Z besedo do besede_3_zbirka nalog_1.del

3Zbirka nalog SLOVENŠČINA 3, Z besedo do besede (1. del):

• smiselnonadgrajujeistoimenskiučbenik–omogočautrjevanjein ponavljanjeznanja;

• organiziranajeposklopihinimarešitvenalog;• vsevrstenalog(tudijezikovneinmetajezikovne)izhajajoizbesedil, vsakskloppasezaključizrazčlemboneumetnostnegabesedila.

Učbenik za slovenščino — književnost v 3. letniku gimnazij

PRILOŽENDVD

UMETNOST BESEDE

BERILO

Z BESEDO DO BESEDE

SLOVENŠČINA

Zbirka nalog zaslovenščino–jezik

v3.letnikugimnazijinsrednjihstrokovnihšol

3

SLO

VEN

ŠČIN

A 3

– Z

BES

EDO

DO

BES

EDE

– Z

birk

a na

log

– 1.

del

1. del

11,90 €

copyright MKZ

Jerca Vogel, Silva Kastelic, Marjana Hodak

SLOVENŠČINA 3Z BESEDO DO BESEDE

ZBIRKA NALOG ZA SLOVENŠČINO – JEZIK V 3. LETNIKU GIMNAZIJ IN SREDNJIH STROKOVNIH ŠOL

1. DEL

SS-SLO3-DZ 1.sklop 2.korP.indd 1 8/21/09 8:35:13 AM

copyright MKZ

SLOVENŠČINA 3Z BESEDO DO BESEDE

Zbirka nalog za slovenščino – jezik v 3. letniku gimnazij in srednjih strokovnih šol – 1. del

Avtorice: dr. Jerca Vogel, mag. Silva Kastelic, mag. Marjana HodakUrednica: Aleksandra Lutar IvancLektorica: Aleksandra Lutar IvancSlikovno gradivo: arhiv MKZ

© Mladinska knjiga Založba, d. d., Ljubljana, 2009

Izdala in založila: Mladinska knjiga Založba, d. d., Ljubljana, 2009Glavni direktor: Peter TomšičIzvršni direktor Založništva: dr. Miha KovačDirektorica Založništva učbenikov: Maja Jug Hartman

Prelom: Miha BogovčičOprema: Barbara JenkoTisk: Tiskarna Grafika Soča, d. d., Nova Gorica, 2009

Naklada: 2000 izvodov

1. izdaja

Zbirka nalog je tiskana na okolju prijaznem papirju.

Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja Založbe je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, s fotokopiranjem, tiskanjem ali s shranitvijo v elektronski obliki.

Vse informacije o knjigah Mladinske knjige Založbe lahko dobite tudi na spletnih straneh: www.mladinska.com/ucbeniki in

CIP - Kataložni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

811.163.6(075.3)(076)

VOGEL, Jerica Slovenščina 3 : z besedo do besede, Zbirka nalog za slovenščino - jezik v 3. letniku gimnazij in srednjih strokovnih šol / Jerca Vogel, Silva Kastelic, Marjana Hodak ; [slikovno gradivo arhiv MKZ]. - 1. izd. - Ljubljana : Mladinska knjiga, 2009-

Del 1. - 2009

ISBN 978-961-01-0739-2 (zv. 1)

247072768


copyright MKZ

KAZALO

1. ALI SMO UKRADLI ZEMLJO SVOJIM NASLEDNIKOM? ................................................................ 5

• RAZČLEMBANEUMETNOSTNEGABESEDILA–PONOVITEV................................................................. 5

• RAZČLEMBA NEUMETNOSTNEGA BESEDILA ......................................................................................... ... 16

2. RAZISKOVANJE INFORMACIJSKE DRUŽBE ............................................................................... 30

• KAJSOSTAVČNIČLENI?............................................................................................................................. 30

• FUNKCIJSKEZVRSTI–PONOVITEV.......................................................................................................... 49

• RAZČLEMBA NEUMETNOSTNEGA BESEDILA............................................................................................ 52

3. UGANKE ZGODOVINE ................................................................................................................ 62

• POLJUDNOZNANSTVENIČLANEK........................................................................................................... 62

• KDAJUPORABLJAMOPODREDNOINPRIREDNOZLOŽENOPOVED?.............................................. 71

• KAJNAMPOVEDOODVISNIKI?............................................................................................................... 72

• RAZČLEMBA NEUMETNOSTNEGA BESEDILA............................................................................................. 76

4. IZ PRETEKLOSTI RASTE SEDANJOST ........................................................................................ 89

• SEMINARSKANALOGA............................................................................................................................. 89

• PRIREDJA..................................................................................................................................................... 95

• RAZČLEMBA NEUMETNOSTNEGA BESEDILA........................................................................................... 102

5. KAJ PA VI MENITE O ŠPORTU? .................................................................................................. 115

• ZAPISANAKRITIKA/OCENA......................................................................................................................115

• KAKOSOBESEDEMEDSEBOJPOMENSKOPOVEZANE?.....................................................................125

• KAJLAHKOPOVEMOZOBLIKOPOVEDI?..............................................................................................131

• RAZČLEMBA NEUMETNOSTNEGA BESEDILA........................................................................................... 141

REŠITVE NALOG ............................................................................................................................. 150


copyright MKZ

4

1.


copyright MKZ

5

ALI SMO UKRADLI ZEMLJO SVOJIM NASLEDNIKOM?1.

Če prelistate učbenik Z besedo do besede – Slovenščina 3 v njem gotovo že na prvi pogled opazite posebne razdelke, namenjene ponavljanju in utrjevanju tega, kar o slovenskem jeziku že veste. Tudi prvi sklop zbirke nalog, ki je pred vami, je zastavljen tako, da boste ob njem lahko preverili svoje znanje in zmožnosti. Sestavljata ga namreč dve razčlembi neumetnostnega besedila.

Vabimo vas, da se lotite dela. Če katere naloge ne boste znali rešiti, vam priporočamo, da obnovite svoje znanje s pomočjo učbenika Z besedo do besede – Slovenščina 1 in Z besedo do besede – Slovenščina 2. Pre-pričani smo, da vam bo uspelo, zato – srečno!

RAZČLEMBA NEUMETNOSTNEGA BESEDILA

(Vir: EUfora, publikacija o Evropski uniji za srednješolce, izdajatelj: Predstavništvo Evropske komisije v Republiki Sloveniji, pomlad 2008.)

Ste vedeli, da gospodinjstva porabijo tretjino energije v EU in da so odgovorna za približno 20 odstotkov izpustov toplogrednih plinov v EU? Kar 70 odstotkov energije, porabljene v gospodinjstvih, se porabi za ogrevanje, 14 odstotkov za ogrevanje vode ter 12 odstotkov za razsvetljavo in električne naprave. Ker vsak od nas vsako leto proizvede enajst ton izpustov toplogrednih plinov (od tega je skoraj 9 ton izpustov ogljikovega dioksida), smo za podnebne spremembe in (pre)veliko porabo energije odgovorni vsi.

