to moè da dovede do o{tetuvawe na istiot.

^len 246 Kako te{ki disciplinski povredi se smetaat:

1. koristewe napravi za telefonska i elektronska komunikacija vo tekot na ispitite;

2. prepi{uvawe ili davawe bilo kakva pomo{ na drug student vo tekot na ispitite;

3. samovolno registrirawe zaradi dobivawe bodovi od aktivnost;

4. nedozvoleno nosewe oprema za audio i/ili video fiksirawe na avtorsko delo, vklu~uvaj}i i priklu~eni mobilni telefoni, pri izveduvaweto na predavawata, ve`bite i interaktivnata nastava;

5. plagijatorstvo vo forma na podnesuvawe tu| seminarski ili diplomski trud so svoe ime;

6. fizi~ki napad so nanesuvawe te{ka telesna povreda; 7. verbalna ili realna navreda na nastavnik ili sorabotnik; 8. davawe neto~ni podatoci na organite na edinicata;

str. 83


9. upad vo informati~kiot sistem na Univerzitetot, odnosno edinicata;

10. o{tetuvawe na imotot na Univerzitetot, odnosno edinicata vo zna~itelen obem

^len 247

Studentite odgovaraat dokolku povredata na dol`nostite ili neispolnuvaweto na obvrskite go storile smisleno ili od nevnimanie. Postapkata za utvrduvawe na disciplinskata odgovornost se pokrenuva vrz osnova na barawe na dekanot, odnosno direktorot. Prijava za poveduvawe na disciplinska postapka moè da podnese nastavnik, sorabotnik, referent za studentski pra{awa ili drugo lice vraboteno vo edinicata. Prijavata se podnesuva do dekanot, odnosno direktorot. Primerok od prijavata se dostavuva do koordinatorot na EKTS na nivo na edinica. Pretsedatelot na Komisijata e dolèn da pokrene postapka za utvrduvawe disciplinska odgovornost na studentot vo rok od 8 (osum) dena od denot na priemot na baraweto.

^len 248 Baraweto za poveduvawe na postapka se podnesuva vo pismena forma i sodrì:

1. ime i prezime na liceto koe ja podnelo prijavata; 2. podatoci za storitelot na povredata; 3. opis na nastanot; 4. dokazi za utvrduvawe odgovornost.

^len 249

Vrz osnova na podnesenoto barawe Komisijata donesuva re{enie za poveduvawe disciplinska postapka. Re{enieto od stav 1 na ovaj ~len se dostavuva do:

1. podnositelot na baraweto za poveduvawe na postapka i 2. studentot protiv koj se poveduva disciplinskata

postapka na na~in na koj moè da se utvrdi dali i koga dostavata e izvr{ena.

^len 250

str. 84


Pri odmeruvaweto na disciplinskata merka, Komisijata }e ja zeme vo predvid teìnata na povredata, odnosno neispolnuvaweto na obvrskite, goleminata na {tetata i olesnitelnite i oteùva~ki okolnosti i drugo. Pred da izre~e disciplinska merka, Komisijata, dokolku e toa mo`no, zadolìtelno go soslu{uva studentot. Studentot se izvestuva so pokana dostavena li~no ili preku prepora~ana pratka na adresata {to studentot ja prijavil kako doma{na vo dosieto na edinicata, a dokolku istoto ne e mo`no, so istaknuvawe na izvestuvaweto na oglasnata tabla na edinicata, pri {to po istekot na rok od 8 (osum) dena se smeta deka dostavata e uredno izvr{ena. Dokolku studentot ne se pojavi pred Disciplinskata komisija i ne go opravda prisustvoto, Komisijata }e odlu~i vrz osnova na dostapniot dokazen materijal. Postapkata pred Komisijata trae najdolgo eden mesec smetano od denot na podnesuvawe na baraweto.

^len 251 Disciplinskata komisija so odluka moè da odlu~i:

1. da go otfrli baraweto poradi zastarenost na postapkata;

2. da go odbie baraweto poradi nedostatok na dokazi ili 3. da izre~e disciplinska merka.

