KAZALO I. POVRAILO DELA MINIMALNE PLAE V OBLIKI MESENE SUBVENCIJE 3 1. Kdo je upravien do povraila dela minimalne plae v obliki mesene subvencije? 3 Primer 1 – zaposlitev za polovini delovni as 3 Primer 2 – zaposlitev za krajši delovni as 3 2. V kakšni višini se izplaa mesena subvencija minimalne plae? 3 Primer 3 – izraun subvencije 5 Primer 4 – izraun subvencije zaposlitev za krajši D 5 Primer 5 – izraun subvencije neenakomeren delovni as 5 3. Kateri delodajalci so upravieni do subvencije minimalne plae? 5 4. Za katero obdobje je delodajalec upravien do povraila subvencije minimalne plae? 6 5. Ali je podjetje, ki zamuja z izplailom plae v obdobju od januar do junij 2021 upravieno do subvencije MP? 6 6. Kako delodajalec pridobi subvencijo minimalne plae? 7 8. V katerem primeru mora delodajalec vrniti prejeto subvencijo minimalne plae? 8 II. ZNIANJE MINIMALNE OSNOVE ZA OBRAUN PRISPEVKOV ZA DELAVCE V DELOVNEM RAZMERJU 9
I. POVRAILO DELA MINIMALNE PLAE V OBLIKI MESENE SUBVENCIJE
1. Kdo je upravien do povraila dela minimalne plae v obliki mesene subvencije?
Na podlagi prvega odstavka 29. lena Zakona o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19 - ZDUOP je delodajalec za vsakega delavca, katerega plaa za polni delovni as, brez dodatkov, doloenih z zakoni in drugimi predpisi ter s kolektivnimi pogodbami, dela plae za delovno uspešnost in plaila za poslovno uspešnost, dogovorjeno s kolektivno pogodbo oziroma pogodbo o zaposlitvi, ne presega zneska, doloenega v skladu z Zakonom o minimalni plai - ZMinP , upravien do povraila dela minimalne plae v obliki mesene subvencije v višini 50 eurov.
Na podlagi opredelitve, ki se vee na opredelitev minimalne plae iz 1. lena ZMinP, je po pojasnilu Ministrstva za delo, druino, socialne zadeve in enake monosti (v nadaljevanju; MDDSZ) delodajalec upravien do subvencije za vse delavce, katerih osnovna plaa za polni delovni as ne presega zneska 1.024,24 EUR, kot je doloen za leto 2021 (Uradni list RS, št. 12/21). Konkretna osnovna plaa posameznega delavca se doloi s pogodbo o zaposlitvi, pri emer mora delodajalec upoštevati ureditev osnovne oziroma izhodišne plae v kolektivni pogodbi, ki ga neposredno zavezuje in je lahko nija od zakonsko doloenega zneska minimalne plae.
V primeru zaposlitve za krajši delovni as se navedeni limit 1.024,24 eur osnovne plae sorazmerno znia. Tako v primeru zaposlitve za polovini delovni as limit znaša 512,12 eur.
Primer 1 – zaposlitev za polovini delovni as
Delavec ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polovini delovni as in v pogodbi doloeno plao brez dodatkov v višini 768 eur.
Preraun plae na polni delovni as znaša 1.536 eur, kar presega znesek minimalne plae in za tega delavca delodajalec ne more uveljavljati subvencije MP.
Primer 2 – zaposlitev za krajši delovni as
Delavec ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za skrajšani delovni as (6 urni delovnik oz. 30 ur tedensko) in v pogodbi doloeno plao brez dodatkov v višini 768 eur.
Preraun plae na polni delovni as znaša 1.024 eur, kar ne presega zneska minimalne plae in delodajalec za tega delavca lahko uveljavlja subvencijo MP.
2. V kakšni višini se izplaa mesena subvencija minimalne plae?
Mesena subvencija minimalne plae za polni delovni as se izplaa v višini 50 eurov.
