Web view Sode¤† po odzivu udele¥¾ence je bil izbor teme primeren, saj je zelo pomembno, da vsi poznamo

  • View
    2

  • Download
    0

Embed Size (px)

Text of Web view Sode¤† po odzivu udele¥¾ence je bil izbor teme primeren, saj je...

Poročilo posveta mentorjev mladine 2015

Zreče, 23., 24. Januar 2015

Vsebina 2 Priprava tekmovanja v orientaciji 3 2.1 Pristop k pripravi tekmovanja v orientaciji 3 2.2 Izdela in priprava orientacijske karte 4 3 Lik uspešnega mentorja 5 4 Prva pomoč 8 5 Gasilska znanja od 5 proti 0 - delavnica 9 6 Povzetek vprašanj s predlogi 11 7 Letna poročila o delovanju regij 16 7.1 Belokranjska 16 7.2 Celjska 16 7.3 Dolenjska 17 7.4 Gorenjska 18 7.5 Koroška 20 7.6 Ljubljana 1 20 7.7 Ljubljana 2 21 7.8 Ljubljana 3 21 7.9 Mariborska 22 7.10 Notranjska 22 7.11 Obalno kraška 24 7.12 Podravska 24 7.13 Pomurska 25 7.14 Posavska 26 7.15 Zasavska 27

Priprava tekmovanja v orientaciji

CILJI in potrebna znanja iz orientacije za Mentorja mladine:

• Znati določiti strani neba na različne načine.

• Poznati TK, njeno uporabnost in topografske znake.

• Poznati delo s kompasom (busolo).

• Znati delati s TK (orientacija TK, hoja…).

• Namen dela z TK 1:25.000 je priprava na delo s TK 1:50.000 (prva je podrobnejša in veliko primernejša za učenje in tovrstna tekmovanja).

• Pripraviti mladino na tekmovanje v gasilski orientaciji (znanje s predavanj za Mentorja mladine, Priročnik za delo z gasilsko mladino, Praktično delo).

Zavedanje, kje vse MM potrebuje znanja iz orientacije in zakaj to učimo gasilsko mladino - priprava mladine na prevzem operativnih nalog v gasilstvu.

Pristop k pripravi tekmovanja v orientaciji

• Poiskati ustrezen teren (PGD z možnostjo izvedbe).

• Več sestankov z organizatorjem (določiti vodjo, pomočnika, tehnično ekipo in logistiko).

• Kontakt z domačim PGD, ki pove, kje je tekmovanje možno izvesti.

• Kontakt z domačini (lastniki zemljišč), da se jih seznani z aktivnostmi in prosi za dovoljenje.

• Določiti okvirno traso, ki omogoča varno izvedbo – upoštevati težavnost terena in število ekip ter predlagano dolžino ustrezno prilagoditi – za dolžino proge se upošteva zračna razdalja.

• Logistično je lažje, da je trasa krožna (start in cilj na istem mestu); linijske variante se poslužujemo izjemoma.

• Predvideti, da vse ekipe in vse kategorije osvajajo KT v isti smeri (daljša se le pot glede na kategorijo).

• Pri določanju KT upoštevati dejavnik „ORIENTACIJA“, kar pomeni, da so KT postavljene na način, ki ekipam omogoča, da s svojim znanjem iz orientacije lahko izbirajo med večimi potmi od ene KT do druge in se same odločijo za najoptimalnejšo…

• Ogled terena in določitev lokacije KT (ustrezen prostor za konkretno KT, upoštevati možnost pristopa za logistično podporo). Za boljšo razporeditev KT in trase se lahko postavi t. i. »mrtve KT«, kjer se ne izvajajo vaje – le registracija ekipe.

• Pravočasno izdati razpis; zahtevati od ekip uporabo kompasa, osvajanje KT po zaporednih št. (tekoč potek, iskanje KT, lociranje izgubljene ekipe, se ne srečujejo in pomagajo), na terenu ne sme biti oznak poti in na kartah nobenih opisov poti.

