Kot dolgoletni finančni minister v Drnovškovih vladah (1992–2000) ima največ vladnih izkušenj v Pahorjevi garnituri. Dodatno avtoriteto mu daje izkušnja guvernerja Banke Slovenije, ki je državo uspešno popeljal v območje evra. V sedanjih gospodarsko-finančnih razmerah bo Gaspari (57) vsaj na začetku eden ključnih članov vlade in Pahorjeva desna roka, čeprav ne bo imel (nekoliko neposrečeno napovedanega) položaja podpredsednika. Za zdaj je še malo nejasno, katere bodo njegove formalne pristojnosti (in neformalni vpliv) in kako si bo v praksi razdelil delovna področja in naloge s kolegoma Križaničem in Lahovnikom.

Mitja Gaspariminister brez listnice za evropske zadeve in razvoj

Direktor Ekonomskega inštituta pravne fakultete je po osnovni izobrazbi pravnik, učenec akade- mika Aleksandra Bajta, iz ekonomije je doktoriral na zagrebški univerzi. Križanič (54) prihaja iz družine znanih matematikov, verjetno sta mu zato blizu ekono- metrija in ekonomska analiza. V zadnjih letih je kot svetovalec nastopal v zanimivi dvojni vlogi: kot dolgoletni socialni demokrat je seveda stal ob strani Borutu Pahorju, zraven je bil tudi član strateškega sveta za gospodarstvo pri premieru Janši. Zaradi finančne krize ga čaka najbolj izpostavljeni resor: stabilnost finančnega sistema in javnih financ je in bo na veliki preizkušnji. Takoj bo moral pripraviti »krizni« rebalans proračuna 2009.

France Križaničminister za finance

Petintridesetletna diplomantka prava je bila sprva zaposlena kot sodna pripravnica na višjem sodišču v Ljubljani, nato je kot svetovalka za gospodarske spore delala na ljubljanskem okrožnem sodišču. Po letu 2003 je službovala kot odvetnica v odvetniški pisarni Mira Senice; ukvarjala se je z gospodarskim, korporacijskim, stečajnim in avtorskim pravom. Maja lani se je predstavila kot kandidatka za predsednico LDS in bila z 287 delegatskimi glasovi od 329 veljavnih tudi izvoljena kot profesionalna predsednica stranke. Kot pravi, jo politika zanima, odkar pomni.

Katarina Kresalministrica za notranje zadeve

Oseminštiridesetletna doktorica znanosti je na ljubljanski fakulteti za družbene vede predstojnica katedre za obramboslovje. Predava o teorijah vojne in oboroženih spopadih, sociologijo in politologijo vojske, mirovne študije, odnose med civilnim okoljem in varnostnim sektorjem ter antropologijo vojne. Študijsko se je izpopolnjevala na Univerzi v Brnu, Pedagoški fakulteti v Leipzigu in na Kraljevi vojaški akademiji v Bruslju. Kot svetovalka za vprašanja obrambe in nacionalne varnosti je sodelovala pri izdelavi programa predsednika države Danila Türka, odslužen ima tudi vojaški rok.

Ljubica Jelušičministrica za obrambo

Samuel Žbogar (46) je eden zanimivejših slovenskih diplomatov, ki so se poklicno oblikovali v času, ko je misijo pri Združenih narodih vodil Danilo Türk in je bila Slovenija nestalna članica varnostnega sveta. Diplomiral je iz mednarodnih odnosov, odprl je slovensko veleposlaništvo v Pekingu leta 1993, bil v Türkovi newyorški ekipi od leta 1997 do 2001, ko je skokovito napredoval na položaj državnega sekretarja na MZZ. Leta 2004 je postal veleposlanik v Washingtonu. Zdaj je direktor Inštituta za strateške študije (ISS), ki ga je pred njim vodil B. Grgič, nekdanji Ruplov svetovalec. Je dober poznavalec Amerike in multilateralizma.

Samuel Žbogarminister za zunanje zadeve

Vzpon Mateja Lahovnika v politiki se je začel, ko ga je parlament leta 2004 še ne triintridesetletnega izvolil za naslednika gospodarske ministrice Tee Petrin. Minister je bil le pol leta in hkrati eden novih na vrhu LDS, s katerimi je Anton Rop poskušal osvežiti podobo stranke pred volitvami 2004. Kljub porazu stranke na njih je bil izredni profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani izvoljen v parlament, s čimer si je zagotovil obstoj, pa čeprav v opoziciji. Na Rogli je na pol konspirativno soustanavljal gibanje Zares in lani postal vodja poslanskega kluba te stranke. Na volitvah ga je med kandidati Zaresa v enem od dveh okrajev v Ljubljani prehitel le Gregor Golobič.