^len 252

Odlukata za izrekuvawe na disciplinskata merka se dostavuva do:

1. podnositelot na baraweto; 2. studentot; 3. arhivata; 4. slu`bata za studentski pra{awa i 5. koordinatorot na EKTS na nivo na edinica.

^len 253

Protiv odlukata na Komisijata za disciplinski merki studentot ima pravo na prigovor do Nastavno-nau~niot odnosno Nastavni~kiot sovet na edinicata vo rok od 8 (dena) od nejziniot priem.

str. 85


Vo rok od 30 (trieset) dena od priemot na prigovorot, Nastavno-nau~niot odnosno Nastavni~kiot sovet donesuva odluka po prigovorot. Odlukata na Nastavno-nau~niot sovet po prigovorot e kone~na.

^len 254 Poveduvaweto i vodeweto na disciplinskata postapka zastaruvaat vo rok od 3 (tri) meseci od doznavaweto za napravenata disciplinska povreda, odnosno vo rok od 6 ({est) meseci od storuvaweto za napravenata disciplinska povreda.

^len 255 Izre~enata disciplinska merka se objavuva na oglasnite tabli na fakultetot, a eden primerok od odlukata se ~uva vo dosieto na studentot.

Komisija za studentski àlbi

^len 256 Na Univerzitetot se formira Komisija za studentski àlbi. Komisijata ima pretsedatel i 4 (~etiri) ~lena i nivni zamenici. Vo sostavot na Komisijata tri ~lena se od redot na nastavnicite, eden ~len od stru~nata i administrativna slu`ba na Univerzitetot i eden ~len od redot na studentite. Pretsedatelot, ~lenovite na komisijata i nivnite zamenici gi imenuva i razre{uva Senatot za vreme od ~etiri godini bez pravo na povtoren izbor. ^lenot od redot na studentite go izbira i razre{uva Senatot na predlog na Studentskiot parlament na Univerzitetot za vreme od 2 (dve) godini bez pravo na povtoren izbor. Komisijata za studentski àlbi polnova`no odlu~uva ako na sednicata se prisutni 2/3 od ~lenovite, a odlukite se smetaat za doneseni ako za niv glasale najmalku 3 (tri) ~lena.

^len 257 Komisijata za studentski àlbi odlu~uva za pravata na studentite koga im se povredeni so akt na organite na edinicite i organite na Univerzitetot, ako nivnata za{tita ne e obezbedena pred drugi organi vo soglasnost so Zakonot, ovoj Statut i drugite akti na Univerzitetot i edinicite.

str. 86


^len 258

Pra{awata za koi odlu~uva Komisijata za àlbi, na~inot na postapuvawe i aktite {to gi donesuva poblisku se ureduvaat so akt na Senatot.

U~estvo na studentite vo upravuvaweto

^len 259 Studentskiot parlament e organizacija vo koja ~lenuvaat pretstavnici na studentite, koi{to gi pretstavuvaat nivnite interesi, barawa i predlozi.

^len 260 Vo Studentskiot parlament na Univerzitetot ~lenuvaat prestavnici od Studentskite parlamenti na edinicite, koi se organi na istiot.

^len 261 ^lenovite na Studentskiot parlament na Univerzitetot gi izbira Studentskiot parlament na sekoja edinica pooddelno so mandat od 2 godini vrz osnova na pravilnik za izbor.

^len 262 Brojot na pretstavnici od sekoja edinica vo Studentskiot parlament na Univerzitetot se odreduva proporcinalno na brojot na studenti na fakultetot, izbrani vrz osnova na posebni kriteriumi propi{ani so pravilnik.

^len 263 ^lenovite na Studentskiot parlament na edinicata se izbrani na neposredni, fer i demokratski izbori od strana na studentite na edinicata so mandat od 2 godini, so pravo na u{te eden posledovatelen izbor.

^len 264 Finansiraweto na Studentskiot parlament na Univerzitetot i edinicite se utvrduva so poseben pravilnik za finansirawe i so Statutot na Studentskiot parlament na Univerzitetot.