• Organizacija ustrezne, z znanjem opremljene sodniške ekipe.

• Priprava testov in ostale dokumentacije.

• Razpored ekip in časovnica (glede na št. prijavljenih ekip zamik starta minimalno 2 minute, maximalno 5 min.); start mešano po kategorijah, da se podaljša zamik med ekipami v isti kategoriji.

• Določiti prostorsko razporeditev (glej primer).

• Za večja tekmovanja in če ni omejitev glede sodniškega kadra, ima vsaka kategorija svoje KT; v nasprotnem primeru se lahko nekatere KT po kategorijah združijo (npr. vozli in navezave…). KT je na terenu označena z listom.

• Sestanek s sodniki.

• 2 – 3 dni pred izvedbo pregled opreme in načrta izvedbe.

• Poskrbeti za zagotovitev Prve pomoči na terenu (štirikolesnik in ekipa za PP).

• Zagotoviti dvojno merjenje časa, beleženje mrtvega časa in dvojno beleženje napak (beležka sodnika).

• Zveze s posameznimi KT in vodjem.

• Na dan izvedbe neposredno pred začetkom obhod po trasi in kontrola posameznih KT ter opreme (zap. Št. KT in vrsta naloge).

• V terenske priprave je vključeno najmanjše možno število ljudi.

• POSKRBETI ZA NAJVEČJO MOŽNO STOPNJO »TAJNOSTI« PRIPRAV.

Izdela in priprava orientacijske karte

• Potrebno znanje iz orientacije in računalništva.

• Pridobiti ustrezno TK merila 1: 25.000.

• Skenirati TK.

• Ustrezno povečati in določiti merilo TK ter vnesti drugo potrebno vsebino (glej primer).

• Karto ažurirati (vnesti spremembe / obnoviti stanje / reambulacija) – predhodno si pomagaj s PISO portalom, google zemljevidi, TIS-om).

• Ogled in obhod terena; ugotoviti dejansko stanje in sproti beležiti spremembe na TK (več krat / 3 – 4 x in v različnih smereh) – lahko si pomagamo z GPS napravo (potek novih poti…).

• Opraviti „meritve in oceno“ terena.

• Ugotoviti morebitna neprimerna območja in jih ustrezno označiti (ekipe morajo opozorila upoštevati).

• TK elektronsko obdelati.

• Ugotovljeno stanje vnesti na TK, vnesti vse nove komunikacije, objekte in ostale spremembe, neobstoječe izbrisati.

• Na TK vnesti ostalo obvezno vsebino (merilo, oznako severa, legendo, opis KT, kategorija…).

• Na TK vnesti KT za različne kategorije.

• KT in povezave (priporočljive, a neobvezne) so rdeče barve.

• TK natisniti v barvah in preveriti stanje, KT ter kategorije.

• Karta mora biti izdelana s „110 % natančnostjo“.

• TK pripravlja ena oseba.

• POSKRBETI ZA »TAJNOST« KARTE.

KRATICE:

• TK – Topografska karta.

• KT – Kontrolna točka.

• PISO – Prostorski informacijski sistem obči.

• TIS – Telefonski imenik Slovenije.

• GPS – Globalni sistem pozicioniranja ali sistem globalnega pozicioniranja (angleško Global Positioning System.

LITERATURA IN VIRI:

• Priročnik za delo z gasilsko mladino 2011, Zbornik več avtorjev.

• Predavanja in usposabljanja iz orientacije v Slovenski vojski.

• Lastna praksa.

Pripravil: Dušan Pavli

Lik uspešnega mentorja

Vsako delo, ki ga sprejmemo v gasilski organizaciji je pomembno, častno in odgovorno. Področje dela z mladimi pa zahteva od nas tudi druge vrste kompetenc oziroma osebnostnih lastnosti, kot smo jih vajeni pri operativnem delu.

