VSEBINA

1. Cilj Zaveznistva in temeljne varnostne naloge 2

2. Jedro cezatlantskega partnerstva 6

3. Krepitev obrambnih zmogljivosti 9

4. Spreminjajoca se vloga sil Nata 12

5. Sirjenje varnosti s partnerstvom 16

6. Odpiranje Zaveznistva novim clanicam 20

7. Oblikovanje novih odnosov z Rusijo 22

8. Posebno partnerstvo z Ukrajino 26

9. Dialog s sredozemskimi drzavami 28

10. Ohranjanje miru in obvladovanje kriznih razmer 30

11. Odzivanje na civilne krizne razmere 34

12. Sodelovanje na podrocju znanosti in okolja 37

13. Kako deluje Nato 40

14. Spremenljivka in stalnica 44

1

Cilj Zaveznistva in osnovne varnostne naloge > 1

Kljucni cilj severnoatlantskega zaveznistva jezavarovati svobodo in varnost vseh njegovihclanic v Evropi in Severni Ameriki v skladu znaceli Ustanovne listine Zdruzenih narodov. Zadoseganje tega cilja Zaveznistvo glede nanaravo varnostnih izzivov, s katerimi sespopadajo clanice, uporablja svoj politicni vpliv invojasko zmogljivost. Kot se je spremenilostratesko okolje, se je spremenil tudi odzivZaveznistva na varnostne izzive. Se naprejohranja stabilnost na celotnem evroatlantskemobmocju in se razvija, da bi se spopadel z novimigroznjami, kot je terorizem, in drugimivarnostnimi izzivi, ki presegajo njegovotradicionalno obmocje odgovornosti.

Prek Organizacije Severnoatlantske pogodbe(North Atlantic Treaty Organisation – NATO), kije kljucnega pomena, njene clanice uresnicujejosvoje varnostne cilje. To je medvladnaorganizacija, v kateri drzave clanice ostanejopovsem suverene in neodvisne. Organizacijazanje pomeni forum za medsebojnaposvetovanja in sprejemanje odlocitev ozadevah, ki vplivajo na njihovo varnost. Nato jeorganiziran tako, da omogoca nenehnoposvetovanje, usklajevanje in sodelovanje medclanicami o politicnih, vojaskih, gospodarskih indrugih vidikih varnosti ter sodelovanje nanevojaskih podrocjih, kot so znanost,informacijska tehnologija, okolje in pomoc obnesrecah.

Po petih krogih siritve so se 12 ustanovnimclanicam Nata – Belgiji, Danski, Franciji, Islandiji,Italiji, Kanadi, Luksemburgu, Nizozemski,Norveski, Portugalski, Zdruzenemu kraljestvu inZdruzenim drzavam – pridruzile Grcija in Turcija(1952), Nemcija (1955), Spanija (1982) terCeska, Madzarska in Poljska (1999), v zadnjemkrogu siritve pa Bolgarija, Estonija, Latvija, Litva,Romunija, Slovaska in Slovenija (2004).

Kolektivna varnost

Zaveznistvo deluje po nacelu, da je varnostvsake drzave clanice odvisna od varnosti vsehclanic. Ce je ogrozena varnost ene clanice, tovpliva na vse. S podpisom Severnoatlantskepogodbe, s katero je bil leta 1949 Natoustanovljen, so se drzave clanice med sebojzavezale k spostovanju tega nacela, delitvitveganj in odgovornosti ter prednostimkolektivne obrambe. To tudi pomeni, da stevilnevidike obrambnega nacrtovanja in pripravclanice izvajajo skupaj in ne vsaka zase kot vpreteklosti. Delijo si tudi stroske zagotavljanjazmogljivosti, potrebnih za ucinkovito skupnousposabljanje in delo vojaskih sil. Vsaka drzavaostaja samostojna in svobodna pri sprejemanjusvojih odlocitev, vendar pa so kolektivno sskupnim nacrtovanjem in delitvijo virov lahkodelezne veliko visje ravni varnosti, kot bi jo katerakoli lahko dosegla sama. To ostaja temeljnonacelo varnostnega sodelovanja v Natu.

Cezatlantska povezava

Podpis Severnoatlantske pogodbe vWashingtonu leta 1949 je bil nekaj povsemnovega v sodobnem casu. Pogodba ni lezmanjsala nevarnosti zunanje agresije, temvecje scasoma zdruzila vecje evropske drzave, ki sobile v preteklosti pogosto v vojni, ter takoodpravila nevarnost vojaskega spopada mednjimi. Pravzaprav bi postale odvisne druga oddruge in z medsebojno delitvijo varnosti bi zavecjo blaginjo lahko ucinkovito sodelovale tudina stevilnih drugih podrocjih. Severnoatlantskapogodba pa je pomembna tudi iz drugihrazlogov. Vzpostavila je partnerstvo za varnostmed evropskimi clanicami Zaveznistva na enistrani in Zdruzenimi drzavami in Kanado na drugiter tako ustvarila stalno cezatlantsko povezavomed Evropo in Severno Ameriko.

2

Preoblikovanje Nata

Ob ustanovitvi Zaveznistva leta 1949 soSovjetsko zvezo videli kot najvecjo groznjosvobodi in neodvisnosti Zahodne Evrope.Komunisticna ideologija, politicni cilji in metodeter vojaska zmogljivost so pomenili, da si neglede na resnicne namene Sovjetske zvezenobena zahodna vlada ni mogla privosciti, da bizanemarila moznost konflikta. Zato je bila glavnanaloga Zaveznistva v letih od 1949 do koncaosemdesetih – obdobje, znano kot hladna vojna– imeti dovolj vojaskih zmogljivosti za obrambonjegovih clanic pred vsemi oblikami agresijeSovjetske zveze in Varsavskega pakta.Stabilnost, ki jo je v tem casu zagotavljal Nato, jeZahodni Evropi kot celoti z ustvarjanjemzaupanja in predvidljivosti, ki sta kljucna pogojaza gospodarsko rast, po drugi svetovni vojniomogocila ponovno zagotoviti blaginjo.

Politike, o katerih so se sporazumele drzaveclanice Nata, so se nenehno razvijale v lucispreminjajocega se politicnega okolja. Po koncuhladne vojne pa so se politike in organiziranostZaveznistva korenito spremenile, tako da kazejo

spremenjeno politicno in vojasko okolje v Evropiter pojav novih grozenj varnosti. Konceptobrambe je bil razsirjen, tako da vkljucuje dialogin prakticno sodelovanje z drugimi drzavamizunaj Zaveznistva kot najboljse sredstvo zautrditev evroatlantske varnosti.

Danes je Nato veliko vec kot le obrambnozaveznistvo. Nekdanjim nasprotnikom je ponudilroko in zdaj si prizadeva zgraditi in ohraniti mir invarnost na celotnem evroatlantskem obmocju.Za dosego tega cilja Zaveznistvo prevzema vsevec nalog in sprejema vedno bolj prilagodljive,inovativne in pragmaticne nacine resevanjaneizogibno zapletenih zadev. Pri tem se jeponovno okrepila osrednja vloga Nata prizagotavljanju varnosti evroatlantskega obmocjain stevilne partnerske drzave se zelijo vclaniti vZaveznistvo. Trem srednje- invzhodnoevropskim drzavam – Ceski, Madzarskiin Poljski – je ze leta 1999 uspelo doseci ta cilj.Se sedmim drzavam – Bolgariji, Estoniji, Latviji,Litvi, Romuniji, Slovaski in Sloveniji – je to uspeloleta 2004.

Za preoblikovanje Nata v zadnjem desetletju jeznacilna vrsta vizionarskih pobud, ki pomenijokonkretne, izredno prakticne odgovore na novevarnostne izzive in priloznosti v okolju po hladnivojni. Pobude vkljucujejo Partnerstvo za mir,posebne odnose z Rusijo in Ukrajino, dialog ssredozemskimi drzavami, Akcijski nacrt zaclanstvo, s katerim naj bi drzavam kandidatkampomagali izpolniti Natove standarde, inucinkovito sodelovanje z Evropsko unijo,Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropiin Zdruzenimi narodi. Nato se tudi dejavnoukvarja z novimi varnostnimi izzivi, tako da vodioperacije za obvladovanje kriznih razmer naBalkanu in deluje kadar koli in kjer koli je treba vboju proti terorizmu in drugim novim groznjamzunaj evroatlantskega obmocja.

Poleg tega pa za izboljsanje svoje sposobnostipri prevzemanju novih nalog Nato prilagaja in 3

krepi svoje zmogljivosti. V ta namen so bile navrhu v Pragi leta 2002 zacete tri kljucne pobude:ustanovitev Natove odzivne sile, reformavojaske strukture poveljevanja in praska zavezaza doseganje zmogljivosti, ki z zavezanostjo inpobudami za sodelovanje posameznih drzavclanic resuje pomanjkljivosti na podrocjuzmogljivosti.

Temeljne varnostne naloge

Strateski koncept Zaveznistva kot izjava o ciljih intemeljnih varnostnih nalogah Zaveznistvazagotavlja usmeritve o politicnih in vojaskihsredstvih za njihovo uresnicevanje. Prva objavatega dokumenta leta 1991 je postavila jasenmejnik s preteklostjo. Med hladno vojno so biliprimerljivi obcutljivi dokumenti strateskeganacrtovanja seveda zaupni.

Sedanji Strateski koncept Nata, objavljen leta1999, opisuje varnostna tveganja Zaveznistvakot ″vecsmerna in tezko predvidljiva″. V njem soopredeljene temeljne varnostne nalogeZaveznistva:• delovati kot temelj stabilnosti na

evroatlantskem obmocju;• biti forum za posvetovanje o varnostnih

vprasanjih;• odvracati in braniti se pred vsako groznjo

agresije, na katero koli drzavo clanico Nata;• prispevati k ucinkovitemu preprecevanju

konfliktov in dejavno obvladovati kriznerazmere;

• spodbujati siroko partnerstvo, sodelovanje indialog z drugimi drzavami na evroatlantskemobmocju.

Pri ocenjevanju predvidljivih varnostnih izzivov intveganj Strateski koncept iz leta 1999 ugotavlja,da se stratesko okolje na splosno se naprejpozitivno spreminja in da je Zaveznistvo polegdrugih organizacij igralo kljucno vlogo pri krepitvievroatlantske varnosti vse od konca hladnevojne.

Ceprav je groznja vsesplosne vojne v Evropiskorajda izginila, se clanice Zaveznistva in drugedrzave evroatlantskega obmocja spopadajo zdrugimi tveganji in negotovostjo, vkljucno zetnicnim konfliktom, krsenjem clovekovih pravic,politicno nestabilnostjo in gospodarskokrhkostjo. Poleg tega sirjenje jedrskega,bioloskega in kemicnega orozja in njihovihnosilcev vzbuja veliko skrb. S sirjenjemtehnologije pa lahko morebitni nasprotniki selazje pridejo do prefinjenih vojaskih zmogljivosti.

Varnost Zaveznistva mora upostevati svetovnadogajanja in nanjo lahko vpliva sirsi krog tveganj,vkljucno s teroristicnimi dejanji, sabotazo,organiziranim kriminalom in motenjem tokazivljenjsko pomembnih virov. Vse od objaveStrateskega koncepta leta 1999 in po napadih naZdruzene drzave septembra 2001 se pripravljanova temeljita ocena groznje terorizma intveganja zaradi neuspelih drzav.