^len 265

str. 87


Vo Studentskiot parlament ramnopravno ~lenuvaat i najmalku po eden pretstavnik od studentskite formi na samoorganizirawe na Univerzitetot utvrdeni so akt na Studentskiot parlament.

^len 266 Studentskiot parlament na Univerzitetot ima svoj pretsedatel, koj{to se izbira na tajni i neposredni izbori so mandat od 2 godini bez pravo na u{te eden posledovatelen izbor.

^len 267 Na~inot na kandidirawe i izbor se utvrduva so Statut na Studentskiot parlament na Univerzitetot.

^len 268 Pravilnicite gi donesuva Studentskiot parlament na Univerzitetot.

^len 269 Rabotata na Studentskiot parlament na Univerzitetot i edinicite se utvrduva so Statut na Studentskiot parlament na Univerzitetot.

XIX. STUDENTSKI PRAVOBRANITEL

Za{tita na pravata na studentite

^len 270

Zaradi za{tita na pravata na studentite na Univerzitetot se izbira Studentski pravobranitel.

^len 271 Studentskiot pravobranitel gi {titi zakonskite prava na studentite i pravata utvrdeni so aktite na Univerzitetot i edinicite koga istite im se povredeni od strana na Univerzitetot i edinicite vo sostav na Univerzitetot, kako i od lica vklu~eni vo nastavno-obrazovniot proces.

str. 88


^len 272

Studentskiot pravobranitel gi vr{i rabotite od svojata nadle`nost vrz osnova i vo ramkite na Zakonot, ovoj Statut i Pravilnikot za rabota na Studentskiot pravobranitel.

^len 273 Studentskiot pravobranitel se izbira od redot na redovnite studentite so minimum zavr{en vtor semestar i prosek na studii najmalku 8,00. Studentskiot parlament izbira pravobranitel za vreme od dve godini bez pravo na povtoren izbor. Dokolku Studentskiot parlament ili Rektorskata uprava utvrdat nedoverba vo rabotata na Studentskiot pravobranitel poveduvaat postapka za negovo razre{uvawe. Na Studentskiot pravobranitel mu prestanuva funkcijata i pred istekot na vremeto od prethodniot stav na ovaj ~len, dokolku go izgubi ili promeni statusot na student. Pobliski odredbi za na~inot na predlagawe, izborot, prestanokot na funkcijata i razre{uvaweto na Studentskiot pravobranitel se utvrduvaat so Statutot na Studentskiot parlament.

^len 274 Studentskiot pravobranitel ima pove}e zamenici ~ij{to broj se utvrduva so Statutot na Studentskiot parlament.

^len 275 Studentskiot parlament na Univerzitetot gi izbira zamenicite na Studentskiot pravobranitel na negov predlog. Studentskiot pravobranitel i eden od zamenicite ne moàt da bidat od ista edinica.

^len 276 Studentskiot pravobranitel postapuva po pretstavki od student poedinec, grupa na studenti i od studentskiot parlament na pooddelnite edinici vo sostav na Univerzitetot. Studentskiot pravobranitel po dobivaweto na pretstavkata e dolèn da ja zeme vo razgleduvawe. Studentskiot pravobranitel }e ja otfrli pretstavkata ako:

str. 89


1. od podatocite {to mu stojat na raspolagawe proizleguva deka ne se povredeni pravata na studentot utvrdeni so Zakon i aktite na Univerzitetot;

2. pretstavkata ne e kompletna i ako podnositelot po prethodnoto ukaùvawe od Studentskiot pravobranitel ne ja dopolnil.

^len 277

Vo ramkite na svojata nadle`nost, vo tekot na postapkata, studentskiot pravobranitel moè:

1. da pobara potrebni objasnuvawa i dopolnitelni nformacii od organite na edinicite za navodite vo pretstavkata;

2. da izvr{i neposreden uvid vo rabotite od nadle`nost na organite na edinicite, kako i od poedini nastavno-nau~ni rabotnici, nastavnicite i sorabotnicite;

3. da pobara mislewe od stru~ni institucii; 4. da pobara od organite i licata vklu~eni vo nastavno-

obrazovniot proces otstranuvawe na nedostatocite koi dovele do povreda na pravata na studentite;

^len 278

Edinicite se dol`ni da go izvestat studentskiot pravobranitel za prevzemenite merki vo vrska so otstranuvawe na eventualnata povreda na pravata.