Spreminjam ZAKAJ SO POTREBNE SPREMEMBE?1 Spremembe so potrebne iz dveh razlogov: zaradi ohranjanja naravnih energetskih virov in preprečevanja podnebnih sprememb, ki imajo lahko usodne posledice. S spremembo svojih navad – varčevanjem z energijo in uporabo obnovljivih virov, recikliranjem odpadkov, čim manjšo uporabo avtomobila in uporabo do okolja prijaznih izdelkov in storitev – lahko skupaj izboljšamo kakovost svojega življenja in preprečimo, da bi se uresničile črne napovedi strokovnjakov za okolje.

KAKO PRIhRANITI ENERGIJO V ŠOLAh?2 Z učitelji in hišnikom poskrbite, da bo ogrevanje prilagojeno zasedenosti prostorov, in obvestite hišnika, če kje puščajo pipe in kotlički v sanitarijah. Zračite tako, da le za nekaj minut na stežaj odprete okna, saj stalno priprta okna slabo prezračijo razred in tratijo toploto. Redno ugašajte luči in čim bolj iz-koristite dnevno svetlobo. Ker povprečni Evropejec porabi približno 20 kilogramov papirja na mesec, pomislite, preden kar koli natisnete!

KAJ LAhKO STORIM? 3 Znižajte temperaturo v svojem domu ali učilnici samo za stopinjo Celzija. Tako v enem letu prihranite približno sedem odstotkov energije, zmanjšate račun za ogrevanje in preprečite nastanek 300 kg izpustov CO2. Varčujte s toplo vodo – če se oprhate, namesto da se okopate v kadi, porabite štirikrat manj energije, med umivanjem zob pa vodo zaprite. Pri pripravi toplega napitka zavrite samo toliko vode, kot je potrebujete – če bi vsi Evropejci zavreli le toliko vode, kot je potrebujemo, in se izognili litru nepotrebne vrele vode na dan, bi s prihranjeno energijo lahko napajali tretjino evropskih cestnih svetilk. Uporabljajte varčne žarnice, ki zdržijo dlje, porabijo pa petkrat manj elektrike kot običajne žarnice.

8 Projekt Okolje gradi mostove – mladi v evropskem

dialogu povezuje 68 šol iz Nemčije ter 34 šol iz Poljske,

Slovaške, Slovenije, Češke in Madžarske. Skupine

dijakov se vsako leto menjajo, tako da se v treh letih

projekta udeležijo tri različne skupine iz vsake šole.

Dijaki iz partnerskih šol se med projektom obiščejo

in v državi gostiteljici kot pravi novinarji raziskujejo

inovativne projekte s področja varstva okolja. Na

osnovi teh raziskav napišejo članke ter jih objavijo v

nemških časopisih in časopisu sodelujoče države. Z

objavo člankov se tako velik del prebivalstva udeležene

države seznani z okoljevarstvenimi temami, dijaki pa

poročajo tudi o medsebojnih izmenjavah in srečanjih

v obeh državah. Slovenske šole, vključene v projekt, so

gimnazije Bežigrad, Jesenice, Kamnik, Novo mesto in

Ptuj ter Ekonomska šola Kranj, njihov medijski partner

pa je časnik Delo.

Zmanjšajte ogljikovo sled!6 S preprostimi spremem-bami v ravnanju lahko po-membno zmanjšate izpuste CO2, za katere ste odgovorni vi sami. Na spletni strani http://www.mycarbonfoot-print.eu/sl/ najdete ogljikov kalkulator, ki izračuna, koliko kilogramov CO2 bi lahko privarčevali.

5 Dvanajst odstotkov izpustov toplogrednih plinov v EU prispevajo tudi osebna vozila. Zato je pomembno, da čim večkrat izberemo hojo, kolesarjenje, javni prevoz ali vsaj vožnjo več oseb v istem avtomobilu. To spodbuja tudi vsakoletni evropski teden mobilnosti, ki poteka med 16. in 22. septembrom in v katerem je lani sodelovalo že 2016 mest v 35 državah. Dober zgled, kako lahko mesto prispeva k varstvu okolja, je Koprivnica na Hrvaškem, dobitnica nagrade evropskega tedna mobilnosti za leto 2007. Mesto uvaja območja za pešce, spodbuja kolesarjenje in javni prevoz, povečuje uporabo biodizla v javnem prometu in si prizadeva, da bi imeli invalidi dostop do vseh javnih zgradb, pločnikov in cestnih prehodov.

KAJ PA ZGLEDI? 7 Evropski komisar za okolje Stavros Dimas se vozi z avtomobilom na hibridni pogon, komisar za energetiko Andris Piebalgs uporablja vozilo, ki ga poganja biogorivo, komisar za administrativne za-deve Siim Kallas pa je zaprisežen kolesar.

4 Šest odstotkov energije v Evropi porabijo električne naprave, ki ostanejo v stanju

pripravljenosti.

Če gori rdeča lučka, elektrika še vedno

uhaja! Zato ne pozabimo vedno izključiti

računalnikov, igralnih konzol, predvajal

nikov zgoščenk itd. Če bi se tega nasveta

držali vsi Evropejci, bi s prihrankom

elektrike zagotovili dovolj energije za

državo, veliko kot Belgija.


copyright MKZ

6

1.

1. O čem govori celotno besedilo? Obkrožite črko pred odgovorom, ki najustrezneje poimenuje temo.

a) Poraba energije v šolah b) Izguba energije pri napravah v stanju pripravljenosti c) Odgovornost za podnebne spremembe in porabo energije č) Zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida d) Spremembe pri izbiri prevoznih sredstev

2. Obkrožite DA, če je trditev v skladu z izhodiščnim besedilom, ali NE, če ni.

Dobrih trideset odstotkov energije v EU porabijo gospodinjstva, in sicer največ za ogrevanje. DA NE Vsak človek proizvede na mesec skoraj eno tono izpustov toplogrednih plinov. DA NE Kopanje je okoljsko sprejemljivejše kot prhanje. DA NE Količina po nepotrebnem porabljene energije v EU zaradi naprav v stanju pripravljenosti bi lahko v celoti pokrila energetske potrebe v Belgiji. DA NE Evropski teden mobilnosti organizirajo samo v državah Evropske unije. DA NE Evropski komisarji po službeni dolžnosti uporabljajo alternativna prevozna sredstva. DA NE

3. Nebesedni spremljevalci imajo v besedilu pomembno vlogo. Dopolnite preglednico s podatki o nebesednih spremljevalcih in njihovi vlogi v besedilu.