4

Prvo sklicevanje na 5. clen

Jedro Severnoatlantske pogodbe, ustanovnelistine Nata, je 5. clen, ki doloca, da seoborozeni napad na eno pogodbenico steje zanapad na vse pogodbenice. V odzivu nasklicevanje na 5. clen vsaka zaveznica doloci vposvetovanju z drugimi zaveznicami, kakolahko najbolje prispeva h kakrsnemu koliukrepanju, ki se zdi potrebno za ponovnovzpostavitev in ohranitev varnosti nasevernoatlantskem obmocju, vkljucno zuporabo oborozene sile.

Na 5. clen so se prvic sklicevali 12. septembra2001, takoj po teroristicnih napadih naZdruzene drzave 11. septembra. Sklicevanje jebilo sprva le zacasno, dokler ni bilougotovljeno, da so bili napadi vodeni iz tujine,kar je bilo potrjeno 2. oktobra 2001, ko soameriski predstavniki Severnoatlantskemusvetu predlozili ugotovitve preiskav napadov, vkaterih so prisli do sklepa, da je za napadeodgovorna teroristicna mreza Al Kaida.

Zaveznice so se 4. oktobra sporazumele o vrstiukrepov, s katerimi bi pomagale kampanji zaboj proti terorizmu pod vodstvom ZDA. Ukrepivkljucujejo vecjo izmenjavo obvescevalnihpodatkov in boljse sodelovanje, dovoljevanjepreletov, dostop ameriskih in drugihzavezniskih plovil in letal do pristanisc inletalisc za protiteroristicne operacije ternamestitev dela Natovih stalnih mornariskih silv vzhodno Sredozemlje in letal Zaveznistva ssistemom za opozarjanje in nadzor iz zraka(AWACS) v Zdruzene drzave. Poleg teganekatere zaveznice na prosnjo ZDA prispevajov skladu s svojimi viri in zmoznostmi. Pomocobsega vojasko podporo ter pravne in financneukrepe za ustavitev dotoka sredstevteroristicnim organizacijam.

5

Jedro cezatlantskega partnerstva > 2

Vloga Nata pri zagotavljanju varnosti njegovihdrzav clanic ter prevzemanju novih nalog zasiritev varnosti in stabilnosti se na druga obmocjatemelji na dolgotrajnem partnerstvu medclanicami iz Evrope in Severne Amerike. Zaradiopustosenja po drugi svetovni vojni so bileevropske drzave glede varnosti zelo odvisne odZdruzenih drzav in Kanade. Severnoameriskizavezniki so na evropskih tleh namestili velikostevilo oborozenih sil. Ze od samega zacetkaZaveznistva igrajo kljucno vlogo pri evropskivarnosti – vlogo, ki je osrednjega pomena zakoncept cezatlantske varnosti in nepogresljivsteber Zaveznistva.

Z leti so se severnoameriske sile v Evropistevilcno postopno zmanjsevale. Vecino sil, ki sona voljo Zaveznistvu za obrambo Evrope, sodolga leta zagotavljale njegove evropskezaveznice. Evropske zaveznice zagotavljajovecino mirovnih sil na Balkanu pod vodstvomNata, ki jih podpirajo obsezni kontingenti enot izpartnerskih drzav in drugih neclanic Nata.

Zdruzene drzave pa kljub temu se vednoprevzemajo nesorazmerno velik delez stroskovvarnosti Zaveznistva in neenakovreden delezodgovornosti za dejanja Zaveznistva, kar jeposledica neuravnotezenosti Zdruzenih drzav indrugih zaveznic glede vojaskih zmogljivosti. Vzacetku devetdesetih so evropske zaveznice in

Kanada prejele mirovno dividendo po koncanihladni vojni, vendar niso vlagale v prilagajanjesvojih vojaskih zmogljivosti novim varnostnimizzivom. Se vedno so odvisne od Zdruzenihdrzav na stevilnih kljucnih podrocjih, kot soletalski prevozi za hitro namestitev vojaskih sil,satelitske komunikacije in druga podrocja, kizahtevajo najsodobnejse tehnoloskezmogljivosti.

Med konflikti na Balkanu v devetdesetih so prisledo izraza pomanjkljivosti evropskih obrambnihzmogljivosti, ki so pokazale, da evropske drzaveniso sposobne ukrepati brez podpore Zdruzenihdrzav in prepreciti siritev konflikta. Proti koncudevetdesetih sta Nato in Evropska unija (EU)zacela z locenimi pobudami za krepitevobrambnih zmogljivosti. Leta 1999 sta seorganizaciji dogovorili o ustanovitvi strateskegapartnerstva.

Nauki balkanskega konflikta

Ko je na zacetku devetdesetih v Bosni inHercegovini izbruhnila drzavljanska vojna, jeEvropska unija poslala opazovalce, daspremljajo izvajanje resolucij Zdruzenih narodov,ki pa niso imeli niti politicnega mandata nitivojaskih sil, da bi storili kaj vec. Zdruzeni narodiso napotili sile, ki pa so bile primernejse zaohranjanje kot pa vzpostavljanje miru – in kmalu6

je postalo jasno, da bo boje mogoce koncati le ssilo. Zaveznistvo je sprva oklevalo, ker poslediceuporabe Natovih sil zunaj tradicionalnegaobmocja Nata se niso bile opredeljene. Ker pa sose razmere slabsale, je bila udelezba Nata medletoma 1992 in 1995 vedno vecja, ko jezagotavljal vojasko podporo za spremljanje inizvajanje resolucij in sankcij Zdruzenih narodov.Ko je bil s posredovanjem Zdruzenih drzavkoncno podpisan mirovni sporazum konec leta1995, je njegovo uresnicevanje podpiralo 60 000vojakov pod vodstvom Nata, od katerih je bilo20 000 ameriskih.

Stiri leta pozneje, ko se je na Kosovu stopnjevalonasilje in poslabsala humanitarna kriza, je bilznova Nato v celoti tisti, ki je ukrepal po vsehneuspelih pogajalskih prizadevanjih za resitevkonflikta. Kriza je le se potrdila pomanjkljivostievropskih obrambnih zmogljivosti, ki so bileugotovljene ze prej. Med zracnimi napadi sovecino poletov opravila ameriska letala in ko jebilo treba razmestiti mirovne sile za Kosovo, jedo popolnitve enot preteklo kar nekaj mesecev.

Danes Evropa nima potrebnih zmogljivosti zazacetek in nadaljevanje vojaske operacije,kakrsna je bila potrebna za ustavitev spopadov vBosni in na Kosovu. Vendar pa Evropska unijazdaj resno ukrepa za krepitev svojih zmogljivostiin je tudi razvila okvir za sodelovanje med EU inNatom (glej spodaj). To je Natu omogocilo, da naEvropsko unijo prenese svoje poslanstvo vNekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji*,kamor so leta 2001 na prosnjo predsednikadrzave prisle Natove sile, da bi v njej resile krizo(glej 10. poglavje). Marca 2003 je Evropska unijaz uporabo Natovih zmogljivosti zacela operacijoConcordia, s katero je prevzela naloge od Nata,

ki je enotam pod vodstvom EU zagotavljalpomembno nacrtovanje in logisticno podporo.Poleg tega sta se julija 2003 Nato in Evropskaunija dogovorila za skupen strateski pristop dozahodnega Balkana in razpravljata o moznosti,da Evropska unija ob podpori Nata do konca leta2004 prevzame odgovornost za varnost v Bosniin Hercegovini.

Krepitev evropskih zmogljivosti

Balkanske izkusnje so sprva evropske drzavespodbudile k ukrepanju. Evropska unija jepospesila svoja prizadevanja za razvoj evropskevarnostne in obrambne politike, ki bi imelapotrebne zmogljivosti za odzivanje na kriznerazmere. Najprej je obrambna in varnostnavprasanja v imenu Evropske unije obravnavalalocena skupina evropskih drzav, znana podimenom Zahodnoevropska unija1. Na svojemvrhu v Helsinkih decembra 1999 se je Evropskaunija odlocila, da bo v prihodnje sama resevaletake zadeve, in je tako zacela vzpostavljatipotrebne strukture. Zastavila si je tudi t. i. glavnicilj, in sicer da bo leta 2003 sposobna razmestitiin vsaj eno leto vzdrzevati sile za hitroposredovanje z najvec 60 000 pripadniki.

Zaveznistvo se je obvezalo, da bo okrepilo svojevropski steber z razvijanjem ucinkoviteevropske varnostne in obrambne identitete.Namen te pobude je bil podpreti Evropsko unijo vnjenih prizadevanjih za razvoj verodostojnevarnostne vloge in hkrati pomagati prioblikovanju mocnejsega in enakovrednejsegacezatlantskega odnosa, tako da evropskimzaveznikom omogoci ucinkovitejse in boljusklajeno sodelovanje pri nalogah in dejavnostihZaveznistva. Zato je Nato v devetdesetih sprozil

1 Zahodnoevropska unija – ZEU (Western European Union – WEU): Ustanovljena po Bruseljski pogodbi za gospodarsko,socialno in kulturno sodelovanje ter kolektivno samoobrambo iz leta 1948, ki so jo podpisali Belgija, Francija, Luksemburg,Nizozemska in Zdruzeno kraljestvo. Pozneje so se pridruzile se Grcija, Italija, Nemcija, Portugalska in Spanija. Funkcije, po-vezane z obvladovanjem kriznih razmer in clovekoljubnimi nalogami, je prevzela Evropska unija po odlocitvah, sprejetih na vrhuEU v Helsinkih leta 1999. Obveznosti po Bruseljski pogodbi, ki se nanasajo na kolektivno obrambo, ostajajo nespremenjene inzanje skrbi preostali del sekretariata Zahodnoevropske unije. 7

proces zagotavljanja pristne evropskezmogljivosti za obvladovanje kriznih razmer breznepotrebnega podvajanja vojaskih sredstev inzmogljivosti, ki so ze na voljo v Natu. Kljucnegapomena v tem procesu je bil koncept ″locljivih,vendar ne locenih sil″, ki bi omogocil uporaboNatovih sredstev in zmogljivosti v morebitnihoperacijah odzivanja na krizne razmere podvodstvom Evropske unije.

Ob spoznanju, da namerava Evropska unijasama postati akter varnosti, so vodilni v Natu navrhu v Washingtonu aprila 1999 izrazilipripravljenost, da opredelijo in sprejmejopotrebno ureditev, ki bi bistvene dele Natovihvojaskih sredstev in zmogljivosti dala na voljo zaoperacije odzivanja na krizne razmere podvodstvom EU, v katerih Nato kot celota ne bi bilvojasko angaziran. Po odlocitvah EU v Helsinkihje Nato zacel pogovore in posvetovanja omedsebojnem sodelovanju neposredno zEvropsko unijo.

Od takrat so bile opredeljene nove oblikesodelovanja. Nato in Evropska unija stadecembra 2002 objavila skupno izjavo o svojemrazvijajocem se strateskem partnerstvu in semarca 2003 sporazumela o vrsti dokumentov osodelovanju pri obvladovanju kriznih razmer –vkljucno z dogovori, znanimi pod imenom ″Berlinplus″ – glede uporabe Natovih sredstev inzmogljivosti v operacijah pod vodstvom EU.Tako sta temu strateskemu partnerstvu dalavsebino in odprla vrata za usklajeno ukrepanje.Ureditev stalnih stikov bo omogocila vecsodelovanja in posvetovanja na operativni ravni.Dogovorili so se o celici EU na Vrhovnempoveljstvu zavezniskih sil za Evropo v belgijskemMonsu in o predstavnikih Nata v Vojaskem stabuEU.