Po pojasnilu MDDSZ je delodajalec upravien do subvencije sorazmerno delovnemu asu, za katerega je z delavcem v primeru krajšega delovnega asa sklenil pogodbo o zaposlitvi. Ker se opredelitev v drugem odstavku 29. lena ZDUOP vee tudi na delo, opravljeno v krajšem delovnem asu od polnega ter je v prvem odstavku plailo subvencije vezano na »plao«, se glede na dolobe Zakona o delovnih razmerjih - ZDR-1 za izraun sorazmernosti upošteva efektivni delovni as, s katerim je povezan tudi as odmora, torej obdobje opravljanja dela v posameznem mesecu.
Za as odsotnosti ima na podlagi 137. lena ZDR-1 delavec pravico do nadomestila plae, in sicer v primerih in v trajanju, doloenem z zakonom, ter v primerih odsotnosti z dela, ko ne dela iz razlogov na strani delodajalca.
Obdobje, za katerega delavec prejema nadomestilo (ne glede na to, koga posamezna nadomestila plae bremenijo) in ne plae, se upošteva pri doloitvi višine subvencije, na nain, da se znesek subvencije sorazmerno zmanjša.
MDDSZ poudarja, da glede na dolobo drugega odstavka 29. lena ZDUOP, v smislu zakonske opredelitve, ne gre za efektivni delovni as, temve gre za as, v katerem se opravlja delo, s katerim je povezana tudi pravica do odmora, saj pravica do odmora nastane le takrat, ko se delo tudi dejansko opravlja. V vseh ostalih primerih je delavec upravien do nadomestila plae v skladu s 137. lenom ZDR-1. e je pravica do subvencije povezana z delom, opravljenem v krajšem delovnem asu od polnega in ker je v prvem odstavku 29. lena ZDUOP plailo subvencije vezano na »plao«, je treba višino subvencije sorazmerno zniati glede na obseg delovnih dni nadomestila glede na delovne dni, ko je delo opravljeno. e gre za nadomestilo, ki se obraunava del dneva, se sorazmernost upošteva enko kot pri pogodbi o zaposlitvi s krajšim delovnim asom.
Delodajalec tudi ni upravien do subvencije od plae delavcev, ki delo opravljajo v okviru javnih del.
Delodajalec je na podlagi devetega odstavka 137. lena ZDR-1 delavcu dolan izplaati nadomestilo plae za tiste dneve in za toliko ur, kolikor znaša delovna obveznost delavca na dan, ko zaradi opravienih razlogov ne dela, zato MDDSZ pojasnjuje, da je mono sorazmernost izraunati tudi na podlagi opravljene urne obveznosti, e je obveznost pri delodajalcu doloena na takšen nain. Pri izraunu sorazmernosti se torej izhaja iz opravljene redne urne obveznosti v posameznem mesecu glede na polno meseno obveznost v urah. Pri doloanju polne mesene obveznosti se upošteva enotni delovni koledar za posamezni mesec ob upoštevanju števila ur delovnega tedna, ki ga ima uveljavljenega posamezni delodajalec. V spodnji tabeli so prikazane ure polnega delovnega asa v primeru, ko ima delodajalec doloen polni delovni as 40 ur tedensko in v primeru, ko ima delodajalec doloen polni delovni as 36 ur tedensko.