Nebesedna prvina besedila: Vloga v besedilu:

členitev besedila z mednaslovi

prostorski razpored besedila − navidezna »razmetanost« odstavkov

fotografije

dodatni primeri kot ponazorilo

večje črke

4. Odgovorite na vprašanja o izhodiščnem besedilu.

A Kdo je avtor besedila? Podčrtajte pravilno trditev. Besedilo je napisala • srednješolska profesorica biologije. • znanstvenica, ki se ukvarja s podnebnimi spremembami. • sodelavka Predstavništva Evropske komisije v RS.


copyright MKZ

7

ALI SMO UKRADLI ZEMLJO SVOJIM NASLEDNIKOM?

B Kdo je naslovnik besedila? Dopolnite poved. Naslovnik besedila so .

C Kaj je sporočevalko spodbudilo, da se je odločila pisati prav o tej temi? Odgovorite v povedi.

5. S katerim prevladujočim namenom je sporočevalka napisala besedilo? Obkrožite črko pred us-treznim odgovorom.

Sporočevalka je tvorila besedilo predvsem zato, a) da bi razširila naslovnikovo védenje o podnebnih spremembah. b) da bi se naslovnik vživel v njeno zaskrbljenost zaradi podnebnih sprememb. c) da bi izvedela, ali je naslovnikovo vedênje ekološko sprejemljivo. č) da bi naslovnika prepričala, naj s svojim vedênjem vpliva na varstvo okolja. d) da bi se naslovnik zgledoval po evropskih komisarjih.

6. V katero vrsto besedil spada izhodiščno besedilo? Podčrtajte pravilni odgovor in svojo izbiro utemeljite, tako da navedete vsaj tri značilnosti izbrane vrste besedil, ki jih prepoznate tudi v izhodiščnem besedilu.

Izhodiščno besedilo je • praktičnosporazumevalno. • uradovalno. • publicistično. • strokovno.

Značilnosti izbrane vrste besedil:

7. V izhodiščnem besedilu je precej nebesednih spremljevalcev, oblikovano pa je tako, da je vsak odstavek lahko samostojna celota. Kateri trije dejavniki povezujejo odstavke v enovito besedilo?

a) okoliščine sporočanja b) namen c) snov (tema) č) jezik d) prenosnik e) nebesedni spremljevalci besedila


copyright MKZ

8

1.

8. Nekateri odstavki v izhodiščnem besedilu so naslovljeni. Preberite posamezne mednaslove in re-šite naloge.

A Opazujte ločila v mednaslovih prvega, drugega, tretjega, šestega in sedmega odstavka.

• Kateri ločili je sporočevalka postavila na konec povedi v mednaslovih? Poimenujte ju.

• Ali je za naslove običajna raba končnih ločil? Obkrožite pravilni odgovor.

DA NE

B S katerim namenom je sporočevalka uporabila ločila v mednaslovih? Odgovorite v povedi.

9. Podčrtajte glagole v izpisanih mednaslovih. Nato preberite trditve in podčrtajte ustrezno možnost ob poševnicah.

Zakaj so potrebne spremembe? (1.) Kako prihraniti energijo v šolah? (2.) Kaj lahko storim? (3.) Zmanjšajte ogljikovo sled! (6.) Kaj pa zgledi? (7.)

• V prvem mednaslovu je uporabljen glagol b i t i / p o t r e b o v a t i , ki je p o l n o p o m e n s k i / n e p o l n o p o m e n s k i glagol.

• V drugem mednaslovu je uporabljena o s e b n a / n e o s e b n a glagolska oblika. • V tretjem mednaslovu je uporabljen glagol v p r v i o s e b i e d n i n e / d r u g i o s e b i

m n o ž i n e , in sicer v p o v e d n e m / v e l e l n e m naklonu. • V mednaslovu šestega odstavka je uporabljen glagol v p r v i o s e b i e d n i n e / d r u g i o s e -

b i m n o ž i n e , in sicer v p o v e d n e m / v e l e l n e m naklonu. • V mednaslovu sedmega odstavka j e u p o r a b l j e n g l a g o l v t r e t j i o s e b i e d n i n e /

n i g l a g o l a .

10. Četrti, peti in osmi odstavek niso naslovljeni.

A O čem govori avtorica v teh odstavkih? Na črto pred številko odstavka napišite ustrezno črko.

4. odstavek a) Avtorica prikazuje, kako se mladi lahko raziskovalno ukvarjajo z varstvom okolja.

5. odstavek b) Avtorica prikazuje primer uspešnega varstva okolja.

8. odstavek c) Avtorica poziva k varčevanju energije in navede konkreten izračun prihranka.


copyright MKZ

9


B Ali bi vi kot avtor/-ica besedila naslovili četrti, peti in osmi odstavek? Obkrožite DA ali NE in svojo odločitev pojasnite v povedi.

DA NE

Utemeljitev:

C Ali bi bilo smiselno četrti odstavek priključiti k tretjemu odstavku? Obkrožite črko pred odgovorom, s katerim se strinjate, ali napišite svoje mnenje z utemeljitvijo.

a) Da, saj so v obeh uporabljeni velelniki, ki pozivajo k varčevanju z energijo. Avtorica navaja tudi konkretne primere, kako bi v Evropi lahko koristno uporabili prihranjeno energijo.

b) Ne, saj je v četrtem odstavku en sam velelnik, pa še ta je v 1. osebi množine. Avtorica govori samo o eni podtemi: o energetskem varčevanju pri napravah v stanju pripravljenosti.

c) Moje mnenje:

11. Sporočevalka v besedilu temo razvija na tri različne načine. Poimenujte jih, tako da obkrožite črko pred pravilnim odgovorom. Utemeljite odgovor.

Sporočevalka v besedilu a) obvešča, opisuje in utemeljuje. b) opisuje, pripoveduje in razlaga. c) opisuje, pripoveduje in utemeljuje. č) opisuje, razlaga in utemeljuje.

Utemeljite odgovor, tako da napišete, v katerem odstavku prevladuje posamezni način razvijanja teme.

Prvi odstavek:

Tretji odstavek:

Sedmi odstavek:

12. Ob prejšnjih nalogah ste izhodiščno besedilo opazovali z različnih vidikov.

A Čeprav izhodiščnega besedila ne moremo uvrstiti v nobeno izmed navedenih besedilnih vrst, lahko v njem prepoznamo vsaj kako značilnost vsake izmed njih. Odkrijte vsaj po eno in jo zapišite na črto ob poimenovanju posamezne besedilne vrste.

Poljudnoznanstveni članek:

Nasvet strokovnjaka:

Strokovno poročilo:

Publicistično poročilo:

Komentar:


copyright MKZ

10

1.

B Ali bi lahko trdili, da spada izhodiščno besedilo med predstavitve (dogodka, dogajanja)? Podčrtajte možnost ob poševnici, s katero se strinjate, in dopolnite poved s tremi argumenti.

I z h o d i š č n o b e s e d i l o l a h k o u v r s t i m o / I z h o d i š č n e g a b e s e d i l a n e m o r e m o

u v r s t i t i med predstavitve dogajanja, saj

.