Nato in Evropska unija sta tudi sklenilasporazum, namenjen zagotavljanju doslednosti,preglednosti in medsebojne krepitve prirazvijanju zahtev obeh organizacij po

zmogljivostih. Maja 2003 se je prvic sestalaskupina EU in Nata za zmogljivosti. Pobude zakrepitev obrambnih zmogljivosti Zaveznistva(glej 3. poglavje) naj bodo usklajene z Akcijskimnacrtom Evropske unije za evropske zmogljivostiin doseganjem njegovega glavnega cilja in bodopomagale doseci prepotrebne izboljsavezmogljivosti evropskih zaveznikov na kljucnihpodrocjih.

Zaveznistvo ostaja sredstvo, s katerim si vsenjegove clanice zagotavljajo kolektivnoobrambo. Nato je se vedno eden od temeljevevroatlantske varnosti in je obdrzal svoj mandatin sposobnost za obvladovanje kriznih razmer tervzpostavljanje in ohranjanje miru. Ciljsodelovanja med EU in Natom na podrocjuvarnosti je povecati moznosti, ki so na voljo zaresevanje kriz in konfliktov, in se hkrati izognitipodvajanju. S tem bi okrepili evropske vojaskezmogljivosti, tako da bi s prihodnjimi operacijamipod vodstvom EU resevali krize, v katerih Natokot celota ne sodeluje.

8

Krepitev obrambnih zmogljivosti> 3

Zavezniki si skupaj prizadevajo krepiti svojeobrambne zmogljivosti, da bi Natu omogocilizagotoviti sile, ki se lahko hitro napotijo naobmocje, na katerem so potrebne, vzdrzujejooperacije na daljavo in casovno vodene operacijeter cim hitreje in ucinkoviteje dosezejo svoje cilje,pri tem pa civilnemu prebivalstvu povzrocijo cimmanj nenamerne skode. Vzdrzevanje zadovoljivihvojaskih zmogljivosti in trdna pripravljenost zakolektivno ukrepanje ostajata osrednjegapomena v danasnjem varnostnem okolju. Obkrizah, ki bi lahko ogrozile varnost zaveznikov,morajo biti Natove sile sposobne dopolniti in utrditipoliticna dejanja ter prispevati k obvladovanjutovrstnih kriz in njihovemu mirnemu resevanju.

Izboljsanju zmogljivosti so zagon dali zavezniki nasrecanju v Washingtonu aprila 1999, ko sooblikovali svojo vizijo Zaveznistva za 21. stoletje:Zaveznistvo, ki bo vecje, zmogljivejse inprilagodljivejse, zavezano kolektivni obrambi insposobno prevzeti nove naloge, vkljucno spomocjo pri preprecevanju konfliktov ter dejavnoudelezbo v operacijah za obvladovanje kriznihrazmer in odzivanje nanje. Predstavili so pobudoza obrambne zmogljivosti, s katero naj bi izboljsaliNatove obrambne zmogljivosti na kljucnihpodrocjih.

V naslednjih treh letih je bil pri pobudi zaobrambne zmogljivosti dosezen napredek nanekaterih podrocjih, in sicer na tistih, ki sozahtevala manj virov, ostale pa so pomanjkljivostipri kriticnih zmogljivostih in izvedba je bilaprepocasna. Medtem pa sta zaradi nevarnostinovih in asimetricnih grozenj – grozenjnasprotnikov, ki izkoriscajo ranljivost sodobnihdruzb in vojasko mocnejsih strani ter pogosto brezusmiljenja uporabljajo nekonvencionalnasredstva, se zlasti terorizem – prilagajanje inposodabljanje se toliko nujnejsi. Teroristicninapadi na Zdruzene drzave septembra 2001 sojasno opozorili na groznjo, ki jo pomeni terorizem.Operacije v Afganistanu pod ameriskimvodstvom, ki so sledile, so poudarile se nadaljnjepomanjkljivosti pri zmogljivostih zaveznic.

Tako so se na vrhu v Pragi novembra 2002zavezniki obvezali k bolj osredotocenemu

pristopu h krepitvi Natovih vojaskih zmogljivosti,kot elementa v sveznju ukrepov za povecanjeucinkovitosti prihodnjih operacij iz celotnegaspektra nalog Zaveznistva, vkljucno z bojem protiterorizmu. Za izboljsanje obrambnih zmogljivostiZaveznistva so sprejeli pristop s tremi elementi:nova pobuda za zmogljivosti, in sicer praskazaveza za doseganje zmogljivosti, Natoveodzivne sile ter racionalizirana strukturapoveljevanja. Poleg tega so bile dane stevilneobrambne pobude za spopadanje z novimigroznjami.

Zaradi boljse interoperabilnosti in vecjih kriticnihzmogljivosti bodo evropske zaveznice lahko boljein bolj usklajeno prispevale k izvajanju Natovihnalog, ko bodo odpravile pomanjkljivostievropskih obrambnih zmogljivosti. Tovrstneizboljsave naj bi tudi krepile prizadevanjaEvropske unije, da razvije vojaske zmogljivosti indoseze svoj glavni cilj – imeti pripravljene sile zahitro posredovanje v velikosti korpusa.

Praska zaveza za doseganjezmogljivosti

Pobuda za obrambne zmogljivosti se jeosredotocila na zmogljivosti Zaveznistva kotcelote in ni vsebovala obveznosti posameznihdrzav. Tako so v praski zavezi za doseganjezmogljivosti posamezne zaveznice zapisale trdnein javne obljube o dolocenih izboljsavah kljucnihvojaskih zmogljivosti z dolocenimi casovnicami ins spremljanjem uresnicevanja na visoki ravni.

Kljucna podrocja zmogljivosti so strateski zracniin morski most; polnjenje letal z gorivom v zraku,za boj hitro pripravljene enote za bojno podporo inoskrbo, poveljevanje, vodenje in zveze,opazovanje iz zraka, pridobivanje obvescevalnihpodatkov, opazovanje in opredelitev ciljev; bojnaucinkovitost, vkljucno z natancno vodenimiizstrelki in zatiranjem sovraznikove zracneobrambe, ter zmogljivosti za kemicno, biolosko,radiolosko in jedrsko obrambo.

Za krepitev obrambnih zmogljivosti bodo moralestevilne clanice dolociti dodatne prednostnenaloge znotraj svojih obrambnih proracunov, na

9

primer za zmanjsevanje ravni sil in preusmerjanjevirov v posodabljanje opreme. Toda v stevilnihprimerih smotrnejsa poraba denarja ne bo dovolj,ampak bo treba najti tudi dodatne financne vire. Vtem trenutku se iscejo stroskovno ucinkoviti naciniza odpravljanje pomanjkljivih obrambnihzmogljivosti, na primer zdruzevanje vojaskihzmogljivosti, vecja specializacija, zdruzenonabavljanje opreme ter skupno in vecnacionalnofinanciranje.

Praska zaveza za doseganje zmogljivosti bo vsajza stirikrat povecala stevilo velikih transportnihletal v Evropi, z zdruzevanjem sredstev pa bodoevropske zaveznice izboljsale tudi svojezmogljivosti za polnjenje letal z gorivom v zraku.Obseg neameriskih natancno vodenih izstrelkoviz zraka naj bi se po napovedih povecal za 40 %do leta 2007.

Natove odzivne sile

Natove sile za ukrepanje bodo tehnolosko razvite,prilagodljive, za boj pripravljene, interoperabilnein vzdrzljive sile, ki bodo vkljucevale kopenske,pomorske in zracne elemente, sposobne izvajaticeloten razpon nalog Zaveznistva. Razvoj tehvisoko pripravljenih sil bo tudi pobudnik zaizboljsevanje napredka in vecjo interoperabilnostvojaskih zmogljivosti zaveznistva, kar bozagotovilo njihovo stalno prilagajanjenastajajocim varnostnim izzivom.

Prva konferenca o oblikovanju tovrstnih sil jepotekala julija 2003, oktobra 2003 pa je biloblikovan prototip teh sil. Po pricakovanjih naj bite sile dosegle zacetne operativne zmogljivosti dooktobra 2004, v celoti pa naj bi bile pripravljene zadelovanje do oktobra 2006. Takrat bodo steleokrog 21 000 pripadnikov in imele na voljonamenska vrhunska bojna letala, ladje, vojaskavozila, oskrbo, logistiko, zveze in obvescevalne

podatke. Sile se bodo razmestile na kriznemobmocju v petih dneh in se vzdrzevale do 30 dni.

Nova poveljniska struktura

Voditelji zaveznic so na praskem vrhu podprlizmogljivejso, ucinkovitejso in za boj pripravljenopoveljnisko strukturo pod dvema strateskimapoveljstvoma, enim operativnim in drugimfunkcionalnim. Podrobnosti glede novepoveljniske strukture so bile dorecene junija 2003in kazejo na potrebo po manjsih, proznejsih inhitro pripravljenih silah, primernejsim za novenaloge Nata. Stevilo poveljstev je zmanjsano z 20na 11, prav tako pa so bile na novo opredeljenenjihove pristojnosti.

Vsi operativni generalstabi zdaj spadajo podZaveznisko poveljstvo za operacije pri Vrhovnempoveljstvu zavezniskih sil v Evropi (SHAPE) ssedezem v Belgiji. Slednjega podpirajo dveskupni poveljstvi sil, ki bosta lahko sestavljalivrhovni stab Skupnih zdruzenih namenskihkopenskih sil (CJTF) na kopnem, in pa trden, amanjsi stalni vrhovni stab, iz katerega bo mogoceizpeljati vrhovno poveljstvo CJTF na morju.Skupne zdruzene namenske sile so proznepoveljniske strukture, ki vojaskim poveljnikomomogocajo, da uporabijo oskrbo iz razlicnih drzavin tako zadovoljijo posebne zahteve dolocenevojaske operacije.

Novo Zaveznisko poveljstvo za preoblikovanje(ACT) je pristojno za nadzor nad preoblikovanjemzmogljivosti Nata in za spodbujanjeinteroperabilnosti njegovih sil. To poveljstvozamenjuje nekdanje Poveljstvo atlantskih sil inima sedez v Norfolku, v ameriski zvezni drzaviVirginiji, navzoce pa je tudi v Evropi. Dejstvo, da jevrhovni zavezniski poveljnik za preoblikovanjetudi poveljnik ameriskega poveljstva zdruzenihsil, ki je notranje gibalo sprememb za ameriske

10

sile, prinasa ocitne prednosti. Vrhovnozaveznisko poveljstvo za preoblikovanje bo imelokljucno vlogo pri prilagajanju zmogljivosti inrazvijanju doktrine za nove Natove odzivne sile.

Boj proti novim groznjam

V Pragi so bile sprejete stevilne pobude zapovecanje zmogljivosti Zaveznistva za boj protiterorizmu in drugim novim varnostnim groznjam.Podpore je bil delezen tudi vojaski konceptobrambe proti terorizmu. Sprozeno je bilosodelovanje s partnerskimi drzavami v oblikiakcijskega nacrta za boj proti terorizmu, ki boomogocal izmenjavo obvescevalnih podatkov inizboljsal civilno pripravljenost na morebitnenapade s kemicnim, bioloskim ali radioloskimorozjem na civilno prebivalstvo ter pomagalodpravljati posledice.

Sprozenih je bilo pet pobud za krepitevzmogljivosti Zaveznistva pred jedrskim, bioloskimin kemicnim orozjem, in sicer: analitski laboratorijza razvijanje prototipov, skupina za odzivanje nadogodke, virtualni center odlicnosti za obramboproti RKB-orozju, Natova zascita za biolosko in

kemicno obrambo ter sistem za nadzor nadboleznimi. Poleg tega se pripravlja tudi studijaizvedljivosti o Natovi protiraketni obrambi, kiproucuje moznosti za zascito ozemlja, sil inprebivalcev celotnega Zaveznistva predvsakovrstnimi izstrelki. Prav tako se krepijo tudizmogljivosti za obrambo pred napadi naracunalniske informacijske sisteme.