2021
januar
168
151
februar
160
144
marec
184
166
april
176
158
maj
168
151
junij
176
158
Glede praznikov MDDSZ pojasnjuje, da ima delavec pravico do odsotnosti z dela na dan praznika ali na drug dan, ki je z zakonom doloen kot prost dan (166. len ZDR-1). Prazniki in dela prosti dnevi so opredeljeni z Zakonom o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji. Delavec ima na praznien ali dela prost dan pravico do odsotnosti z dela in le, e je podan razlog iz drugega odstavka 166. lena ZDR-1 (nepretrganost delovnega procesa ali posebna narava dela), mora na ta dan opravljati delo. Delavec je za odsotnosti z dela zaradi praznika ali dela prostega dne upravien do nadomestila plae. Ker so ti dnevi doloeni z zakonom in mora delodajalec delavcu omogoiti odsotnost z dela se v primeru, ko bi bil delavec na dan praznika ali dela prostega dne sicer razporejen na delovno obveznost (po delovnem koledarju) in bi delal, e ne bi bilo praznika, tak dan všteva v izraun subvencije.
Znesek subvencije se izrauna po naslednji formuli:
50 eur * (ure rednega dela + ure praznikov) / ure polne mesene delovne obveznosti
Primer 3 – izraun subvencije
Delavec je v januarju koristil 2 dni dopusta, 5 dni je bil na bolniški, 1 dan je bil odsoten zaradi praznika, ostale dni je opravljal delo. Opravil je tudi 6 ur nadurnega dela. Delavec ima sklenjeno pogodbo za polni delovni as, 40 ur tedensko.
50 * (104 + 8) / 168 = 33,33 eur
Ure rednega dela so vse ure opravljene delovne ure, za katere se delavcu obrauna plaa. Pri preraunu sorazmernega dela subvencije MP se upoštevajo tudi ure praznikov, ko bi delavec sicer (e ne bi bilo praznika) opravljal delo. Ne upoštevajo se morebitne nadure.
Primer 4 – izraun subvencije zaposlitev za krajši D
Delavec je v januarju koristil 2 dni dopusta, 5 dni je bil na bolniški, 1 dan je bil odsoten zaradi praznika, ostale dni je opravljal delo. Delavec ima sklenjeno pogodbo za skrajšan delovni as 6 ur dnevno, pri emer je pri delodajalcu kot polni delovni as doloen delovni as 40 ur tedensko.
50 * (78 + 6) / 168 = 25,00 eur
Skupna odsotnost: 2 + 5 + 1 = 8 dni, Dnevi, ko je delavec opravljal delo je skupno 13 dni, pri delovni obveznosti 6 ur dnevno to znaša 78 ur.
Primer 5 – izraun subvencije neenakomeren delovni as
Pri številu polnega sklada delovnih ur za posamezen mesec se za izraun subvencije MP upošteva razpon ur, ki upošteva zavarovalni as 36 ur/ teden oz. zavarovalni as 40 ur/ teden (v nadaljevanju: t.i. standardni meseni sklad ur).
Delodajalec, ki za svoje zaposlene uporablja drugaen sklad delovnih ur, za uveljavljanje subvencije MP, le-tega prerauna z uporabo izraunanega razmerja med standardnim mesenim skladom ur in mesenim skladom ur, ki velja za posameznega delavca. S tako izraunanim razmerjem pomnoi efektivne delovne ure zaposlenega v tem mesecu (upoštevajo se tudi prazniki) in jih zaokroi na celo število ur.
V polje 5 izjave za subvencijo MP se v tem primeru vpiše standardni meseni sklad ur, v polje 6 pa se vpiše podatek izraunan na nain opisan v predhodnem odstavku.
Subvencijo MP se izrauna po formuli:
50 eur * korigirane redne delovne ure zaposlenega/ standardne mesene ure zaposlenega.
Glede na veliko število kombinacij neenakomerno razporejenega delovnega asa pa so pri kontrolah oddane izjave za uveljavljanje subvencije MP vgrajene tudi tolerance (odstopanja) v primeru, ko delodajalcu programska podpora ne omogoa izrauna delovnega asa na nain, kot je opisan zgoraj.
3. Kateri delodajalci so upravieni do subvencije minimalne plae?
Delodajalci v zasebnem sektorju, torej delodajalci, ki niso neposredni in posredni uporabniki prorauna Republike Slovenije in obinskih proraunov so upravieni do subvencije minimalne plae. Delodajalci, ki so neposredni in posredni uporabniki prorauna RS in obinskih proraunov, tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v RS, niso upravieni do subvencije minimalne plae.