13. Preberite poved iz uvodnega odstavka in rešite naloge.

Kar 70 odstotkov energije, porabljene v gospodinjstvih, se porabi za ogrevanje, 14 odstotkov za ogre-vanje vode ter 12 odstotkov za razsvetljavo in električne naprave.

A V povedi poiščite dve besedi z enakim korenom in ugotovite, v katero besedno vrsto spadata. Vpišite ju na ustrezno mesto v preglednici in sami dodajte manjkajočo besedo iz iste besedne družine.

Glagol Samostalnik Pridevnik

B Vse v povedi podčrtane besede so tvorjenke – razen ene.

• Na črto napišite netvorjeno besedo, nato pa obkrožite črko pred pravilno trditvijo.

Izpisana beseda je a) domača. b) prevzeta, in sicer sposojenka. c) prevzeta, in sicer tujka. č) prevzeta, in sicer citatna beseda.

• Izpisana beseda ima dva pomena. Na črto pod vsako razlago napišite poved, v kateri boste upo - rabili izpisano besedo v ustreznem pomenu.

1. pomen: sposobnost telesa, da opravi delo: oddajati energijo; električna energija

Poved:

2. pomen: človekova telesna sposobnost za opravljanje fizičnega ali umskega dela; moč, sila: ustvarjalne energije ljudi

Poved:


copyright MKZ

11


C Poimenujte pomensko razmerje v vsaki dvojici besed.

ogrevanje – segrevanje

procent – odstotek

energija – elektrika

voda – tekočina

Č Na črto napišite protipomenko besede ogrevanje.

D Na začetku povedi stoji besedica kar, s katero je sporočevalka izrazila svoje stališče. V katero besedno vrsto spada ta beseda in katero stališče je z njo izrazila sporočevalka? Podčrtajte pravilno možnost ob poševnicah in dopolnite poved.

Beseda kar v izpisani povedi je s a m o s t a l n i š k i z a i m e k / p r e d l o g / v e z n i k / č l e n e k ,

s katerim je sporočevalka povedala, da .

14. V besedilih običajno prevladujejo glagoli v povednem naklonu. V izhodiščnem besedilu pa je precej glagolov v velelniku.

A V katerem odstavku razen v dugem je še veliko glagolov v velelniku? Obkrožite črko pred pravilnim odgovorom.

a) V uvodnem. b) V prvem. c) V tretjem. č) V šestem.

B Na črte izpišite glagole v velelniku iz teh dveh odstavkov. Določite jim glagolsko osebo in število ter s tema podatkoma dopolnite poved.

Glagoli v velelniku:

Izpisani glagoli so v osebi .

C Preoblikujte drugi odstavek tako, da boste v njem namesto glagolov v velelniku uporabili glagole v povednem naklonu, in sicer v 2. osebi množine v prihodnjiku. Preoblikovani odstavek zapišite.


copyright MKZ

12

1.

Č Še enkrat preberite drugi odstavek v izhodiščnem besedilu in ga primerjajte z odstavkom iz naloge C . Bi lahko ugotovili, s katerim namenom je sporočevalka uporabila glagole v velelniku? Odgovorite

v povedi.

D V kateri vrsti besedil so najpogosteje uporabljeni glagoli v velelniku? Podčrtajte ustrezni odgovor ob poševnici.

V p r i k a z o v a l n i h / p o z i v n i h / z a g o t a v l j a l n i h / v r e d n o t e n j s k i h b e s e d i l i h .

E Za katero izmed navedenih besedilnih vrst je značilna raba velelnika? a) Predstavitev postopka b) Navodilo za delo c) Ocena

F Iz četrtega odstavka izpišite glagola v pogojnem naklonu in razložite, kaj izražata, tako da dopolnite poved.

Glagola v pogojnem naklonu:

Glagola v pogojnem naklonu izražata .

G Iz povedi izpišite osebne glagolske oblike in jim določite naklon.

Če gori rdeča lučka, elektrika še vedno uhaja! Zato ne pozabimo vedno izključiti računalnikov, igralnih konzol, predvajalnikov zgoščenk itd.

Osebna glagolska oblika: Glagolski naklon:


copyright MKZ

13


15. V povedih iz izhodiščnega besedila so podčrtane nekatere besede.

Zračite tako, da le za nekaj minut na stežaj odprete okna, saj stalno priprta okna slabo prezračijo razred in tratijo toploto. Znižajte temperaturo v svojem domu ali učilnici samo za stopinjo Celzija. Tako v enem letu prihranite približno sedem odstotkov energije, zmanjšate račun za ogrevanje in preprečite nastanek 300 kg izpustov CO2.

A Podčrtane besede iz izpisanih povedi razvrstite na črte ob poimenovanih besednih vrstah.

SAMOSTALNIŠKA BESEDA

Samostalnik:

PRIDEVNIŠKA BESEDA

Povratni svojilni zaimek:

Števnik:

GLAGOL:

PRISLOV:

VEZNIK:

PREDLOG:

ČLENEK:

B V zgornjih povedih in izhodiščnem besedilu ene izmed besednih vrst ne najdemo. Poimenujte jo in razložite, zakaj v besedilu teh besed ni. Dopolnite poved.

V izhodiščnem besedilu ni , ker .

16. V povedi iz izhodiščnega besedila so z okvirčki označeni stavčni členi.

A Gotovo se še spomnite, kako se vprašamo po stavčnih členih. Določite jih, tako da na črto pod vsak okvirček poimenujte stavčni člen in v oklepaj pripišete ustrezno vprašalnico.

Dvanajst odstotkov izpustov toplogrednih plinov v EU prispevajo tudi osebna vozila.

( ) ( )( )( )

B Predmet je sestavljen iz več besed. Ugotovite, v katere besedne vrste spadajo, in jih poimenujte (zapišite jih po vrsti, kot so razvrščene v predmetu).


copyright MKZ

14

1.

17. Katere povedi prevladujejo v besedilu: enostavčne ali zložene? Preletite besedilo in podčrtajte odgovor.

E n o s t a v č n e . / Z l o ž e n e .

18. Preberite izpisano poved.

Ker vsak od nas vsako leto proizvede enajst ton izpustov toplogrednih plinov, smo za podnebne spre-membe in (pre)veliko porabo energije odgovorni vsi.

A Iz koliko stavkov je sestavljena? Obkrožite pravilno številko.

2 3 4

B Prvi stavek v povedi se začne s č l e n k o m / s p r e d l o g o m / z v e z n i k o m , ki izraža v z r o k /p o s l e d i c o / s k l e p .

C Poved preoblikujte tako, da boste v drugem stavku izrazili posledico, in jo zapišite na črti.

19. V besedilu sporočevalec marsikaj razlaga, zato so nekatere povedi bolj zapleteno razložene. Oglejte si zgradbo naslednje povedi.

Če bi vsi Evropejci zavreli le toliko vode, kot je potrebujemo, in se izognili litru nepotrebne vrele vode na dan, bi s prihranjeno energijo lahko napajali tretjino evropskih cestnih svetilk.