1. decembra 2003 je stopnjo zacetne operativnezmogljivosti dosegel nov vecnacionalni bataljonza obrambo pred kemicnim, bioloskim,radioloskim in jedrskim orozjem. Bataljon imasedez v Libercu, na severnem delu Ceske, svojokoncno operativno zmogljivost za delovanje voperacijah Nata pa naj bi dosegel julija 2004. Prizacetnem oblikovanju bataljona je sodelovalo 13drzav: Belgija, Ceska, Italija, Kanada, Madzarska,Norveska, Poljska, Portugalska, Romunija,Spanija, Turcija, ZDA in Zdruzeno kraljestvo.

11

Spreminjajoca se vloga sil Nata > 4

Vse od ustanovitve Nata je bila temeljna vlogazavezniskih sil zagotavljati varnost in ozemeljskocelovitost drzav clanic. Naloga zagotavljanjavarnosti z odvracanjem in kolektivno obramboostaja njegova temeljna odgovornost, vendar pasta se od konca hladne vojne vloga inorganizacija Natovih sil zelo spremenili, zato dasta se lahko prilagodili nastajajocemuvarnostnemu okolju in spodbujali vojaskosodelovanje s partnerskimi drzavami.

Med hladno vojno se je Natovo obrambnonacrtovanje osredotocilo predvsem naohranjanje zmogljivosti, potrebnih za obrambopred morebitno agresijo Sovjetske zveze inVarsavskega pakta. Ob padcu berlinskega ziduso nekateri predlagali, da Nato ni vec potreben.Vendar pa je sicer manj sovrazna evroatlantskavarnost postala bolj zapletena in stevilni noviizzivi so prisli iz neevropskega prostora,vkljucno z neuspelimi drzavami, sirjenjemorozja za mnozicno unicenje in njegovihnosilcev ter terorizmom. Nove naloge napodrocju varnosti so se izoblikovale na zacetkudevetdesetih ob etnicnih konfliktih na Balkanu,kamor so na koncu poklicali Natove sile, dazagotovijo podporu miru in obvladajo kriznerazmere.

Novejsi primer so teroristicni napadi septembra2001 in operacije v Afganistanu, ki so sledile, dabi izkoreninili Al-Kaido, teroristicno skupino,odgovorno za napade. To je vodilo k vse vecjizaskrbljenosti zaradi groznje, ki jo pomenijoterorizem, neuspele drzave in sirjenje orozja zamnozicno unicenje. Natove sile zdaj prispevajok obrambi pred terorizmom in imajo siroko vlogov mednarodnih operacijah za podporo miru,zaradi katerih Nato prvic v svoji zgodovini delujezunaj evroatlantskega obmocja. Ceprav sogroznje, s katerimi se danes spopadaZaveznistvo, potencialno manj apokalipticnekot med hladno vojno, so zelo resnicne,zahtevajo nujno ukrepanje in so pogostonepredvidljive.

Konvencionalne sile Nata

Od hladne vojne dalje se je skupno stevilovojakov konvencionalnih sil znatno zmanjsalo:od zacetka devetdesetih se je za 35 % zmanjsalostevilo Natovih kopenskih sil, ki so jihzagotavljale drzave clanice, za vec kot 30 %glavna mornariska plovila in za okoli 40 % bojneeskadrilje letalstva. Vecina sil ni vec nenehno vvisoki stopnji pripravljenosti in so reorganiziranetako, da so bolj prilagodljive in mobilne ter lahkoopravljajo novo vlogo podpiranja miru inobvladovanja kriznih razmer ter ucinkovitosodelujejo s silami drzav neclanic.

Eden od primerov, kako so nove okoliscinepripeljale do sprememb v organizacijizavezniskih vojaskih sil, je uvedba vojaskegakoncepta Skupnih zdruzenih namenskih sil(CJTF). Ta koncept zagotavlja prozno strukturo,ki vojaskim poveljnikom omogoca, da uporabijooskrbo iz razlicnih drzav in tako zadostijoposebnim zahtevam dolocene vojaskeoperacije. S konceptom pa sta enostavnejsa tudivkljucevanje drzav neclanic v mirovne operacijepod vodstvom Nata ter uporaba Natovih sredstevin zmogljivosti.

Natovi novi vlogi obvladovanja kriznih razmer inzagotavljanja mirovne podpore (vec podrobnostinajdete v 10. poglavju) sta od sredinedevetdesetih let vse pomembnejsi. Med letoma1992 in 1995 so Natove sile sodelovale v vojni vBiH in pri tem podpirale Zdruzene narode,pomagale nadzirati in uveljavljati sankcije ZN naobmocju Jadrana ter prepoved preleta nadBosno in Hercegovino in zagotavljale tesnozracno podporo Zascitnim silam ZN na kopnem.Zracni napadi avgusta in septembra 1995 zaprekinitev obleganja Sarajeva so pomagalispremeniti ravnotezje moci in zagotoviti mirovnisporazum. Nato je decembra 1995 na toobmocje napotil tudi vecnacionalne sile zmandatom ZN, ki so zagotavljale izvajanjevojaskih vidikov mirovnega sporazuma.

12

Natova vloga obvladovanja kriznih razmer je bilaznova okrepljena spomladi 1999, ko so zaveznikiuvedli zracne napade proti jugoslovanskemurezimu ter ga tako prisilili, da je zacel spostovatizahteve mednarodne skupnosti za prekinitevpoliticnega in etnicnega nasilja na Kosovu. Naobmocje so bile takrat napotene stevilcnevecnacionalne sile pod vodstvom Nata, ki sopomagale vnovic vzpostaviti stabilnost.

V zacetku 2001, torej dve leti pozneje, si je Natov sodelovanju z novo demokraticnojugoslovansko vlado prizadeval zapreprecevanje krize v juzni Srbiji, kjer zivi zelomocna albanska manjsina. Istega leta je skupaj zEvropsko unijo Nato zacel izvajati politikopreventivne diplomacije, ki naj bi pomagalaizogniti se izbruhu drzavljanske vojne v Nekdanjijugoslovanski republiki Makedoniji*, in spodbujalpogajanja o mirovnem nacrtu. Poleti so bile na toobmocje napotene manjse Natove sile, katerihnaloga je bila mirna razorozitev upornikov inzagotavljanje varnosti za mednarodneopazovalce; stabilnost je bila kmalu znovavzpostavljena.

Operacije na Balkanu so Natovim silamomogocile, da si pridobijo zelo veliko izkusenj pripodpori miru in obvladovanju kriznih razmer terpri vecnacionalnih zaveznistvih tudi z drzavamineclanicami. Prav zato je Nato neprecenljiv zadanasnje varnostno okolje. Od teroristicnihnapadov 11. septembra je Zaveznistvo vse boljvkljuceno v graditev varnosti na obmocjihnestabilnosti zunaj tradicionalnegaevroatlantskega obmocja.

V Afganistanu se je Zaveznistvo avgusta 2003dogovorilo, da bo prevzelo poveljevanjeMednarodnim varnostnim silam za pomoc (ISAF)za doseganje stabilnosti v neuspeli drzavi, ki jo jeze dlje casa pestila drzavljanska vojna in ki je bilavarno pribezalisce za teroriste. Pred tem je Natoodigral pomembno vlogo pri zagotavljanjupodpore zaveznicam, ki so se odlocile prevzetivodilne vloge v silah ISAF. Okrepljena vloga Natazagotavlja kontinuiteto in odpravlja potrebo poiskanju novih drzav, ki bi vodile operacijo vsakihsest mesecev. Pripadniki Nata delujejo v okviru silISAF in se vedno tudi pod mandatom ZN, ki je biloktobra 2003 podaljsan in je tako omogociloperacije tudi zunaj glavnega mesta Kabula.

Natovo sodelovanje v Afganistanu je prva nalogaZaveznistva zunaj evroatlantskega obmocja. Toje posledica daljnosezne odlocitve zunanjihministrov drzav zaveznic, sprejete v Reykjavikumaja 2002, ki pravi, da “mora biti NATO sposobennajti terenske sile, ki se bodo lahko hitro odpraviletja, kjer jih potrebujejo, in zdrzijo v operacijah nadaljavo in v casovno vodenih operacijah”. Polegtega je po napadu na rezim Sadama Huseina, ki jepotekal pod vodstvom ZDA, Nato sklenil, davecnacionalno divizijo pod vodstvom Poljske vosrednjem Iraku podpre z ustrezno sestavo sil,logistiko, zvezami in obvescevalnimi podatki.Nato je enako podporo pripravljen dati tudi drugimzaveznicam, ce bi zanjo zaprosile.

Varnostno okolje po 11. septembru je bilo pravtako prica klasicni uporabi pomorskih sil protinovim groznjam. Od oktobra 2001 so v operacijiActive Endeavour Natove ladje patruljirale po

13

vzhodnem Sredozemlju in nadzirale drugaplovila, da bi zaznale in preprecile teroristicnedejavnosti. Medtem se je operacija razsirila tudina spremljajoca nevojaska plovila, ki plujejoskozi Gibraltarski preliv, ce je za to danazahteva, ter vkljucuje tudi sistematicnovkrcavanje na sumljive ladje. Poleg odvracanjaterorizma je pomorska operacija povzrocilanekatere nenadejane koristi ter vidno ucinkovalana varnost in stabilnost v Sredozemlju, karseveda ugodno vpliva na trgovino ingospodarske dejavnosti.

Jedrske sile Nata

Natova politika o jedrskem orozju je eno odpodrocij vojaske politike, ki so ga v zadnjemdesetletju zaznamovale najkorenitejsespremembe. Med hladno vojno so Natove jedrskesile imele glavno vlogo v strategiji Zaveznistva.Stevilcnost teh sil in izrazena pripravljenostzavezniskih vlad, da jih ohranijo in razmislijo onjihovi uporabi, sta bila dejavnika odvracanja – nele za odvracanje drugih drzav od uporabejedrskega orozja, temvec kot dokoncni dejavnikodvracanja od kakrsne koli oblike agresije.

V sredini petdesetih je t. i. strategija ″obseznegamascevanja″ poudarila odvracanje, ki temelji na

groznji, da bi se Nato na napad na katero kolisvojo clanico odzval z vsemi razpolozljivimisredstvi, se zlasti jedrskim orozjem. Leta 1967 jebila uvedena strategija ″proznega odziva″, ki jeagresijo odvracala z ustvarjanjem negotovosti prirazmisljanju morebitnega agresorja gledenarave Natovega odziva, konvencionalnega alijedrskega. Taksna je bila Natova strategija vsedo konca hladne vojne.

V zdajsnji strategiji Zaveznistva jedrsko orozjene igra tako pomembne vloge. Vsaka od trehNatovih jedrskih sil – Zdruzene drzave,Zdruzeno kraljestvo in Francija – je zelozmanjsala kolicino svojega orozja, v nekaterihprimerih kar za 80 %. Za okoliscine, v katerih bilahko razmisljali o uporabi jedrskega orozja,priznavajo, da so malo verjetne in niso vecusmerjene proti nobeni drzavi ali prav dolocenigroznji.

Temeljni namen preostalih jedrskih sil je politicen:ohranitev miru in preprecitev uporabe sile zadosego cilja, s tem ko so tveganja agresije na Natotako velika, da jih ni mogoce preracunati, in sonesprejemljiva. Skupaj s konvencionalnimi,nejedrskimi zmogljivosti pomenijo negotovost zavsako drzavo, ki bi razmisljala o pridobitvi politicneali vojaske prednosti z groznjami o uporabi ali z

14

dejansko uporabo jedrskega, bioloskega alikemicnega orozja zoper Zaveznistvo.