^len 279 Koga studentskiot pravobranitel }e ja zavr{i postapkata, za toa go izvestuva podnositelot na pretstavkata.

^len 280 Za svojata rabota studentskiot pravobranitel podnesuva Godi{en izve{taj do studentskiot parlament.

Za svojata rabota studentskiot pravobranitel go izvestuva Senatot.

XX. JAVNOST VO RABOTATA

^len 281

Rabotata na Univerzitetot e javna.

str. 90


Sednicite na organite na Univerzitetot se javni i dostapni na sredstvata za javno informirawe. Po isklu~ok, koga na sednicite na organite na upravuvawe se rasprava za pra{awa {to pretstavuvaat slu`bena, delovna ili voena tajna, javnosta moè da bide izzemena so odluka na organot na upravuvawe.

^len 282 Za rabotata na Univerzitetot, za odlukite na organite na upravuvawe na Univerzitetot i voop{to za svojata dejnost, Univerzitetot ja izvestuva javnosta preku sredstvata za javno informirawe, univerzitetskiot vesnik, kako i na drug soodveten na~in. Univerzitetot izdava "Bilten" kako slu`beno glasilo na Univerzitetot, a po potreba izdava i drugi publikacii. Univerzitetot ima svoja VEB stranica vo Internet mreàta, preku koja se obezbeduva dostapnost na relevantni podatoci i informacii od dejnosta i raboteweto na Univerzitetot i edinicite vo negov sostav.

^len 283 Biltenot e slu`beno glasilo na Univerzitetot i vo nego se objavuvaat: recenzii za izbor vo nastavno-nau~ni, nau~ni i sorabotni~ki zvawa, recenzija na rakopisi, akti na Univerzitetot, hronika na Univerzitetot i drugi aktivnosti od rabotata na Univerzitetot i negovite edinici vo soglasnost so op{tite akti na Univerzitetot i edinicite. Po potreba, Univerzitetot moè da izdava i drugi javni glasila. Odluka za toa donesuva Rektorskata uprava.

^len 284 Rektorot na Univerzitetot, a vo negovo otsustvo prorektorot ovlasten od rektorot, generalniot sekretar ili drugi lica ovlasteni od rektorot, davaat usmeni izvestuvawa preku sredstvata za javno informirawe, za pra{awa koi se odnesuvaat na Univerzitetot.

^len 285 Za delovna tajna na Univerzitetot se smetaat dokumentite i podatocite {to se utvrdeni so posebna odluka na organ ili vrz osnova na zakon.

str. 91


Univerzitetot gi ~uva kako tajna dokumentite i podatocite {to nadleèn organ gi proglasil za delovna tajna i koi, mu gi dostavil kako doverlivi, a se od oblasta na odbranata, dokumenti od me|unarodnata sorabotka, ako se ozna~eni kako doverliva tajna, a se od posebno op{testveno-ekonomsko zna~ewe vo soglasnost so Zakonot.

^len 286 Rektorot ili lice ovlasteno od nego moè da im gi soop{ti dokumentite i podatocite {to se smetaat za voena tajna na drugi ovlasteni lica. Sekoj vraboten vo Univerzitetot e dolèn da ja ~uva delovnata tajna kako i dokumentite i podatocite {to se smetaat za voena tajna, ako na koj i da bilo na~in doznal za niv. Delovnata tajna se utvrduva so poseben akt.