A Koliko stavkov je v povedi? Obkrožite pravilno številko.

2 3 4

B Kaj izražajo prvi trije stavki v povedi? Obkrožite črko pred pravilnim odgovorom.

a) Sklep o prihranku energije b) Pogoj za prihranek energije c) Vzrok za prihranek energije

C Vprašajte se tako, da boste za odgovor dobili vse prve tri stavke. Napišite vprašalno poved.


copyright MKZ

15


20. Kateri glas je v navedenih primerih zapisan s podčrtano črko? Glas zapišite na predvideno mesto v oglatem oklepaju.

Glas: prehod [ t ] odstotek [ ]

razsvetljava [ ]

izpust [ ]

izboljšava [ ]

evropski [ ]

21. Predstavljajte si, da ste z razrednikom oz. razredničarko pripravili razredno uro o možnostih varčevanja na svoji šoli. Povabili ste tudi ravnatelja oz. ravnateljico in hišnika. Napišite zapisnik raz-redne ure: v njem navedite tudi dnevni red, na kratko povzemite razpravo in zapišite ustrezne sklepe.


copyright MKZ

16

1.

RAZČLEMBA NEUMETNOSTNEGA BESEDILA

Kulturnoekološko društvo Smetumet

Smetarke? Ne, umetnice.Maja Modrijan, Maja Rijavec in Urša Štrukelj so ne le umetnice, ampak »smetnice«. Združene vkulturno-ekološkodruštvoSmetumetvunikatne izdelkepredelajoskorajvseodpadke– le izpus-tovtoplogrednihplinovne.Azadiplomiranoprofesoricolikovneumetnosti,komunikologinjoterfilozofinjoinsocialnokulturologinjotakšnosmetarjenjenikakornimodnamuha;jeideja,zakaterostojijo(kotSmetumetodleta2007)inbodo,tudičebismetinekočmordazmanjkalo.

1 Če ljudje ne bi smetili, bi bile brez dela. Drži?(smeh) Sploh ne. Naše ambicije so širše. Predelovanje odpadkov v nekaj uporabnega ali umetniškega je naš trenutni izziv, s katerim se sicer ukvarjamo že več let in smo z njim zelo zadovoljne. A se zelo veselimo dne, ko nam bo zmanjkalo materiala (smeh).

2 Kaj vse se da znova uporabiti?Uh, marsikaj. Omenile bomo tiste odpadne materiale, s katerimi se najbolj ukvarjamo. Predelujemo pokvarjene dežnike in iz njih izdelujemo t. i. naključne vrečke, ki se zvijejo same vase in jih pripnemo na ključe, da jih lahko imamo vedno s seboj kot obesek. Iz časopisnega papirja izdelujemo košare. Iz starega nakita ustvarimo novega, dodamo mu ostanke filca, kapice dežnikovih palic, aluminijaste ovitke čokoladic … Dobrodošla je najrazličnejša embalaža hrane, iz tetrapakov izdelujemo denarnice ali jih uporabimo za dno naših torb iz kavne embalaže. Iz jajčne embalaže izdelujemo papir, plastične vrečke pa zlikamo v trpežen, vodoodporen material za slinčke in podobno ali jih razrežemo v trakove in skvačkamo. Naredile smo tudi že luč iz dežnikov.

3 Kje dobite material? Najbrž ne iz zabojnikov z reciklažo …(smeh) Ne, res ne. Nekaj ga imamo same, saj odvržemo res samo še zelo malo, vse drugo znova uporabimo. Potem so tu pri-jatelji, znanci. Kaj potrebujemo, objavimo na svoji spletni stani ali na Facebooku, saj se naše potrebe spreminjajo. Materiala je toliko, da imamo že težave s shranjevanjem. Včasih svoje delavnice in domove zabašemo z materialom, ki bi ga bilo škoda vreči stran, bo pa prišel nekoč prav. Razmišljamo vnaprej, recimo Maja Modrijan je etikete, iz katerih je sešila krilo, zbirala pet let. Ko se projekta lotimo, mora biti vse pač na razpolago.

4 Sodelujete tudi s podjetji?Z nekaterimi da, vendar si želimo sodelovanje okrepiti. Doslej smo od podjetij, s katerimi smo navezale stik, dobile indu-strijske ostanke in druge odpadke. Te smo nato porabili predvsem na delavnicah. Naša ideja pa je odpadke in ostanke iz pod-jetij spremeniti tudi v njihova poslovna darila, s čimer bi lahko svojim poslovnim partnerjem pokazala, da so ozaveščena in da se upajo ukvarjati s svojimi odpadki drugače. Pogost problem je, da nam nekateri želijo podariti neuporabljeno embalažo. Me pa poudarjamo, da potrebujemo dejansko odpadke, ne samo da je tako videti zaradi lepšega.

5 Kako od materiala do izdelka?Imeti moraš ideje, kako bi stvar predelal, in hkrati preizkušati lastnosti danega materiala. Potem začneš odkrivati zakonitosti in možnosti in proces te lahko zapelje v popolnoma nepredvidljivo smer. Izziv je za neko stvar najti druge funkcije in namene. Bistvo je, da se določen material nadgradi, spremeni, predela. Iz plastičnih vrečk lahko skvačkamo cekar. Ustaljeni kodi od-padejo.

6 Gre za veščine, ki jih obvlada vsak?Seveda. Samo znajti se je treba, osvojiti tehnično znanje, imeti idejo in verjeti. Materiali so na voljo v vsakem gospodinjstvu, tako da smo vsi lahko nekakšni reciklatorji. Marsikomu se zdi smešno, a zelo pohvalno, kar počnemo, ne verjamejo pa, da to lahko nekam pelje. Ne drznejo si poskusiti. Pogosto so presenečeni, kaj vse se da narediti iz odpadkov. Osuplo nas sprašujejo, ali res želimo početi prav to. Ali smo smetarke? Je delo umazano? Ko izvedo, da smo vse diplomirale, jim je še manj jasno – smo mar diplomirane smetarke? Zakaj neki smo potem hodile toliko časa v šolo, da se zdaj ukvarjamo s smetmi? Odvrnemo jim, da ravno zato.

7 Ste na kakšnega od svojih projektov še posebno ponosne?(premislek) Na vse, saj smo v zelo kratkem času zelo veliko naredile. Drugače se gleda na smeti, razbijamo predsodke do njih.

8 To je tudi smisel vašega koncepta razsmetenja.Da. Smeti načeloma skrivamo. V Ljubljani so jih zdaj celo spravili pod zemljo – kot da jih ni! Vsi so ekološki samo na videz, nihče na probleme ne gleda globalno.