Zaveznice Nata pa so hkrati dolgotrajnozavezane nadzoru nad jedrskim orozjem,razorozevanju in preprecevanju sirjenjajedrskega orozja. Zaveznistvo podpira

prizadevanja za zmanjsanje jedrskega orozja natehten in napreden nacin ter prizadevanja zaomejevanje sirjenja orozja za mnozicnounicenje. Nato je v ta namen ustanovil Center zaorozje za mnozicno unicenje, da bi opredelilzahteve in omogocal izmenjavo informacij natem podrocju.

Sile Nata

Izraz ″sile Nata″ je lahko zavajajoc. ZvezaNato nima stalne vojske. Namesto tega seposamezne clanice obvezejo o vrstah invelikosti sil, ki jih bodo dale na voljoZaveznistvu za uresnicitev dogovorjenih nalogali operacij. Te sile ostajajo pod nadzorommaticnih drzav, dokler jih ne poklicejo. Takratodgovornost zanje prevzamejo vojaskipoveljniki Nata.

Pravzaprav ima Nato malo stalnih vojaskih sil.Integrirano vojasko strukturo Zaveznistvasestavljajo majhni integrirani mednarodni stabina razlicnih vojaskih poveljstvih. Nekatereoperativne sile, npr. sile Nata za zgodnjeopozarjanje iz zraka, imajo stalne zmogljivostiza zveze ali zracno obrambo in nadzor iz

zraka. Stalne mornariske sile, ki jih sestavljamajhno stevilo ladij in pripadnikov mornariskihsil nekaterih zaveznic, se izmenjujejo.

Ceprav Nato nima stalne vojske, lahkomobilizira sile 26 zaveznic. Z njegovointegrirano vecnacionalno strukturo smo prvicv zgodovini prica tako visoki stopnjiinteroperabilnosti vojaskih sil, ki so opremljenein usposobljene za skupno delovanje v skladu sskupnimi standardi in postopki. Zaradi tega invecletnih izkusenj pri vodenju vecnacionalnihoperacij za obvladovanje kriznih razmer inmirovnih operacij ima Nato neprecenljiv pomenv sodobnem varnostnem okolju, ki zaresevanje novih grozenj zahteva usklajenomednarodno ukrepanje.

15

S{irjenje varnosti s partnerstvom > 5

Novim strateskim razmeram po hladni vojni se jeZaveznistvo prilagodilo s sprejetjem sirseopredelitve varnosti in uvedbo siroko zasnovanestrategije partnerstva in sodelovanja za celotnoevroatlantsko obmocje, kar danes velja za enood temeljnih varnostnih nalog Nata. Proces se jezacel leta 1990, ko so voditelji zavezniskih drzavdrugi strani stare meje med Vzhodom inZahodom ponudili roko prijateljstva in predlagalinov odnos sodelovanja z drzavami srednje invzhodne Evrope ter nekdanjimi sovjetskimirepublikami.

Tako je bilo decembra 1991 pripravljeno vsepotrebno za oblikovanje Severnoatlantskegasveta za sodelovanje kot foruma zaposvetovanje, s katerim bi gradili medsebojnozaupanje. Nekaj let pozneje, leta 1994, jepartnerstvo naredilo velik korak naprej sPartnerstvom za mir (PzM) – pomembnimprogramom za prakticno dvostranskosodelovanje med Natom in posameznimipartnerskimi drzavami.

Danes se Nato in njegove partnerice rednoposvetujejo o varnostnih in obrambnihvprasanjih v okviru Evroatlantskegapartnerskega sveta, ki je leta 1997 nasledilSevernoatlantski svet za sodelovanje. Sile Natain partnerskih drzav so pogosto v stiku in izvajajoskupne vaje, njihovi vojaki pa z ramo ob ramisodelujejo v operacijah za ohranitev miru naBalkanu pod vodstvom Nata. Na praskem vrhunovembra 2002 so bili sprejeti ukrepi za krepitevsodelovanja med Natom in partnerskimidrzavami ter za vecjo osredotocenostpartnerskih dejavnosti na varnostne izzive 21.stoletja.

Partnerstvo za mir

Eden najvecjih mednarodnih dosezkov napodrocju varnosti v zadnjih desetih letih jeprogram Partnerstva za mir (PzM). Od njegoveuvedbe leta 1994 je povabilo za udelezbo v PzM

sprejelo 30 drzav, in sicer: Albanija, Armenija,Avstrija, Azerbajdzan, Belorusija, Bolgarija,Ceska, Estonija, Finska, Gruzija, Hrvaska, Irska,Kazahstan, Kirgizistan, Latvija, Litva,Madzarska, Moldova, Nekdanja jugoslovanskarepublika Makedonija*, Poljska, Romunija,Rusija, Slovaska, Slovenija, Svedska, Svica,Tadzikistan, Turkmenistan, Ukrajina inUzbekistan. Od vseh nastetih jih je od takratdeset ze postalo zaveznica: Ceska, Madzarskain Poljska leta 1999 ter Bolgarija, Estonija,Latvija, Litva, Romunija, Slovaska in Slovenijaleta 2004.

Tudi Bosna in Hercegovina ter Srbija in Crnagora sta ze izrazili zeljo, da bi se pridruziliPartnerstvu za mir in Evroatlantskemupartnerskemu svetu. NATO bo ti dve drzavi zveseljem pozdravil v PzM, ko bosta izpolnili vsepogoje Zaveznistva, vkljucno s sodelovanjem zMednarodnim kazenskim sodiscem za obmocjenekdanje Jugoslavije, kar se se posebej nanasana prijetje in izrocitev tistih oseb, ki so bileobtozene vojnih zlocinov.

PzM temelji na prakticnem sodelovanju inzavezanosti demokraticnim nacelom, na katerihje zasnovano tudi samo Zaveznistvo, njegov ciljpa je povecati stabilnost, zmanjsati groznje miruter graditi okrepljene varnostne odnose medposameznimi partnerskimi drzavami in Natomter med samimi partnericami. Bistvo programaPzM je partnerstvo, ki se izoblikuje med Natom invsako posamezno partnerico, je prirejeno njenimpotrebam in se skupaj uresnicuje na taki ravni intako hitro, kot to ustreza vsaki posamezni vladi.

Formalna podlaga PzM je Okvirni dokument, kidoloca obveznosti vsake drzave partnerice inzaveznice zavezuje k posvetovanju s katero kolipartnerico, katere ozemeljska celovitost,politicna neodvisnost ali varnost je ogrozena.Vsaka partnerica prevzame stevilne daljnoseznepoliticne obveznosti za ohranitev demokraticnihdruzb, ohranjanje nacel mednarodnega prava,

16

izpolnjevanje obveznosti iz Ustanovne listine ZN,Splosne deklaracije o clovekovih pravicah,Helsinske sklepne listine0 in mednarodnihsporazumov o razorozevanju in nadzoru nadorozjem, resevanje sporov po mirni poti,vzdrzanje grozenj ali uporabe sile proti drugimdrzavam, spostovanje obstojecih meja in mirnoresevanje sporov. Zavezale so se tudi kspodbujanju preglednosti nacrtovanjanacionalne obrambe in njenega proracuna,vzpostavitvi demokraticnega nadzora nadoborozenimi silami ter k razvijanju sposobnostiza skupno ukrepanje z Natom v mirovnih inhumanitarnih operacijah.

NATO skupaj z vsako partnersko drzavo posebejrazvije in sporazumno sprejme Individualnipartnerski program (IPP). To so dvoletniprogrami, ki v skladu z interesi in potrebamivsake drzave crpajo iz obsezne podlagedejavnosti – Delovnega programa partnerstva.Sodelovanje, ki je osredotoceno na delo v zvezi zobrambo, vkljucuje prakticno sodelovanje nadejansko vseh podrocjih Natovega delovanja.Delovni program vkljucuje dejavnosti na vec kot20 podrocjih, vse od obrambne politike innacrtovanja, civilno-vojaskih odnosov,izobrazevanja in usposabljanja do zracneobrambe, zvez in informacijskih sistemov,obvladovanja kriznih razmer in civilnegakriznega nacrtovanja.

Za boljse sodelovanje med silami partnerskihdrzav in Nata v operacijah za ohranjanje miruProces nacrtovanja in ocenjevanja (PARP)zagotavlja smernice glede zahtev zainteroperabilnost ali zmogljivosti. Zgleduje se poNatovem sistemu nacrtovanja sil, vendar zapartnerske drzave ni obvezen. O ciljih

nacrtovanja oziroma ciljih partnerstva sepogajajo z vsako sodelujoco drzavo posebej,napredek pa merijo z obsirnim ocenjevanjem. Taproces je veliko prispeval k tesnemu sodelovanjupartnerskih drzav v mirovnih operacijah naBalkanu.

V letih se je okrepilo tako operativno zariscePartnerstva za mir kot tudi vkljucenostpartnerskih drzav v postopek odlocanja innacrtovanja znotraj PzM. Uveden je bil Konceptoperativnih zmogljivosti za razvijanje tesnejsegain bolj vojasko usmerjenega sodelovanja, skaterim naj bi povecali vojasko ucinkovitostmednarodnih sil. Poleg tega je bil uveden tudipoliticno-vojaski okvir, ki naj bi okrepilposvetovanja s partnerskimi drzavami medzaostrovanjem kriznih razmer, ki bi lahkozahtevale namestitev mirovnih sil, in partnerskedrzave tako bolj zgodaj vkljucil v razpravo ooperativnem nacrtu in oblikovanju sil.

Za vecje vkljucevanje partneric v vsakodnevnodelo partnerstva so na stevilnih Natovihpoveljstvih ustanovili stabne elemente PzM, ki jihsestavljajo castniki partnerskih drzav. NaVrhovnem poveljstvu zavezniskih sil v Evropi(SHAPE) v Monsu v Belgiji je za usklajevanjeusposabljanj in vaj v okviru PzM pristojnapartnerska usklajevalna celica, za porocanje innacrtovanje za vse drzave neclanice, ki s svojimisilami sodelujejo v mirovnih operacijah podvodstvom Nata na Balkanu in v Afganistanu, paje pristojen Mednarodni koordinacijski center.

Evroatlantski partnerski svet

Evroatlantski partnerski svet (EAPC) zdruzujeclanice in partnerske drzave Nata – skupaj jih je

2 Helsinska sklepna listina: Konferenca o varnosti in sodelovanju v Evropi (KVSE), ustanovljena na vrhuncu hladne vojneleta 1972, je privedla do sprejetja Helsinske sklepne listine leta 1975, ki je dolocila standarde mednarodnega obnasanja, uvedlaukrepe za gradnjo zaupanja med Vzhodom in Zahodom, spodbujala spostovanje clovekovih pravic ter gospodarsko, kulturno,znanstveno in tehnicno sodelovanje. KVSE je leta 1995 postala Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE),vseevropska organizacija s 55 drzavami clanicami, vkljucno z Zdruzenimi drzavami in Kanado. 17

46 – v vecstranski forum za redni dialog terposvetovanje o politicnih in varnostnihvprasanjih. Svet deluje tudi kot politicni okvir zaposamezne dvostranske odnose, ki se razvijajomed clanicami Nata in drzavami PzM.

Odlocitev o ustanovitvi EAPC leta 1997 jeizrazala zeljo po nadgradnji dosezkovSevernoatlantskega sveta za sodelovanje in pooblikovanju varnostnega foruma, ki bi bil kos vsebolj vecplastnim odnosom s partnericami vokviru PzM in mirovnih operacij v Bosni inHercegovini, v katerih so leta 1996 zzavezniskimi silami sodelovale enote iz 14partnerskih drzav.