Matej Lahovnikminister za gospodarstvo

Sedeminštiridesetletni Aleš Zalar je največji del poklicne poti doslej namenil sodniški službi. Več kot deset let je bil predsednik največjega sodišča v državi, in sicer ljubljanskega okrožnega sodišča. Ves čas je bil zelo aktiven v slovenskem sodniškem društvu, ki si je pod njegovim vodstvom prizadevalo za krepitev avtonomije sodstva. Lovro Šturm ga po izteku mandata pred dvema letoma ni še enkrat predlagal za predsednika sodišča, čeprav je imel najvišje ocene sodnega sveta. Zapustil je sodniške vrste in januarja letos ga je stranka LDS predstavila kot predsednika odbora za pravosodje.

Aleš Zalarminister za pravosodje

Profesor na fakulteti za družbene vede, strokovnjak za socialni in kadrovski menedžment ter prorektor ljubljanske univerze dr. Ivan Svetlik se je izpopolnjeval v Angliji in na Švedskem. Doktoriral je na temo brezposlenosti in politike zaposlovanja. Kot vrhunskemu strokovnjaku za razvoj kadrovske stroke in dolgoletnemu aktivnemu članu – štiri leta je bil tudi predsednik – mu je Zveza društev za kadrovsko dejavnost Slovenije dodelila zlato plaketo. Oseminpetdesetletni Svetlik je sodeloval pri pripravi in izvedbi bolonjske prenove visokega šolstva, zaradi časovnih omejitev in vsebinskih prioritet je pred časom moral zavrniti sodelovanje pri reformi trga dela.

Ivan Svetlikminister za delo, družino in socialne zadeve

Če bo osemintridesetletni Patrick Vlačič res prometni minister, se bo v prostore na Langusovi samo vrnil – tam je namreč pol leta 2004 že bil svetovalec prometnega ministra Marka Pavlihe. Zadnji je v številnih strokovnih pogledih njegov mentor. Vlačič je docent za civilno in gospodarsko pravo in predstojnik katedre za pomorsko in prometno pravo na fakulteti za pomorstvo in promet. Veliko se je ukvarjal s prevoznim pravom, kar mu bo na novi funkciji, tako kot dveletno vodenje portoroškega letališča, vsekakor prišlo prav. Začetek mandata novega prometnega ministra bo zagotovo v znamenju spora z evropsko administracijo o slovenskih avtocestnih nalepkah.

Patrick Vlačičminister za promet

V Belgiji rojeni Karl Viktor Erjavec, 48-letni diplomirani pravnik, je do leta 1990 delal v gospodarstvu. Istega leta je postal član kranjskega izvršnega sveta, pozneje se je kot vodja kabineta pri varuhu človekovih pravic in direktor strokovne službe v uradu varuha ukvarjal z varovanjem temeljnih človekovih pravic, od leta 2001 do leta 2004 je bil državni sekretar na ministrstvu za pravosodje. Športnik z umetniško žilico, ki je predsednik stranke upokojencev postal leto dni pozneje, dvakrat ali trikrat na teden teče na Jošt pri Kranju, še vedno pa tudi slika. V novem mandatu se mu je obrambni resor izmuznil zaradi razvpite afere Patria.

Karl Erjavecminister za okolje in prostor

Dekan veterinarske fakultete v Ljubljani (že od leta 1990) predava sodno in upravno veterino ter patologijo in je tudi predstojnik inštituta za patološko morfologijo, sodno in upravno veterinarstvo. Slast ministrovanja v tem resorju je 62-letni kandidat okusil leta 2004, ko je po izstopu SLS iz takratne koalicije in vlade, ki jo je vodil Anton Rop (LDS), od aprila do decembra oziroma do nastopa nove vlade nadomestil Franca Buta. Takrat je tudi zamrznil položaj dekana na fakulteti, ki jo, kot pravijo njegovi kolegi, vodi precej absolutistično. Znano je, da je bil v Janševi vladi pripravljen prevzeti vodenje kmetijskega resorja.

Milan Pogačnikminister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Irma Pavlinič - Krebs je leta 1986 diplomirala na Pravni fakulteti v Ljubljani. Po opravljenem pravosodnem izpitu se je zaposlila na sodišču, danes pa na pravni fakulteti obiskuje magistrski študij. Kot prva poslanka Mežiške doline je v poslanske klopi LDS stopila leta 2000 in bila v takratnem sklicu državnega zbora tudi njegova podpredsednica. Stranki Zares se je pridružila ob ustanovitvi leta 2007. Delovne izkušnje iz javne uprave si je nabirala med letoma 1990 in 2005, najprej kot vodja oddelka za upravno notranje zadeve, nato pa kot načelnica upravne enote Raven na Koroškem. V zadnjih letih je delala kot odvetnica.