V naše vrste prihajajo zelo različni otroci. Razlikuje se tudi njihova motivacija, zaradi katere so se pridružili gasilskim vrstam. Tako so različna njihova pričakovanja, kaj bodo videli, kaj se bodo naučili, kaj bodo doživeli ter navsezadnje tudi kaj bodo dosegli pri gasilcih. Mentor mora prepoznati te motivatorje in zato vložiti veliko napora, da izpolni njihova pričakovanja in postane USPEŠEN MENTOR.

Prav bi bilo, da je vsak mentor večkrat tudi samokritičen, zato predlagam, da se ob naštetih trditvah, ki odlikujejo uspešnega mentorja, zamisli in ugotovi, če te lastnosti držijo tudi zanj:

· Strokovnjak;

· Dober organizator;

· Povezuje teorijo s prakso;

· Svetovalec/usmerjevalec;

· Upošteva osebnost;

· Spodbuja izobraževanje;

· Upošteva pripombe/predloge;

· Naklonjen mladim;

· Sproščen/dinamičen;

· Zrela osebnost;

· Učinkovito razloži/pojasni;

· Družbeno razgledan;

· Dosleden/sistematičen.

Mentorji se morajo zavedati, da jih pri delu z mladimi čaka mnogo pozitivnih, a žal tudi nekaj negativnih situacij. Mentorstvo je odgovorna naloga, saj se mora pri svojem delu soočiti z mnogo vlogami, katerih v vsakdanjem življenju verjetno še ni vajen. Vloge mentorja mladine so namreč: učitelj, vzgojitelj, pedagog, trener, vzgled, prijatelj, starš, zaupnik, junak, avtoriteta, nadzornik odnosov, psiholog, usmerjevalec, strokovnjak, izvrševalec, načrtovalec, voditelj, predstavnik PGD,…

Mentor, ki želi postati uspešen mentor, mora najprej v sebi razjasniti, kaj da in kaj ne odlikuje uspešnega mentorja!

· Uspešen mentor je…

Vprašajmo se, kakšno je pravzaprav merilo uspešnega mentorja. Percepcija uspešnosti je namreč od mentorja do mentorja lahko različna. Je uspešen mentor, če ekipe pod njegovim vodstvom vedno zmagujejo na tekmovanjih? Je uspešen tisti, ki ima veliko otrok v skupini? Je uspešen mentor tisti, ki uspe veliko otrok pripraviti za operativno delo?

Skupna ugotovitev je vsekakor ta, da se uspešnosti enostavno ne da izmeriti. Cilj, katerega je potrebno slediti, da lahko trdimo o naši uspešnosti je pravzaprav sila enostaven: »Otroci se morajo imeti lepo!«

· Zmaga ↔ Poraz ↔ Motivacija

Zmage in porazi so sestavni del kariere mentorja mladine v gasilski organizaciji. Obe situaciji pa zahtevajo, da otroke motiviramo še naprej. Manjša težava je, ko ekipa zmaga na tekmovanju, ko se vrnemo z izleta zadovoljni, siti in polni novih dogodivščin. Ampak tudi po zmagah je potrebna motivacija za dobro delo v prihodnje. Enostavno je potrebno najti nove cilje. Tako otroci, kot mentor se ne smejo zadovoljiti z doseženim. Več težav pa nam prinašajo porazi. Otroci imajo navadno velika pričakovanja, veliko so trenirali, svoj prosti čas so namenili tem treningom z razlogom. Zgodi pa se lahko drobna napaka, ki nas oddalji od pričakovanega uspeha. Razočaranje je popolno, popravni izpit je šele čez eno leto… Mentorjeva naloga je, da otroci ne izgubijo pozitivnega naboja, s katerim so prišli na tekmovanje, ampak da jim prav poraz nalije nove energije za dobro delo še naprej.

Ugotovili