Ustanovitev EAPC je dopolnjevala tudivzporedne ukrepe za vecanje vloge PzM, saj jepovecala vkljucenost partnerskih drzav vodlocanje in nacrtovanje vseh dejavnostipartnerstva.

Poleg kratkorocnih posvetovanj v EAPC otrenutnih politicnih in varnostnih vprasanjih je navoljo se dvoletni Akcijski nacrt EAPC, kizagotavlja dolgorocno posvetovanje insodelovanje na stevilnih podrocjih. Ta meddrugim vkljucujejo obvladovanje kriznih razmerin operacije za ohranjanje miru, regionalnavprasanja, nadzor nad orozjem in vprasanja,povezana s sirjenjem orozja za mnozicnounicenje, mednarodni terorizem, obrambnavprasanja (npr. nacrtovanje, oblikovanjeproracuna, politika in strategija), nacrtovanje zakrizne razmere in pripravljenost na nesrece,sodelovanje pri oborozitvi, jedrsko varnost;vojasko-civilno sodelovanje pri upravljanjuzracnega prometa ter znanstveno sodelovanje.

Svet se sestane enkrat na mesec na ravniveleposlanikov, dvakrat na leto na ravni zunanjihin obrambnih ministrov in nacelnikov obrambeter obcasno na vrhunskem srecanju. Od leta2005 dalje bo enkrat letno potekalo tudisamostojno srecanje na visoki ravni, na katerem

18

bodo obravnavane pomembne teme zaevroatlantsko skupnost. Vecina partneric jeodprla diplomatska predstavnistva pri sedezuNata v Bruslju, kar omogoca lazje rednokomuniciranje in po potrebi posvetovanje. Takoso se na primer Nato in veleposlaniki partnerskihdrzav lahko zelo hitro sestali 12. septembra,takoj po teroristicnih napadih na Zdruzenedrzave leta 2001. Solidarnost, ki jo je tega dneizrazilo 46 drzav clanic Sveta – in sicer vse odSeverne Amerike, Evrope do osrednje Azije – insodelovanje, ki smo mu ves ta cas prica v bojuproti mednarodnemu terorizmu pod vodstvomZDA, kazeta, kako so Natove partnerske pobudepostavile temelje prave evroatlantske varnostnekulture.

PzM po Pragi

Na vrhu v Pragi je bila z uvedbo partnerskegaakcijskega nacrta za boj proti terorizmu jasnoizrazena skupna odlocenost po zdruzitvi moci.Prav tako so bili na tem vrhu sprejeti koraki zaboljse sodelovanje med Natom in partnericami.Obsezna ocena EAPC in Partnerstva za mir jenamrec kot priporocilo navedla krepitevpoliticnega dialoga s partnericami in nadaljnjokrepitev njihove vkljucenosti v nacrtovanje,izvajanje in nadziranje dejavnosti, v katerihsodelujejo. Poleg tega je bil uveden tudi novmehanizem za sodelovanje, imenovanindividualni partnerski akcijski nacrt, ki ne ponujanekih vnaprej dolocenih dejavnosti, ampakZaveznistvu omogoca, da svojo pomoc prilagodi

posebnim potrebam in okoliscinam v partnerskihdrzavah, ki so zaprosile za bolj strukturiranopodporo pri izvajanju nacionalnih reform. Napodlagi napredka, dosezenega v Pragi, se zdajpravocasno pripravljajo predlogi za obravnavona naslednjem vrhu Nata v Carigradu leta 2004.Ti predlogi naj bi Partnerstvo za mir se boljprilagodili spopadanju s kljucnimi tematskimivprasanji ter z individualnimi potrebami inzmogljivostmi individualnih partneric,spodbujanju reform obrambnega sistema, ki sezavzemajo za vojasko preobrazbo ininteroperabilnost, ter krepitvi regionalnegasodelovanja in medsebojne podpore.

19

Odpiranje Zaveznistva novim clanicam > 6

Clanstvo v Natu je omogoceno vsaki evropskidrzavi. Deseti clen Severnoatlantske pogodbeobstojecim clanicam dovoljuje, da v clanstvopovabijo “katero koli evropsko drzavo, ki jesposobna podpreti nacela te pogodbe inprispevati k varnosti severnoatlantskegaobmocja”. Stevilo clanic v Natu se je po petihkrogih siritve povecalo z 12 ustanovnih clanic na26 danasnjih clanic.

Vrata v Nato ostajajo odprta. Po zadnjem krogusiritve, v katerem so Bolgarija, Estonija, Latvija,Litva, Romunija, Slovaska in Slovenija postaleclanice leta 2004, si za clanstvo v prihodnostiprizadevajo se tri kandidatke, in sicer Albanija,Hrvaska in Nekdanja jugoslovanska republikaMakedonija*.

Z vsakim krogom siritve si je Nato prizadevalza razsiritev evroatlantske varnosti in zapovecanje svoje moci, kohezije in vitalnostiter nikakor ni bil usmerjen proti varnostniminteresom tretjih drzav.

Vsak krog siritve je pomagal razsiriti varnost instabilnost v Evropi ter pozdraviti stare rane celine,ki je prestala dve vojni v prvi polovici 20. stoletja inbila nato 40 let razdeljena z zelezno zaveso. Grcijain Turcija sta bili sprejeti leta 1952. Leta 1955,samo deset let po koncu druge svetovne vojne, seje Natu pridruzila Zvezna republika Nemcija, kar jedrzavo trdno zasidralo na Zahodu in ustvarilorazmere za njeno poznejso ponovno zdruzitev. Poprecej vrocih razpravah v politicnih krogih se jeNatu leta 1982 pridruzila Spanija, ceprav vse doleta 1998 ni bila vkljucena v integrirano vojaskostrukturo zaveznistva. Odlocitev, sprejeta na vrhuv Madridu leta 1997, o povabilu Ceski, Madzarskiin Poljski, da zacnejo pogovore o clanstvu v Natu,je bila velik korak pri premagovanju meja iz casahladne vojne, saj je nekdanjim nasprotnicam izVarsavskega pakta tlakovala pot v Zaveznistvo.

Siritev po hladni vojni

Prvi krog siritve po koncu hladne vojne ni bilsamoumeven sklep in odlocitev so morale

soglasno potrditi vse takratne drzave clanice.Glavni pomisleki so bili, kako ohraniti sposobnostZaveznistva, da sprejema odlocitve na podlagisoglasja, ter kako zagotoviti siritev, ki bo okrepilaevropsko varnost. Studija o siritvi Nata, ki je bilanarocena leta 1994 in objavljena leto pozneje, jeugotovila, da bi sprejem novih clanic in s tempovezane politicne, vojaske in gospodarskeposledice, pripomogli k doseganju temeljnegacilja Zaveznistva, namrec krepiti varnost in siritistabilnost po celotnem evroatlantskem obmocju.Proces siritve bi bil hkrati z razvijanjem odnosovmed Natom in Rusijo, Ukrajino ter drugimipartnericami v prid celotni Evropi.

Kljucno vprasanje pri razpravah o prvem krogusiritve po koncu hladne vojne pa je bilo, kakopopraviti vtis Rusije, da je Zaveznistvo vojaskiblok, ki je sovrazen do ruskih interesov.Zaveznice so bile enotnega mnenja, da cakaRusijo velika vloga pri zagotavljanju evropskestabilnosti in varnosti, in priznale, da je trebazaskrbljenosti Rusije zaradi siritvenega procesanameniti ustrezno pozornost. Ne glede na to paje bilo treba spostovati pravico vsake neodvisneevropske drzave, da poisce svojo lastnovarnostno ureditev in da postane clanicamednarodnih organizacij, ter tudi pravico clanicZaveznistva, da same odlocajo. Pred uradnimipovabili na vrhu v Madridu si je NATO zUstanovno listino iz leta 1997 (glej 7. poglavje)prizadeval za utrditev svojega dialoga z Rusijo inza oblikovanje dolocenih institucionalnih okvirovzanj ter znova poudaril svojo obvezo, da naozemlje novih clanic ne bo namescal jedrskegaorozja ali tujih sil.

Na podlagi priporocil studije o siritvi Nata in pointenzivnih dvostranskih pogovorih zzainteresiranimi partnericami ter obseznihposvetovanjih med zaveznicami so bile Ceska,Madzarska in Poljska leta 1997 povabljene, dazacnejo pogovore o clanstvu, uradno pa sopostale clanice Zaveznistva 12. marca 1999.

Stevilne drzave so bile razocarane, ker niso bilevkljucene v prvi krog siritve po koncu hladne

20

vojne, toda clanice Nata so poudarile, da boZaveznistvo ostalo odprto za druge drzave, ki semu bodo v prihodnje zelele prikljuciti. Na vrhu vWashingtonu aprila 1999 so zavezniceoblikovale Akcijski nacrt za clanstvo (ANC), ki najbi drzavam kandidatkam pomagal pri njihovihpripravah na prihodnje clanstvo (glej okence).Sedem od prvotnih udelezenk v procesu ANC, insicer Bolgarija, Estonija, Latvija, Litva, Romunija,Slovaska in Slovenija, je bilo na vrhu v Praginovembra 2002 povabljenih, da zacnejopogovore o vclanitvi.

Po obseznih posvetovanjih z omenjenimisedmimi drzavami so clanice Nata marca 2003podpisale pristopne protokole za vseh sedempovabljenk. Ko so bili ti protokoli v skladu zustreznimi nacionalnimi in parlamentarnimipostopki tudi ratificirani v vseh drzavah clanicah,

je sedem novih clanic 29. marca 2004 lahkopristopilo k ustanovni pogodbi Nata. Tako predpristopom kot po njem pa se od novih clanicpricakuje, da bodo izpolnjevale svoje obveznostiglede izvajanja pomembnih reform, se posebejna podrocju obrambe.

Nato bo politiko odprtih vrat nadaljeval tudi potem drugem krogu siritve po koncu hladne vojne.Tri druge drzave, ki tudi sodelujejo pri ANC,namrec Albanijo, Hrvasko in Nekdanjojugoslovansko republiko Makedonijo*, je pozval,naj si se naprej prizadevajo za reforme, seposebej na podrocju obrambe in varnosti. PriHrvaski pa bo odlocilnega pomena tudi celovitosodelovanje z Mednarodnim kazenskimsodiscem za obmocje nekdanje Jugoslavije.

Akcijski nacrt za clanstvo

Zacetki tega procesa segajo v leto 1999 intemeljijo na izkusnjah iz prvega kroga siritve pokoncu hladne vojne. Akcijski nacrt za clanstvo(ANC) namrec drzavam, ki si zelijo postaticlanice Zaveznistva, pomaga pri njihovihpripravah na clanstvo v Natu. Od samegazacetka v tem procesu sodeluje devetdrzav: Albanija, Bolgarija, Estonija, Latvija,Litva, Nekdanja jugoslovanska republikaMakedonija*, Romunija, Slovaska in Slovenija.Maja 2002 se je v proces vkljucila se Hrvaska.Sedem teh drzav se je vclanilo leta 2004.

Ce zelijo drzave kandidatke postati clanice,morajo dokazati, da imajo delujoc demokraticnipoliticni sistem in delujoce trzno gospodarstvo,da s pripadniki manjsin ravnajo v skladu sstandardi OVSE, da imajo resene vse spore ssosednjimi drzavami in se na splosno zavzemajoza njihovo mirno resevanje, da so sposobne inpripravljene vojasko prispevati k Zaveznistvu indoseci interoperabilnost s silami drugih clanic terda so civilno-vojaski odnosi v njihovi drzavi vskladu z demokraticnimi standardi.