Delodajalec tudi ni upravien do subvencije minimalne plae za zaposlene v programu javnih del.
Opredelitev neposrednih in posrednih uporabnikov prorauna je v skladu s 5. in 6. toko prvega odstavka 3. lena Zakona o javnih financah - ZJF sledea:
1. neposredni uporabniki  prorauna: dravni oziroma obinski organi ali organizacije ter obinska uprava;
2. posredni uporabniki prorauna:  javni skladi, javni zavodi in agencije, katerih ustanovitelj je drava oziroma obina.
Podrobneje so neposredni in posredni uporabniki proraunov urejeni v Pravilniku o doloitvi neposrednih in posrednih uporabnikov dravnega in obinskih proraunov - Pravilnik , in sicer:
2. len Pravilnika doloa neposredne uporabnike dravnega oziroma obinskih proraunov, ki so:
1.      dravni ter obinski organi in organizacije, vkljuno z obinsko upravo, ki so ustanovljeni z zakonom, obinskim odlokom ali drugim pravnim aktom in
2.      oji deli obin, ki so pravne osebe (prvi odstavek 1. lena ZJF).
3. len Pravilnika doloa posredne uporabnike dravnega ali obinskega prorauna, ki so pravne osebe:
1.      ki so organizirane v pravno organizacijski obliki javni zavod, javna agencija ali javni sklad, 2.      katerih ustanovitelj in lastnik je drava oziroma obine,
3.      ki izvajajo javno slubo, dejavnost v javnem interesu ali druge naloge, s katerimi se izvajajo javne funkcije in
4.      ki sredstva za financiranje pridobivajo iz dravnega ali obinskih proraunov, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ali Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in drugih virov.
Kot posredni uporabniki se obravnavajo tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, javni zavodi, javne agencije ter javni skladi, katerih ustanovitelji so posredni uporabniki, samoupravne narodnostne skupnosti in Kmetijsko gozdarska zbornica ter javni zavodi, katerih ustanovitelj je Kmetijsko gozdarska zbornica.
Kot posredni uporabnik dravnega ali obinskega prorauna se ne šteje pravna oseba, ki je organizirana kot delniška druba, druba z omejeno odgovornostjo, javni gospodarski zavod, ali v drugi pravnoorganizacijski obliki, eprav ima v firmi besedo zavod, sklad ali agencija.
Uprava Republike Slovenije za javna plaila ima vzpostavljen spletni Register proraunskih uporabnikov, ki omogoa neposredni dostop do poimenskega seznama vseh proraunskih uporabnikov (zajeti vsi neposredni in posredni uporabniki prorauna na dravni kot lokalni ravni), ki je dosegljiv na naslovu: https://www.gov.si/zbirke/storitve/spletni-register-proracunskih-uporabnikov-irpu/ .
4. Za katero obdobje je delodajalec upravien do povraila subvencije minimalne plae?
Delodajalec je do subvencije minimalne plae upravien za izplaane plae za opravljeno delo od 1. januarja do vkljuno 30. junija 2021.
5. Ali je podjetje, ki zamuja z izplailom plae v obdobju od januar do junij 2021 upravieno do subvencije MP?
Na podlagi Zakona o delovnih razmerjih – ZDR-1 mora biti plaa izplaana najkasneje 18 dni po preteku plailnega obdobja (primeroma torej 18. februarja za opravljeno delo v januarju). Po preteku tega roka preide delodajalec zaradi neizplaila v zamudo.
Ne glede na zamudo pri izplailu plae delodajalec izjavo predloi po predloitvi REK obrazca za izplailo plae praviloma do konca meseca za subvencijo minimalne plae za pretekli mesec, vendar najpozneje do konca julija 2021. Izjave za izplailo subvencije MP po koncu julija 2021 ne bo ve mono vlagati.  