XXI. NORMATIVNA DEJNOST

^len 287

Univerzitetot gi donesuva slednive op{ti akti: 1. Statut na Univerzitetot; 2. Pravilnik za kriteriumite i postapkata za izbor vo

nastavno-nau~ni, nau~ni, nastavni i sorabotni~ki zvawa;

3. Pravilnik za uslovite, kriteriumite i pravilata za zapi{uvawe i studirawe na trite ciklusi na studii;

4. Pravilnik za edinstveniot kredit sistem i preminot od edna na druga studiska programa, odnosno od edna na druga edinica vo sostav na Univerzitetot;

5. Pravilnik za edinstvenite osnovi za organizirawe na postdiplomski i doktorski studii;

6. Pravilnik za izdavaweto na diplomi, dodatok na diplomi, stru~en, odnosno nau~en naziv i drugi dokumenti za zavr{eni studii na visoko obrazovanie i za uslovite i postapkata za odzemawe na izdadenata diploma;

7. Pravilnik za na~inot na koj se vr{at stru~no-administrativnite raboti od zaedni~ki interes za edinicite na Univerzitetot;

8. Pravilnik za organizirawe na izdava~kata dejnost na Univerzitetot;

str. 92


9. Pravilnik za postapkata i na~inot na promocija na kandidatite koi se steknale so nau~en stepen doktor na nauki;

10. Pravilnik za objavuvawe na aktite na Univerzitetot i edinicite vo negov sostav vo Biltenot na Univerzitetot;

11. Programa za me|unarodna sorabotka i 12. Drugi akti vo soglasnost so Zakon i ovoj Statut.

Postapka za donesuvawe na op{tite akti na Univerzitetot ^len 288

Nacrt-op{tite akti na Univerzitetot gi podgotvuvaat rabotnite tela na Univerzitetot.

^len 289 Otkako Rektorskata uprava }e go utvrdi Nacrt-op{tiot akt, istiot se dostavuva na javna rasprava vo edinicite vo sostav na Univerzitetot i pridru`nite ~lenki koga se odnesuva na niv. Vrz osnova na mislewata i predlozite na edinicite od prethodniot stav i pridru`nite ~lenki, soodvetnoto telo na Univerzitetot podgotvuva predlog na op{tiot akt. Predlogot na op{tiot akt se dostavuva do Univerzitetskiot senat za donesuvawe, odnosno do Rektorskata uprava, koga donesuva~ na op{tiot akt e Rektorskata uprava.

^len 290 Izmenite i dopolnuvawata na op{tite akti se vr{at na na~in i postapka spored koi se donesuvaat.

^len 291 Statutot i drugite op{ti akti na Univerzitetot i edinicite vo negoviot sostav se objavuvaat vo javno glasilo na Univerzitetot. Vo javno glasilo na Univerzitetot se objavuvaat op{tite akti i na pridru`nite ~lenki so koi se reguliraat pra{awa od domenot na ulogata, celite, zada~ite i dejnosta na Univerzitetot. Op{tite akti stapuvaat vo sila najrano so denot na objavuvaweto vo javnoto glasilo na Univerzitetot. Pobliski odredbi za izdavaweto na javnoto glasilo donesuva Rektorskata uprava.

str. 93


XXII. PREODNI I ZAVR[NI ODREDBI

^len 292

Tolkuvawe na odredbite na ovoj Statut dava Senatot.

^len 293 Donesuvaweto i usoglasuvaweto na aktite se vr{i vo rok utvrden so Zakonot za visokoto obrazovanie.

^len 294 Edinicite na Univerzitetot se dol`ni svoite akti da gi usoglasat so odredbite na ovoj Statut vo rok utvrden so Zakonot za visokoto obrazovanie i ovoj Statut.

^len 295 Do donesuvawe na aktite predvideni so Statutot se primenuvaat postojnite akti.

^len 296 Nau~nite instituti koi{to vo soglasnost so odredbite od Zakonot za visokoto obrazovanie imaat izvr{eno akreditacija za vr{ewe na visokoobrazovna dejnost, rabotaаt kako edinici vo sostav na Univerzitetot, a vo sprotivno imaat svojstvo na pridru`ni ~lenki na Univerzitetot.

^len 297 Nastavnicite izbrani vo nastavno-nau~no i nastavno zvawe po odredeni predmeti se smeta deka se izbrani na nastavno-nau~nite oblasti vo koi{to pripa|aat predmetite na koi{to se izbrani.