9 Daleč od oči, daleč od srca?Da. Smeti stlačimo jih v vrečke, odvržemo v zabojnik in niso več naš problem. Takšno razmišljanje se nam zdi napačno. Tudi poziv Snage »Ali še smetiš ali že ločuješ?« je zgrešen, saj je ločevanje še vedno smetenje. Za predelavo odpadkov tudi pora-


copyright MKZ

17


1. O čem govori besedilo in v katerem delu besedila je tema neposredno zapisana? Dopolnite poved.

Tema besedila je ,

zapisana pa je v .

bimo določeno količino energije. Želimo si torej, da bi materiali krožili, ne pa da se kopičijo na deponijah. Vsak gotovo kupi to-aletni papir, malokdo pa embalažo znova uporabi kot vrečko za smeti ali kaj drugega. Vsi o smeteh zgolj razmišljajo, malokdo pa kaj ukrene, zato so nad našim delom večinoma navdušeni, saj ne vedo, kako bi se stvari lotili. Treba je zmanjšati količine odpadkov na najnižjo mogočo raven, da določenih stvari uporabljamo znatno manj ali sploh ne več.

10 Torej nasprotujete tudi preveliki porabi?Zelo. Zgledujmo se po naših babicah, ki so včasih shranile vsak jogurtov lonček in je prišel prav še vsaj dvakrat. V tem smislu so bili včasih res modrejši, kot smo danes. Postali smo lagodni, razvajeni. Proizvajalci nam dajejo občutek, da smo »kul«, če imamo izdelke, ki jih vsak »nujno« potrebuje. Vsa elektronika je narejena tako, da se čim prej pokvari, zato kmalu spet potrebujemo nekaj novega. Vse je nujno. Tudi trgovski centri ti operejo vest s t. i. razgradljivimi nakupovalnimi vrečkami, ki v resnici za razgrajevanje potrebujejo precej specifične razmere in – spet – porabijo za proizvodnjo material in energijo. Samo da se stranka dobro počuti.

11 Najbrž je laže odpreti denarnico kot skvačkati vrečko.Morda res. Ampak preden denarnico odpreš, moraš delati cele dneve, da sploh lahko vanjo kaj daš. Lahko pa se nekega sončnega popoldneva usedeš na balkon in kvačkaš …

12 Končni rok uporabe pa neki material najbrž ima. Je kateri večen?Plastika. (smeh) Tudi nakvačkana vrečka se sčasoma obrabi, vendar smo ji podaljšale življenjsko dobo. Pa tudi po tem je to še vedno plastika, ki se jo da polikati, pretopiti, preoblikovati …

13 Same si pogosto sešijete oblačila. Glede na vaš koncept vnovične uporabe, ali pogrešate več trgovin z blagom iz druge roke?Da, lahko bi jih bilo več. V Ljubljani sicer imamo trgovino Šus v BTC-ju ter tržnici rabljenih predmetov vsak drugi četrtek v galeriji Mizzart na Metelkovi in vsako prvo soboto na Prešernovem trgu pod okriljem Kraljev ulice, to pa je tudi vse. Me si obleke veliko izmenjujemo med seboj in s prijateljicami. Vendar to se dogaja znotraj določenega kroga ljudi, zato si želimo, da bi bilo dostopno vsakomur – in ravno temu so namenjene take trgovine.

14 Prihaja poletje. Kakšne bodo vaše modne zapovedi tega letnega časa?Za modo nam je pa res vseeno. Seveda smo rade lepo oblečene in damo na svoj videz, a sezonska moda se nam zdi prozorna. Če želiš biti moden in moderen, pokažeš, da si totalna ovca in da slediš smernicam, ki jih določajo drugi. Veliko raje ustvar-jamo, naša moda so reciklirana oblačila. Iva Gruden

(Vir: Nedelo, 17. 5. 2009.)

Smetomat v CityParku Ustvarjalnost s smetmi


copyright MKZ

18

1.

2. V katero besedilno vrsto spada izhodiščno besedilo?

A Poimenujte besedilno vrsto in odgovor zapišite na črto.

B Opišite značilnosti besedilne vrste, tako da podčrtate ustrezne možnosti ob poševnicah.

Besedilo Smetarke? Ne, umetnice je e n o g o v o r n o / d v o g o v o r n o , in sicer prvotno g o v o r j e -n o / z a p i s a n o . To je p o v e z o v a l n i / p o g a j a l n i / r a z i s k o v a l n i / p r e p r i č e v a l n i pogovor. Iva Gruden je v vlogi s p r a š e v a l k e / i n t e r v j u v a n k e / i z p r a š e v a n k e , Maja Modrijan, Maja Rijavec in Urša Štrukelj pa so v p r a š e v a l k e / i z p r a š e v a n k e . Naslovnik bese-dila so p o s l u š a l c i / b r a l c i Nedela, torej je besedilo z a s e b n o / j a v n o .

3. Ugotovite, s katerim namenom so se pogovarjale sogovorke in čemu se je novinarka odločila za ta pogovor.

A S katerim namenom so se sogovorke pogovarjale? Obkrožite črko pred ustreznim odgovorom.

a) Da bi uskladile svoja stališča o možnostih za zmanjšanje odpadkov. b) Da bi novinarka in s tem bralci izvedeli kaj novega o Kulturno-ekološkem društvu Smetumet,

njegovih vrednotah in delovanju. c) Da bi novinarka v osebnem stiku s sogovorkami izrazila svojo skrb zaradi pretiranega onesnaževanja

okolja z odpadki. č) Da bi članice Kulturno-ekološkem društvu Smetumet v pogovoru z novinarko spodbudile bralce

k nakupu svojih izdelkov.

B S katerim namenom je novinarka objavila pogovor s članicami Smetumeta? V svoji razlagi povežite temo besedila z naslovno temo celotnega sklopa in upoštevajte, da je bilo besedilo objavljeno v časopisu Nedelo. Odgovorite v povedih.

4. Kako je zgrajeno besedilo? Dopolnite poved, tako da poimenujete sestavne dele besedila oz. zapišete število pogovornih menjav.

Besedilo ima nadnaslov, , odstavek in

pogovornih menjav, ki so sestavljene iz

in replike.


copyright MKZ

19


5. Novinarka, ki vodi pogovor, si je zanj vnaprej pripravila vprašanja, vendar se je izkazala tudi kot po-zorna poslušalka, ki se zna prilagoditi toku pogovora. V levem stolpcu so napisane trditve sogovork. Številka pred njimi pove, v katerem odgovoru so jih izrekle. Tri med njimi so takšne, da se je nanje novinarka odzvala s svojo repliko, ki ni bila vnaprej pripravljena. V preglednico ob teh treh trditvah napišite ustrezno novinarkino repliko. Pri preostalih dveh trditvah naredite črto v preglednici.