Udelezba v ANC ne zagotavlja prihodnjegaclanstva. Toda vsem sodelujocim drzavamomogoca, da se v svojih pripravah osredotocijona cilje in prednostne naloge, opredeljene vnacrtu, ter da so delezne specializirane pomociin ocen iz Nata. Te pokrivajo vse vidikeclanstva, vkljucno s politicnimi, gospodarskimi,obrambnimi, financnimi, obvescevalnimi,varnostnimi in pravnimi zahtevami.

Vsaka sodelujoca drzava izbere tiste elementeANC, ki najbolj ustrezajo njenim potrebam, indoloci svoje lastne cilje in roke. Sodelovanje vsamem PzM ter se zlasti v Procesu nacrtovanjain ocenjevanja je sestavni del procesa, sajkandidatkam omogoca, da razvijejo silein strukture sil, ki lahko bolje delujejo zzavezniskimi silami. Na rednih ocenjevalnihsrecanjih z zaveznicami se spremlja napredekin zagotavljajo nasveti in povratne informacije.Nad uresnicevanjem ANC nenehno bdiSevernoatlantski svet.

21

Oblikovanje novih odnosov z Rusijo > 7

Ze vse od zgodnjih devetdesetih let Nato gradimostove in razvija sodelovanje z Rusijo. Razlogza sodelovanje med clanicami Nata in Rusijo jejasen: sodelovanje je najboljsi nacin zaspopadanje s skupnimi varnostnimi izzivi inudelezba Rusije je kriticnega pomena za vsakcelovit evropski varnostni sistem po hladni vojni.

Po teroristicnih napadih septembra 2001, ki sookrepili potrebo po usklajenem odzivu na skupnegroznje, je na vrhu v Rimu maja 2002 partnerstvomed Natom in Rusijo dobilo nov zagon in novovsebino. Ustanovljen je bil nov Svet Nata inRusije (NRC), v katerem clanice Nata in Rusijadelujejo kot enakopravne partnerice priopredeljevanju in izkoriscanju priloznosti zaskupne aktivnosti. Na kljucnih podrocjih, ki so vskupnem interesu, je sodelovanje seintenzivnejse.

Odlocitev o poglobitvi partnerstva je dokaz, da sotako clanice Nata kot Rusija odlocene, da si sebolj prizadevajo za tesno sodelovanje pridoseganju skupnega cilja, namrec graditvetrajnega in vseobsegajocega miru naevroatlantskem obmocju; ta cilj je bil prvicizrazen v Ustanovni listini o medsebojnihodnosih, sodelovanju in varnosti iz leta 1997, kije podlaga partnerstva med Rusijo in Natom.

Razvijanje odnosov

Rusija je bila ustanovna clanicaSevernoatlantskega sveta za sodelovanje iz leta1991 in se je Partnerstvu za mir prikljucila leta1994; ruske mirovne enote so skupaj z Natovimidelovale na Balkanu vse od leta 1996 pa doumika poleti 2003 (glej okence na 25. str.). Todapravo podlago za mocno in trajno partnerstvomed Natom in Rusijo je dala sele Ustanovnalistina o medsebojnih odnosih, sodelovanju invarnosti, ki je bila podpisana v Parizu 27. maja1997. To je pripeljalo do ustanovitve Stalnegaskupnega sveta (PJC), ki je postal forum zaredna posvetovanja o skupnih varnostnih

vprasanjih, ter do oblikovanja programa zaposvetovanje in sodelovanje.

V naslednjih petih letih je bil s pomocjo dialogadosezen velik napredek pri graditvimedsebojnega zaupanja in premostitvi napacnihzaznavanj. Kljub razhajanjem glede zracnihnapadov na Kosovu, zaradi katerih je leta 1999prislo do enoletne prekinitve srecanj PJC, pa sose stevilne druge dejavnosti, vkljucno zmirovnimi operacijami v Bosni in Hercegovini,nadaljevale brez prekinitve.

Ambicije, zastavljene v Ustanovni listini, pa vokviru Stalnega skupnega sveta niso bile nikolipovsem uresnicene. Ze njegova sestava,namrec 19 plus 1, je pomenila, da je Nato namizo polozil ze usklajena stalisca clanic in da staNato in Rusija nato izmenjavala informacije inopravljala posvetovanja na bolj ali manjdvostranski podlagi, kar se je izkazalo za dokajnerodno, ko je bilo treba posvetovanja preseci inzaceti pristneje sodelovati. Ko se je po napadih11. septembra 2001 pojavila nujna potreba poskupnem ukrepanju v boju proti mednarodnemuterorizmu in drugim novim varnostnim groznjam,so zaveznice in Rusija hitro zgrabile to priloznostin svoj odnos dvignile na visjo raven zoblikovanjem Sveta Nata in Rusije, ki bospodbujal sodelovanje “na ravni 20-ih” (glejokence).

Za lazje sodelovanje je bila leta 1998ustanovljena ruska misija pri Natu. Pozneje je bilv Moskvi odprt Natov informativni urad, ki skrbiza razlage o novem Natu in za spodbujanjekoristi, ki izhajajo iz partnerstva med Natom inRusijo. V Moskvi pa je bila odprta tudi Natovavojaska misija za zveze, ki si prizadeva za vecjopreglednost in za razvoj prakticnega vojaskegasodelovanja.

22

Poglabljanje sodelovanja

Svet Nata in Rusije (NRC) postaja produktivenmehanizem za posvetovanje, graditev soglasja,sodelovanje, skupno odlocanje in skupnoukrepanje. Ze v prvih 18 mesecih obstoja so vnjem potekala politicna posvetovanja o polozajuv Afganistanu, Srbiji in Crni gori ter Bosni inHercegovini, prakticno sodelovanje pa jeprineslo konkretne koristi na mnogih podrocjih.

V okviru NRC so oblikovane stevilne delovneskupine in odbori za podrocja terorizma, sirjenjaorozja, mirovnih operacij, protiraketne obrambena vojskovaliscu, sodelovanja pri upravljanjuzracnega prostora, obvladovanja kriznih razmer,obrambne reforme, znanstvenega sodelovanjain izzivov sodobne druzbe. Strokovnjakom pa sobili dodeljeni konkretni projekti tudi na stevilnihdrugih podrocjih. Skoraj ne mine dan, da ne bibilo sestanka v okviru NRC, kar je pripeljalo donajvisje stopnje intenzivnosti stikov inneformalnih posvetovanj v zgodovini.

Boj proti terorizmu in novim varnostnim groznjamso kljucna podrocja sodelovanja, ki ze dajejo prveoprijemljive rezultate okrepljenega odnosa medNatom in Rusijo. Vseskozi se pripravljajo in rednoazurirajo skupne ocene posebnih teroristicnihgrozenj na evroatlantskem obmocju, prav tako pase proucuje vloga vojske v boju proti terorizmu.Okrepilo se je tudi sodelovanje pri nesirjenjujedrskega, bioloskega in kemicnega orozja tertehnologije balisticnih izstrelkov; v pripravi jenamrec skupna ocena globalnih gibanj gledesirjenja orozja za mnozicno unicenje, sodelovanjepri protiraketni obrambi na vojskovaliscu pa seukvarja s popolnoma novo nevarnostjo, ki jopovzroca vedno vecja razpolozljivost vsenatancnejsih balisticnih izstrelkov. Pobuda zasodelovanje v zracnem prostoru si prizadeva zavecje sodelovanje pri upravljanju zracnegaprometa in zracnem nadzoru, kar bi povecalo

Svet Nata in Rusije

Z Rimsko deklaracijo iz leta 2002, ki gradi naciljih in nacelih Ustanovne listine iz leta 1997,je bil ustanovljen Svet Nata in Rusije (NRC)kot mehanizem za posvetovanje, graditevsoglasja, sodelovanje, skupno odlocanje inukrepanje. V NRC zaveznice in Rusijasodelujejo kot enakopravne partnerice prisiroki paleti evroatlantskih varnostnihvprasanj v skupnem interesu. Nenehenpoliticni dialog o varnostnih vprasanjihomogoca zgodnje odkrivanje tezav,opredelitev skupnih pristopov in izvajanjeskupnih ukrepov.

NRC je nadomestil Stalni skupni svet indeluje na nacelu soglasja. Predseduje mugeneralni sekretar Nata. Sestane se najmanjenkrat na mesec na ravni veleposlanikov invojaskih predstavnikov, dvakrat na leto naravni zunanjih in obrambnih ministrov innacelnikov generalstabov ter obcasno navrhunskem zasedanju. Pomembna novost priNRC je pripravljalni odbor, ki se sestanenajmanj dvakrat na mesec in pripravljarazprave za srecanja na ravni veleposlanikovin nadzira vse strokovne dejavnosti, kipotekajo v okviru NRC.

Delo v NRC je osredotoceno na vsa podrocjaskupnega interesa, ki so opredeljena vUstanovni listini. Sodelovanje je okrepljeno nastevilnih kljucnih podrocjih, ki vkljucujejo bojproti terorizmu, obvladovanje kriznih razmer,nesirjenje orozja, ukrepe za nadzor nadorozjem in graditev zaupanja, protiraketnoobrambo na vojskovaliscu, logistiko,sodelovanje vojska vojski, reformoobrambnega sistema in civilne nesrece. Vskupnem dogovoru lahko clani NRC dodajo nadnevni red NRC nova podrocja sodelovanja.

23

varnost v zraku in preglednost ter hkratipomagalo preprecevati groznjo mozne uporabecivilnih letal v teroristicne namene.

Eden kljucnih ciljev vojaskega sodelovanja jeizboljsati interoperabilnost, saj morajo bitisodobne oborozene sile sposobne delovatiznotraj mednarodnih poveljstev in struktur sil, kosodelujejo v operaciji ohranjana miru aliobvladovanja kriznih razmer. V ta namen potekav okviru NRC obsezen program vaj inusposabljanja. Poleg tega so prizadevanjaosredotocena tudi na logistiko, vkljucno spreizkusanjem interoperabilnosti opreme inpostopkov pri denimo zracnem prometu alidolivanju goriva letalom v zraku. Sprozeno pa jebilo tudi tesnejse sodelovanje pri operacijahiskanja in resevanja na morju, potem ko se jeavgusta 2000 potopila ruska jedrska podmornicaKursk in ko je umrlo vseh njenih 118 clanovposadke. Februarja 2003 je bil podpisan okvirnisporazum med Natom in Rusijo o zasilnih izhodihin resevanju posadk podmornic.

Reforma obrambnega sistema je se eno podrocjeskupnega interesa. Rusija in clanice Natapotrebujejo oborozene sile ustrezne velikosti,izurjenosti in opremljenosti, da se bodo lahkospopadale s celotno paleto grozenj 21. stoletja.Recepta za reforme obrambnega sistema sicer ni,toda Rusija bi lahko crpala iz izkusenj clanic Nata,saj so stevilne med njimi v zadnjem desetletjuvpeljale temeljne reforme in z njimi prilagodilesvoje oborozene sile zahtevam danasnjega casa.Po zacetnih strokovnih posvetovanjih oktobra2002 se je sodelovanje zacelo pri razlicnih vidikihreforme obrambnega sistema, denimo priupravljanju kadrovskih in financnih virov, primakroekonomskih, financnih in socialnihvprasanjih ter pri nacrtovanju sil. V fazi siritve so

dejavnosti uspesnega skupnega projektaprekvalifikacije upokojenih ruskih vojaskihpripadnikov, ki se je zacel julija 2002 v Moskvi.Poleg tega pa je Akademija Nata za obrambo vRimu v letu 2003 dala na voljo dve stipendiji zaruske akademike, da bi spodbudila raziskave oobrambni reformi.