Irma Pavlinič - Krebsministrica za javno upravo

Štirinšestdesetletni dipomirani politolog, se je prvič poklicno srečal z zdravstvom konec šestdesetih let kot pomočnik generalnega direktorja kliničnega centra. Zavezan mu je ostal tudi v naslednjih letih kot podpredsednik izvršnega sveta mesta Ljubljane. V 80. letih je bil predsednik republiškega komiteja za zdravstvo in socialno varstvo. Pozneje ga je pot zanesla v diplomacijo (bil je generalni konzul Jugoslavije v Celovcu) in v gospodarstvo (član uprave Smelta International, direktor Savskih elektrarn). Med Ropovo vlado je bil imenovan za generalnega direktorja ZZZS, zdaj je predsednik Rdečega križa Slovenije.

Borut Miklavčičminister za zdravje

Rodila se je leta 1953 v Ljubljani in je po izobrazbi univerzitetno diplomirana umetnostna zgodovinarka. Pri delu se je uveljavila kot novinarka, publicistka in urednica oddaj o kulturi, kulturno-informativnega programa in umetniškega dokumentarnega programa na TV Slovenija. Po letu 1997 je opravljala funkcijo državne sekretarke na ministrstvu za kulturo (za časa ministra Jožefa Školča), po letu 2000 je bila na listah LDS dvakrat zapored izvoljena v državni zbor. Od ustanovitve stranke Zares je članica te stranke in na njeni listi je bila jeseni tretjič zapored izvoljena v državni zbor.

Majda Širca Ravnikarministrica za kulturo

Doktor fizikalnih znanosti Boštjan Žekš, rodil se je leta 1940 v Ljubljani, je redni profesor za biofiziko na Medicinski fakulteti in redni profesor za fiziko na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani, znanstveni svetnik v odseku za teoretično fiziko Inštituta Jožef Stefan in predstojnik univerze v Novi Gorici. Posveča se raziskovalnemu delu v teoretični fiziki in biofiziki. Redni član SAZU je postal leta 1991, za njenega predsednika pa je bil imenovan leta 2002. Velja za nestrankarskega kandidata, najdemo ga med člani Liste za Slovenijo, ki je pred enim letom podprla Lojzeta Peterleta za predsednika republike.

Boštjan Žekšminister brez listnice za Slovence po svetu

Petdesetletna Zlata Ploštajner je po izobrazbi univerzitetna diplomirana politologinja. Poklicna pot jo je zanesla na Urbanistični inštitut Slovenije, od leta 2004 do junija letos je bila direktorica Razvojne agencije Kozjansko. Z njenim prihodom je agencija menda doživela korenite spremembe in dala tudi zelo konkretne rezultate. Med njimi so razpisi evropskih strukturnih skladov, saj je bila občina Šentjur pri črpanju teh sredstev ena najuspešnejših v državi. Zdaj dela v službi vlade za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, sodelovala pa je tudi pri številnih projektih, povezanih z razvojem podeželja.

Zlata Ploštajnerministrica brez listnice za lokalno samoupravo

Predsednik lani ustanovljenega Zaresa Gregor Golobič (44) je bil delegat v tridomni skupščini, ki je izpeljala osamosvojitev, vsa devetdeseta leta pa generalni sekretar Liberalne demokracije. Sodeloval je pri pogajanjih o najpomembnejših vprašanjih državne politike pa tudi pri vladnem kadrovanju. V LDS si je, ker vseh interesov ni bilo mogoče zadovoljiti, z leti nabral veliko nasprotnikov. Že konec 90. let se je začel umikati z vrha politike, tudi zato da bi doštudiral. Leta 2003 se je zaposlil v Ultri iz Zagorja. Po porazu na parlamentarnih volitvah leta 2004 je odstopil kot predsednik sveta LDS, kar je bila tudi njegova zadnja funkcija v nekoč največji stranki.

Gregor Golobičminister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo

Igor Lukšič (47) je redni profesor na ljubljanski fakulteti za družbene vede (FDV) in podpredsednik stranke SD. Po izobrazbi je politolog, njegovo raziskovalno delo vključuje postmehanicistično teorijo politike, politično kulturo in politično antropologijo. Ureja družboslovno revijo Teorija in praksa in je avtor štirih znanstvenih monografij, v katerih je pisal o socialnem partnerstvu, korporativizmu in liberalizmu, demokraciji, civilni družbi in politični teoriji Gramscija in Hegla. Od leta 2001 do 2003 je bil dekan FDV, od leta 2002 član sveta za visoko šolstvo in član ustavnega odbora v parlamentu.

Igor Lukšičminister za šolstvo in šport

Kandidati za ministre v Pahorjevi vladi