Sogovorke so povedale: Novinarka se je odzvala z repliko:

5. Iz plastičnih vrečk lahko skvačkamo cekar.

7. Razbijamo predsodke do smeti.

8. Smeti načeloma skrivamo.

10. Postali smo lagodni, razvajeni.

12. Tudi nakvačkana vrečka se včasih obrabi.

6. Kaj so po poklicu članice društva Smetumet? Povežite osebe in njihov poklic.

Urša Štrukelj filozofinja in socialna kulturologinja Maja Modrijan komunikologinja Maja Rijavec diplomirana profesorica likovne umetnosti

7. Katere trditve veljajo za članice društva Smetumet? Obkrožite črke pred pravilnimi trditvami.

Članice društva Smetumet a) imajo univerzitetno izobrazbo. b) verjamejo, da jim bo nekoč zmanjkalo materiala za njihove izdelke. c) za svoje izdelke uporabljajo tudi neuporabljeno embalažo. č) želijo odpadni material iz podjetij spremeniti v njihova poslovna darila. d) že vnaprej natančno vedo, kaj bodo izdelale iz danega materiala. e) pri ljudeh odpravljajo predsodke do smeti. f) razkrivajo resnico o navideznih potrebah in potrošništvu. g) se ne ukvarjajo z modo.

8. Članice društva pripovedujejo o ponovni uporabi oz. predelavi odpadkov in navedejo nekaj pri-merov, ki so jih že uresničile.

A Katere možnosti predelave odpadkov so umetnice že uresničile? Dopolnite spisek, v katerem je prvi primer že napisan.

• Iz pokvarjenih dežnikov so izdelale vrečke, ki jih lahko uporabimo tudi kot obesek za ključe.

• •


copyright MKZ

20

1.

•

•

•

•

•

•

B V kateri pogovorni menjavi ste našli te podatke? Napišite njeno zaporedno številko.

9. V besedilu poiščite po štiri dokaze oz. argumente za navedeni trditvi in jih zapišite.

TRDITEV: Ljudje so ekološki samo na zunaj.

DOKAZI:

TRDITEV: Smetnice nasprotujejo preveliki porabi.

DOKAZI:

10. Preberite slovarski sestavek in rešite naloge.


copyright MKZ

21


A V katerem slovarskem pomenu je v izhodiščem besedilu uporabljena beseda smeti? Številko pomena zapišite na črtico.

B Dopolnite poved z ustreznimi podatki o slovničnih značilnostih besede smet.

Beseda smet je

(besedna vrsta in spol)

in spada v sklanjatev.

C V kateri naglasni tip spada beseda smet? Obkrožite črko pred pravilnim odgovorom.

a) nepremični b) premični c) končniški č) mešani

Č Obkrožite pravilne odgovore.

• V katerih sklonih besede smet je naglas na samoglasniku e? 1. 2. 3. 4. 5. 6.

• Kakšen glas je e v besedi smet?

D o l g i n o z e k . / D o l g i n š i r o k . / K r a t e k i n š i r o k .

D Iz katerega dela slovarskega sestavka ste razbrali odgovor na nalogo A in iz katerega rešitve nalog B , C in Č ? Poimenovanji delov zapišite na ustrezni črti.

Naloga A : Naloge B , C , Č :

E Besedo smet uporabite v novi povedi, tako da bo njen pomen čustveno zaznamovan.

11. Beseda smetnice je nova beseda, ki v javnosti še ni uveljavljena. Rešite naloge, povezane z njo.

A Beseda smetnice je • slogovno zaznamovana/slogovno nezaznamovana, • neologizem/arhaizem, • slengizem/žargonizem, • tvorjenka/netvorjenka.


copyright MKZ

22

1.

B Kaj pomeni ta beseda?

Beseda smetnice poimenuje a) smetarke, ki se ukvarjajo z umetnostjo. b) umetnice, ki se ukvarjajo s smetarstvom. c) umetnice, ki se ukvarjajo s smetmi.

C V kateri povedi je beseda smetnice pravilno naglašena? Pri odločitvi upoštevajte pomen besede smetnice in naglas besede smet ter podčrtajte pravilni odgovor.

Maja Modrijan, Maja Rijavec in Urša Štrukelj so ne le umetnice, ampak smétnice.

Maja Modrijan, Maja Rijavec in Urša Štrukelj so ne le umetnice, ampak smetníce.

Beseda smetnice je pravilno naglašena v p r v i / d r u g i povedi.

Č Kakšna se vam zdi beseda smetnice? Podčrtajte odgovor, s katerim se strinjate, ali napišite svojega. Mnenje utemeljite v povedi.

Duhovita./Domiselna./Nič posebnega./Moteča./Drugo:

Utemeljitev:

12. V besedilu sta še dve novi besedi, povezani s smetmi. Prva je v uvodnem odstavku, druga pa v osmi pogovorni menjavi. Zapišite ju na črti.

13. Vse naštete besede razen dveh spadajo v isto besedno družino.

smetí, smetar, smetnica, smetana, smetarnica, smetnjak, smetišče, nasmeten, sméti, smetiti

A Med naštetimi besedami poiščite tisti dve, ki ne spadata v isto besedno družino kot preostale. Izpišite ju na črti in vsaki pripišite njen koren.

Koren: -

Koren: -

B Zakaj vse preostale besede spadajo v isto besedno družino? V svojem odgovoru določite koren teh besed in pojasnite, kako so med seboj pomensko povezane. Odgovora zapišite na predvideni mesti.

Koren besed iz iste besedne družine: - -

1

2


copyright MKZ

23


Pomenska povezanost besed iz iste besedne družine:

14. Napišite definicijo razsmetenja in poimenujte manjkajoči del definicije. Dopolnite preglednico.

Definirani pojem: Opis:

(je) postopek

15. Preberite začetke odgovorov v prvi, drugi, tretji, šesti, osmi, deveti, deseti, enajsti in dvanajsti pogovorni menjavi. Prvo besedo odgovora napišite na ustrezno mesto v preglednici.

Pogovorna menjava

Samostalnik Prislov Členek Medmet

1.

2.

3.

6.

8.

9.

10.

11.

12.

16. V izpisanih povedih je precej zaimkov.

Uh, marsikaj. Omenile bomo tiste odpadne materiale, s katerimi se najbolj ukvarjamo. Predelujemo pokvarjene dežnike in iz njih izdelujemo t. i. naključne vrečke, ki se zvijejo same vase in jih pripnemo na ključe, da jih lahko imamo vedno s seboj kot obesek. Kaj potrebujemo, objavimo na svoji spletni stani ali na Facebooku, saj se naše potrebe spreminjajo.

A Katere polnopomenske besede/besedne zveze nadomeščajo podčrtani zaimki? Vsakemu zaimku pri-pišite ustrezen polnopomenski izraz.


copyright MKZ

24

1.

Zaimek: Polnopomenska beseda/besedna zveza:

(s) katerimi

(iz) njih

ki

jih

B V povedih podčrtajte še preostale zaimke. Nato vse zaimke vpišite na ustrezna mesta v preglednicah.