^len 298 Studentskiot parlament na Univerzitetot i studentskite parlamenti na edinicite }e se konstituiraat i }e izberat pretstavnici vo organite na Univerzitetot i edinicite najdocna do 31.12.2008 godina. So konstituraweto na Studentskiot parlament na Univerzitetot i studentskite parlamenti na edinicite prestanuva pravoto na Sojuzot na studenti na Univerzitetot i fakultetite, odnosno Visokata medicinska {kola da delegiraat pretstavnici vo

str. 94


organite i telata na Univerzitetot i edinicite, kako i mandatot na izbranite pretstavnici od nivna strana.

^len 299 Usoglasuvaweto na organite i telata na edinicite so ovoj Statut }e se izvr{i najdocna do 31.12.2008 godina.

^len 300 Rektorskata uprava }e izvr{i usoglasuvawe so rabotnite tela i komisiite vo rok do 31.12.2008 god.

^len 301 Studentite zapi{ani pred vleguvawe vo sila na ovoj Statut prodolùvaat da studiraat spored pravilata {to vaèle vo momentot na nivnoto zapi{uvawe, dokolku novite pravila ne se popovolni za niv, vo soglasnost so ovoj Statut i Pravilnikot na edinicite. Studentite zapi{ani pred vleguvawe vo sila na ovoj Statut na koi im prestanal ili }e im prestane statusot studenti po bilo koj osnov, moàt povtorno da se zapi{at i da gi zavr{at studiite spored pravilata {to vaèle vo vreme na nivnoto zapi{uvawe ili spored ovoj Statut dokolku e toa popovolno za niv. Pobliski odredbi za zapi{uvaweto i zavr{uvaweto na studiite od prethodniot stav }e se utvrdat so Pravilnikot na edinicata. Postapkata za zdobivawe so nau~en stepen magister na nauki, odnosno doktor na nauki zapo~nata pred vleguvaweto na sila na ovoj Zakon, kako i postapkata zapo~nata pred voveduvaweto na magisterskite, odnosno doktorskite studii usoglaseni spored ovoj Zakon, moè da zavr{i spored odredbite na Zakonot za visokoto obrazovanie (Sl. Vesnik na RM br. 64/2000, 49/2003,113/2005 i 51/2007).

^len 302 Sostavot i brojot na ~lenovite na Senatot, vo soglasnot so odredbite od ovoj Statut, }e se usoglasat vo rok od 60 ({eeset) dena od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj Statut.

^len 303 Mandatot na ~lenovite na Senatot izbrani pred vleguvaweto vo sila na ovoj Statut im trae do istekot na vremeto za koe se izbrani, dokolku e toa vo soglasnost so ovoj Statut.

str. 95


^len 304 Univerzitetskiot sovet }e se konstituira najdocna do 31.12.2008 godina.

^len 305 Odredbite od ovoj Statut {to se odnesuvaat na sorabotnicite

i demonstratorite, kako i odredbata od ~l. 141 st. 3 i 4 i ~l. 224 od ovoj Statut, }e se primenuvaat vo soglasnost so rokovite utvrdeni vo Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za visokoto obrazovanie (Sl.v. na RM 103/2008) i Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za nau~no-istraùva~kata dejnost(Sl.v. na RM 103/2008).

^len 306 So denot na vleguvawe vo sila na ovoj Statut prestanuva da vaì Statutot na Univerzitetot "Sv. Kliment Ohridski" – Bitola donesen na 03.07.2001 godina so Odluka br. 07-357/5 i Statutarnite odluki za izmenuvawe i dopolnuvawe na Statutot na Univerzitetot br. 07-677/3 od 16.09.2004 godina i br. 07-810/2 od 24.10.2005 godina.

^len 307 Ovoj Statut vleguva vo sila so denot na objavuvaweto vo Biltenot na Univerzitetot, a }e se objavi po dobivaweto soglasnost od Sobranieto na Republika Makedonija. R e k t o r

_________________________ prof. d-r Zlatko @oglev

str. 96

Documents

ZAKON ZA VISOKOTO OBRAZOVANIE