6. Kako delodajalec pridobi subvencijo minimalne plae?
Za pridobitev subvencije minimalne plae delodajalec preko portala eDavki FURS predloi izjavo, s katero izjavlja, da je zaposlenemu obraunal in izplaal plao iz prvega odstavka 29. lena ZDUOP. Za pravilnost izjave delodajalec kazensko in materialno odgovarja.
Izjavo delodajalec predloi najpozneje do konca meseca za subvencijo minimalne plae za pretekli mesec, vendar najpozneje do 31. 7. 2021. Izjavo delodajalec vloi za vsak mesec posebej (izjava je torej meseni obrazec in na enem obrazcu ni mogoe uveljavljati subvencije za ve mesecev hkrati), lahko pa odda izjave tudi za ve mesecev naenkrat po izplailu plae in oddaji REK-a, vendar najkasneje do 31.7.2021.
Delodajalec, ki zaposluje delavce za opravljanje dela v okviru samostojne dejavnosti (npr. s.p.) in ki hkrati zaposluje delavce kot fizina oseba (npr. varuško, gospodinjsko pomonico), odda le eno izjavo NF-SubvMP za posamezno meseno obdobje (en original). V to izjavo vkljui podatke za vse svoje zaposlene, za katere je upravien do subvencije minimalne plae, in sicer tako za zaposlene v okviru samostojne dejavnosti kot tudi podatke za zaposlene v svojem gospodinjstvu.
Izjava je e na voljo na eDavkih . Izjave, ki ne bodo vloene v predpisani obliki in na predpisan nain bo FURS zavrnil. FURS bo izplaal subvencijo najpozneje do 20. v mesecu, ki sledi mesecu oddaje izjave.
Podatki, ki jih bodo delodajalci morali vpisati na izjavo, za vsakega posameznega delavca, za katerega bodo uveljavljali subvencije so razvidni iz spodnje preglednice:
DAVNA ŠTEVILKA (1)
IME (2)
PLAA BREZ DODATKOV V eur (4)
Vpiše se plaa za polni delovni as, brez dodatkov, doloenih z zakoni in drugimi predpisi ter kolektivnimi pogodbami, dela plae za delovno uspešnost in plaila za poslovno uspešnost. Pogoj je, da tako doloena plaa ne presega zneska, doloenega v skladu z Zakonom o minimalni plai, torej 1.024,24 eur, V primeru krajšega delovnega asa se vpiše podatek o plai, doloeni v pogodbi o zaposlitvi preraunano na polni delovni as. (Glej primer 1, 2 tega dokumenta)
MESENI FOND UR POLNEGA DELOVNEGA ASA (5)
Vpiše se meseni fond ur polnega delovnega asa za posamezen mesec, tudi v primeru, e delavec dela krajši delovni as. (glej primer 3, 4. 5 tega dokumenta)
URE rednega dela (6)
Vpiše se ure, ki jih je delavec opravil v obdobju, za katerega se vlaga izjava. V podatek se vštevajo tudi ure praznika. Ne vštevajo se morebitne opravljene nadure ter ostale odsotnosti z dela, ne glede na vzrok odsotnosti. (glej primer 3, 4, 5 tega dokumenta)
ZNESEK SUBVENCIJE MP V EUR (7)
Znesek subvencije MP za polni delovni as znaša 50 eurov. e ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim asom ali je bil na delu v krajšem delovnem asu od polnega, se znesek subvencije MP sorazmerno znia. Izraun po formuli 50 * (ure rednega dela/ meseni fond ur polnega D).