SAMOSTALNIŠKI ZAIMKI

OSEBNI ZAIMKIosebni

povratni osebni

NEOSEBNI ZAIMKImnogostni

poljubnostni

PRIDEVNIŠKI ZAIMKI

OSEBNI ZAIMKIsvojilni

povratni svojilni

NEOSEBNI ZAIMKIkazalni

oziralni

C Ali zaimka svoje in naše, ki sta uporabljena v zadnji povedi, izražata pripadnost istim osebam? Podčrtajte pravilni odgovor in obkrožite črko pred pravilno trditvijo o rabi obeh zaimkov.

• Zaimka svoje in naše i z r a ž a t a p r i p a d n o s t / n e i z r a ž a t a p r i p a d n o s t i istim osebam.

• Raba različnih zaimkov a) je pravilna, saj se prvi zaimek navezuje na osebek mi, drugi pa na osebek potrebe b) ni pravilna, saj se oba zaimka navezujeta na osebek mi.

17. Preberite izpisane povedi in si oglejte podčrtane besede.

Da. Smeti načeloma skrivamo. V Ljubljani so jih zdaj celo spravili pod zemljo – kot da jih ni! Vsi so ekološki samo na videz, nihče na probleme ne gleda globalno.

Daleč od oči, daleč od srca?


copyright MKZ

25


A Kaj poimenujejo vsi podčrtani izrazi? Podčrtajte pravilno možnost.

V r š i l c a d e j a n j a . / D e j a n j e . / Z d e j a n j e m p r i z a d e t e g a . / O k o l i š č i n e d e j a n j a .

B Med podčrtanimi izrazi izberite prislove in jih napišite na črte.

C Preostali izrazi so predložne zveze. Izpišite jih na črte in določite sklon samostalnika.

Predložna zveza: Sklon samostalnika:

18. Iz povedi izpišite predvidene stavčne člene. Napišite jih na črte.

Proces te lahko zapelje v popolnoma nepredvidljivo smer.

Osebek:

Predmet:

Prislovno določilo kraja:

19. Vsako dvojico enostavčnih povedi smiselno povežite v dve večstavčni povedi, tako da boste izra-zili zahtevana razmerja. Dvostavčne povedi zapišite na črte.

• Članice društva svoje delavnice včasih do vrha napolnijo z materialom. S shranjevanjem imajo težave.

Vzročno razmerje:

Posledično razmerje:


copyright MKZ

26

1.

• Ljudje so osupli ob njihovem početju. Ne razumejo, zakaj so toliko časa hodile v šolo.

Pojasnjevalno razmerje:

Sklepalno razmerje:

20. Preberite izpisano poved in ugotovite, kakšna so pomenska razmerja med stavki. V preglednici označite pravilne trditve z X.

Vsi o smeteh zgolj razmišljajo, malokdo pa kaj ukrene, zato so nad našim delom večinoma navdušeni, saj ne vedo, kako bi se stvari lotili.

TRDITVE O POMENSKIH RAZMERJIH MED STAVKI

Med prvim in drugim stavkom je protivno razmerje.

Med prvim in drugim stavkom je vezalno razmerje.

Tretji stavek izraža vzrok za stanje, izraženo v prvih dveh stavkih.

Tretji stavek izraža posledico stanja, izraženega v prvih dveh stavkih.

Četrti in peti stavek pojasnjujeta trditev v tretjem stavku.

Četrti in peti stavek sta logični sklep, ki sledi iz trditve v tretjem stavku.

21. Kateri izmed navedenih povedi pomensko ustrezata izpisani povedi? Obkrožite črki pred njima.

Tudi nakvačkana vrečka se sčasoma obrabi, vendar smo ji podaljšale življenjsko dobo.

a) Nakvačkani vrečki smo podaljšale življenjsko dobo, vendar se tudi ta sčasoma obrabi. b) Čeprav se tudi nakvačkana vrečka sčasoma obrabi, smo ji podaljšale življenjsko dobo. c) Tudi nakvačkana vrečka se sčasoma obrabi, saj smo ji vendar podaljšale življenjsko dobo. č) Tudi nakvačkana vrečka se sčasoma obrabi, zato smo ji podaljšale življenjsko dobo. d) Ker se tudi nakvačkana vrečka sčasoma obrabi, smo ji podaljšale življenjsko dobo. e) Tudi nakvačkana vrečka se sčasoma obrabi, toda podaljšale smo ji življenjsko dobo.


copyright MKZ

27


22. Na katere besede/besedne zveze se nanašajo podčrtani izrazi? Izpišite jih v desni stolpec.

POVEDI: BESEDA/BESEDNA ZVEZA, NA KATERO SE NANAŠA PODČRTANA BESEDA:

Kje dobite material? Najbrž ne iz zabojnikov z reciklažo …(smeh) Ne, res ne. Nekaj ga imamo same, saj odvržemo res samo še zelo malo, vse drugo znova uporabimo.

Sodelujete tudi s podjetji?Z nekaterimi da, vendar si želimo sodelovanje okrepiti.

Ste na kakšnega od svojih projektov še posebno ponosne?(premislek) Na vse, saj smo v zelo kratkem času zelo veliko naredile.

23. V vseh izpisanih besedah je uporabljena črka /l/. Obkrožite tiste, v katerih je z njo zapisan glas [l].

popolnoma življenjsko bo prišel na voljo material

osuplo zadovoljne ekološko ljudi pohvalno

24. Ali je raba vezaja v imenu Kulturno-ekološko društvo Smetumet pravopisno pravilna? Obkrožite odgovor in ga utemeljite v povedi.

DA NE

Utemeljitev:

25. V naslednjem besedilu nekatere besede niso zapisane pravilno. Popravite napake, tako da te bese-de prečrtate in nad njih zapišite pravilne.

Dobimo se pred Škucem je prireditev, ki združuje glazbene, literarne, gledališke dogodke, filmske

projekcije, rastave, ustvarjalne delavnice za otroke in odrasle. Tudi letos smo se pred ŠKUCem dobili


copyright MKZ

28

1.

vsak dan med 20 in 27 julijem. Novost v letošnem programu je bil rasširjen filmski program v so

delovanju z pravično trgovino 3MUHE ter ustvarjalne delavnice recikliranja otpatkov. Delavnice so

potekale v sodelovanju z isto imenskim društvom Smetumet. Z zbranim ali z seboj prinešenim

materialom so se otroci in odrasli preiskušali in realizirali ideje, povezane z temo recikliranja, v

prostorih Galerije Škuc pa smo si lahko ogledali zanimivo prodajno rasztavo recikliranih del, ki je bila

odprta v sklopu dogotka.

26. Zamislite si, da so članice Kulturno-ekološkega društva Smetumet v okviru interesnih dejavnosti na vaši šoli pripravile ustvarjalne delavnice. Na podlagi izhodiščnega besedila in svojih izkušenj napišite publicistično poročilo o dogajanju, ki bo objavljeno na spletni strani šole. Predvidite lahko tudi slikovno gradivo ali druge nebesedne spremljevalce.


copyright MKZ

29



copyright MKZ

Documents

Z besedo do besede_3_zbirka nalog_1.del