7. Kako delodajalec popravi oz. stornira izjavo NF-SubvMP za posamezno meseno obdobje?
V primeru, da delodajalec ugotovi, da e vloena izjava NF-SubvMP za posamezno meseno obdobje ni bila izpolnjena pravilno (prvotno so bili vpisani nepravilni podatki) mora predloiti popravek izjave z uporabo vrste dokumenta – P (popravek). V popravku upošteva vse zaposlene za doloen mesec, tako da dodaja oz. popravlja podatke (dovoli se brisanje vrstic). Prav tako je potrebno ustrezno popraviti tudi e vloen REK-1 obraun za posamezno meseno obdobje, saj morata biti izjava NF-SubvMP in REK-1 obraun za posamezni mesec usklajena.
Izjava za posamezno meseno obdobje se lahko popravlja vekrat in vedno se popravlja zadnja vloena izjava za posamezno obraunsko obdobje. Veljavna je zadnja vloena izjava.
e je delodajalec za posamezno meseno obdobje po vloeni izjavi NF-SubvMP e prejel izplailo in nato ugotovil, da je potrebno to vloeno izjavo popraviti – jo ustrezno popravi.
V primeru popravka izjave s poveanjem, bo davni organ na podlagi tako popravljene izjave NF-SubvMP pri naslednji tranši izplail, izvedel poraun izplaila subvencije.
V primeru popravka izjave z znianjem in dejstvu, da je izplailo po prvotno oddani izjavi e bilo izvedeno, mora davni zavezanec preve izplaano subvencijo minimalne plae na podlagi odlobe davnega organa vrniti v 30 dni od vroitve odlobe.
e delodajalec ugotovi, da je bila izjava NF-SubvMP vloena neupravieno (in za to ni razlog izplailo dobika, nakup lastnih delnic ali lastnih poslovnih deleev, izplailo nagrad poslovodstvu oziroma dela pla za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplaanih v letu 2021 oziroma za leto 2021), jo stornira – S (storno). V primeru, da je davni organ po tej izjavi subvencijo e izplaal – mora davni zavezanec preve izplaano subvencijo minimalne plae na podlagi odlobe davnega organa vrniti v roku 30 dni od vroitve odlobe.
8. V katerem primeru mora delodajalec vrniti prejeto subvencijo minimalne plae?
Delodajalec, ki je uveljavil subvencijo, mora v primeru, da je od uveljavitve tega zakona prišlo do izplaila dobika, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deleev, izplail nagrad poslovodstvu oziroma dela pla za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplaanih v letu 2021 oziroma za leto 2021, o tem seznaniti FURS. Prejeta sredstva mora vrniti po vroitvi odlobe, skupaj z zakonsko doloenimi zamudnimi obrestmi, ki teejo od dneva uveljavitve pravic iz tega zakona do dneva vraila.
Izjava s katero bo delodajalec seznanil FURS, da mora vrniti prejeto pomo bo na voljo na eDavkih. O dejanski monosti oddaje izjave bo FURS obvestil zavezance prek eDavkov.
9. Kakšne so omejitve glede prenehanja delovnega razmerja za prejemnike subvencij?
Delodajalec v obdobju prejemanja subvencije in še tri mesece po tem ne sme zaeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, za katere je bil upravien do prejemanja subvencije.
Delodajalec prav tako v enakem obdobju ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi vejemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen e je bil program razreševanja presenih delavcev sprejet e pred uveljavitvijo tega zakona (pred 5. 2. 2021). Navedeno pomeni, da delavcem, za katere ni bil upravien do prejemanja subvencije lahko odpove pogodbo zaposlitvi iz poslovnega razloga, dokler le-to ne pomeni odpovedi vejemu številu delavcev v skladu z 98. lenom ZDR-1.
Nadzor nad ravnanjem delodajalca v primeru prepovedi odpušanja izvaja Inšpektorat Republike Slovenije za delo v skladu s predpisi, ki urejajo inšpekcijski nadzor.
II. ZNIANJE MINIMALNE OSNOVE ZA OBRAUN PRISPEVKOV ZA DELAVCE V DELOVNEM RAZMERJU