Ze vse od leta 1996 Nato in Rusija sodelujeta tudipri razvijanju zmoznosti za skupno ukrepanje priodzivanju na naravne nesrece, denimo potrese inpoplave, ter medsebojno usklajujeta dejavnostizaznavanja in preprecevanja naravnih nesrec. Inprav ruski predlog je bil tisti, ki je leta 1998pripeljal do ustanovitve Evroatlantskega centraza usklajevanje ukrepanja ob nesrecah (glejokence na 35. str.). Civilno-vojasko sodelovanjena tem podrocju poteka prek razlicnih vaj zaresevanje ter prek seminarjev, ki pogostovkljucujejo tudi druge partnerice. V NRC se delona tem podrocju za zdaj osredotoca naizboljsanje interoperabilnosti in postopkov ter naizmenjavo informacij in izkusenj.

Znanstveno in tehnolosko sodelovanje z Rusijo, kise je zacelo leta 1998, je bilo osredotoceno naposebna podrocja, ki so se zlasti zanimiva zaRusijo, in sicer: fizika plazme, rastlinskabiotehnologija ter napovedovanje in preprecevanjenaravnih in civilizacijskih nesrec. Odbor za znanostpri NRC pa je v tem trenutku usmerjen na novopodrocje sodelovanja, in sicer na uporabo civilnihznanosti pri obrambi pred terorizmom in novimigroznjami, denimo pri odkrivanju eksplozivnihsredstev ali pri proucevanju druzbenih inpsiholoskih posledic terorizma. Novo podrocjesodelovanja so tudi okoljevarstvene tezave, ki soposledica vojaskih ali civilnih dejavnosti; z njimi seukvarja odbor za izzive sodobne druzbe, ki je bil priNRC ustanovljen leta 2003.

24

Mirovne operacije

Vec kot sedem let (vse do svojega umika iz silSFOR in KFOR poleti 2003) je Rusijaprispevala najvecji kontingent sil iz neclaniceNata v mirovne sile na Balkanu z mandatomZN in pod vodstvom Nata. Ruski vojaki soskupaj z vojaki Nata podpirali prizadevanjamednarodne skupnosti za graditev trajnevarnosti in stabilnosti na tem obmocju.

Ruske mirovne sile so bile prvic namescene vBosno in Hercegovino januarja 1996, kjer sobile sestavni del mednarodne brigade vsevernem sektorju in pristojne za obseznoobmocje, na katerem so dnevno patruljirali,opravljali varnostne preglede in pomagali prisplosni obnovi in humanitarnih nalogah, kot jevrnitev beguncev in razseljenih oseb na njihovedomove.

Rusija je imela odlocilno diplomatsko vlogo priprizadevanjih za ustavitev konflikta na Kosovu,ceprav je zaradi zracnih napadov Nata naKosovo leta 1999 prislo do razhajanj. Ruskeenote, ki so bile prvic namescene junija 1999,so bile vse do svojega odhoda sestavni delKforja in si prizadevale za vzdrzevanje varnostiv mednarodnih brigadah v sektorjih na vzhodu,severu in jugu pokrajine, za izvajanje skupnih

pristojnosti pri upravljanju letalisca v Pristiniskupaj s kontingentom Nata, pristojnim zazracne premike, ter za zagotavljanjezdravstvene oskrbe na Kosovskem polju.

Tesno sodelovanje med Natom in Rusijo naBalkanu je bilo bistvenega pomena zaizboljsanje odnosov in graditev zaupanja medrusko in zaveznisko vojsko. Pridobljenomedsebojno zaupanje bi moralo zagotovititrdne temelje za nadaljnje sirjenjemedvojaskega sodelovanja. Poleg tega je bil vNRC sprejet dogovor o splosnem konceptu zaskupne mirovne operacije, ki razvija skupnepristope, vzpostavlja okvir za posvetovanja,nacrtovanje in odlocanje v kriznih razmerah inopredeljuje vprasanja, povezana s skupnimusposabljanjem in skupnimi vajami.

25

Posebno partnerstvo z Ukrajino > 8

Odnos Nata z Ukrajino priznava pomenneodvisne, stabilne in demokraticne Ukrajine inzavezanost te drzave k vecjemu povezovanju zevropskimi in evroatlantskimi strukturami. To jebilo izrazeno leta 1997 v Listini o posebnempartnerstvu, ki je uradna podlaga za posvetovanjamed Natom in Ukrajino o vprasanjih evroatlantskevarnosti in s katero je bila ustanovljena KomisijaNata in Ukrajine (NUC), pristojna za usmerjanjeskupnih dejavnosti.

Zacetki odnosov med Natom in Ukrajino segajo vleto 1991, ko se je Ukrajina pridruzilaSevernoatlantskemu svetu za sodelovanje, insicer takoj po osamosvojitvi z razpadomSovjetske zveze. Teznje drzave po vkljucevanju vevroatlantske povezave so se kazale tudipozneje, leta 1994, ko se je kot prva iz Skupnostineodvisnih drzav pridruzila Partnerstvu za mir.Vse od takrat je Ukrajina svojo zavezanost ksodelovanju pri evroatlantski varnosti dokazovalas podporo Natu in njegovim zaveznicam prioperacijah ohranjanja miru in obvladovanjakriznih razmer.

Leta 1997 je bila za lazje sodelovanjeustanovljena ukrajinska misija pri Natu, istega letapa tudi Informacijsko in dokumentacijsko sredisceNata v Kijevu, ki skrbi za razlage o novem Natu inza spodbujanje koristi, ki izhajajo iz partnerstvamed Natom in Ukrajino. Leta 1999 so v Kijevuodprli tudi Natov Urad za zveze, ki naj bi podprlprizadevanja Ukrajine za reformo obrambnegasistema in izboljsal njeno udelezbo v Partnerstvuza mir.

Nadaljnji koraki za poglobitev in razsiritev odnosamed Natom in Ukrajino so bili storjeni novembra2002 v Pragi, ko je bil sprejet akcijski nacrt Nata inUkrajine (glej okence).

Varnostno sodelovanje

Nato in Ukrajina dejavno sodelujeta pri ohranjanjuvarnosti in stabilnosti na evroatlantskemobmocju. Na Balkanu je tekom let Ukrajinaprispevala pehotni bataljon, mehaniziran pehotnibataljon in helikoptersko eskadriljo v mirovne sileza Bosno in Hercegovino pod vodstvom Nata,

njene sile, napotene na Kosovo, pa so vkljucevalehelikoptersko eskadriljo in stevilne pripadnike zaskupni poljsko-ukrajinski bataljon. Dodaten dokazodlocenosti drzave, da prispeva k mednarodnistabilnosti, je zagotavljanje preletov za koalicijskesile, namescene znotraj Mednarodnih varnostnihsil za pomoc (ISAF) v afganistanskem Kabulu, kijim Nato poveljuje od avgusta 2003, vodilno vlogopa imajo posamezne zaveznice. Ukrajina jenapotila tudi 1800 pripadnikov v mednarodne silepod vodstvom Poljske na enega od sektorjevmednarodnih stabilizacijskih sil v Iraku, kivkljucujejo mirovne sile iz stevilnih clanic inpartneric Nata.

Podpora reformam

NATO in posamezne zaveznice dajejo nasvete inprakticno pomoc Ukrajini in tako podpirajo njenaprizadevanja za doseganje ambicioznih ciljevreform, ki jih doloca akcijski nacrt Nata in Ukrajineter z njim povezani letni nacrti za izpolnjevanjeciljev. Dela je sicer se veliko, toda napredek jedosezen. Zakonodajne pobude pomagajo pripolaganju temeljev za politicne, gospodarske inobrambne reforme, oblikovanih pa je bilo tudiprecej vladnih struktur, ki nadzirajo izvajanje inusklajevanje dela pri reformah.

Glavna prednostna naloga je obrambna reforma;na tem podrocju se lahko Ukrajina uci iz izkusenjin znanja clanic Nata. V tem trenutku soprednostne naloge Ukrajine razviti nov varnostnikoncept in novo vojasko doktrino ter dokoncatiobsezno oceno obrambnega sistema.Sodelovanje med Natom in Ukrajino jeosredotoceno na krepitev demokraticnega incivilnega nadzora nad oborozenimi silami,izboljsanje interoperabilnosti s silami Nata inpomoc Ukrajini pri preoblikovanju njene velike,izredno tezke in slabo opremljene strukture sil, kijih je podedovala iz sovjetskih casov, v manjse,sodobne in ucinkovitejse sile, ki bodo lahkozadovoljile potrebe po varnosti in tudi dejavnoprispevale k evropski stabilnosti in varnosti.

Skupna delovna skupina za reformo obrambeomogoca posvetovanje in prakticno sodelovanjepri zadevah, kot so oblikovanje obrambnega

26

proracuna in obrambno nacrtovanje,zmanjsevanje in preoblikovanje oborozenih sil,prehod iz naborniskega sistema v prostovoljnovojsko ter civilno-vojaski odnosi. Nato spodbujatudi usposabljanje visjih castnikov na temoreforme obrambnega sistema in pomagaorganizirati programe za prekvalificiranjeodpuscenih pripadnikov ukrajinske vojske za lazjiprehod v civilno zivljenje. Vojaski odbor z Ukrajinodopolnjuje delo skupne delovne skupine zaobrambno reformo, tako da za razlicna podrocjazagotavlja strokovno znanje v podporomedvojaskemu sodelovanju z Ukrajino v okviruvojaskega delovnega nacrta Nata in Ukrajine.Pomoc posameznih clanic Nata pri projektihdemilitarizacije za varno unicenje ukrajinskihzalog preseznih in zastarelih kopenskih minpoteka prek posebnega sklada v okviru PzM.

Pri izboljsanju interoperabilnosti je Ukrajini vpomoc tudi sodelovanje v Partnerstvu za mir.Proces nacrtovanja in ocenjevanja znotraj PzMnamrec opredeljuje kljucne zahteve za ustreznoobrambno nacrtovanje, sirok razpon dejavnosti invojaskih vaj znotraj PzM pa ukrajinskimpripadnikom omogoca pridobivanje prakticnihizkusenj iz sodelovanja s silami Nata.

Sirse sodelovanje

Sodelovanje na podrocju civilnega krizneganacrtovanja in pripravljenosti na nesrece ima zaUkrajino neposredne prakticne koristi. Glavnanaloga je bila pomagati Ukrajini, katere zahodnideli so nagnjeni k hudim poplavam, da se boljepripravi na tovrstne izredne razmere in da seucinkoviteje spopada z njihovimi posledicami.Vaje PzM, vkljucno s tisto, ki je potekala vZakarpatju v Ukrajini septembra 2000, pomagajopreizkusati postopke resevanja. Clanice inpartnerice Nata pa so Ukrajini tudi pomagale priodpravljanju posledic hudih poplav v letih 1995,1998 in 2001.

Znanstveno sodelovanje z Ukrajino se je zaceloleta 1991. Od takrat dalje pri sodelovanju vznanstvenih programih Nata Ukrajina zaostajasamo za Rusijo. Sodelovanje je se bolj zazivelo vokviru skupne delovne skupine za znanstveno in

okoljsko sodelovanje. Poleg uporabe znanstvenihdognanj za obrambo pred terorizmom in novimioblikami grozenj, kar je v skladu z novimiusmeritvami znanstvenega programa Nata,trenutne prednostne naloge Ukrajine gledesodelovanja na podrocju znanosti in tehnologijevkljucujejo informacijske tehnologije, celicnobiologijo in biotehnologijo, nove materiale inracionalno rabo naravnih virov.

Akcijski nacrt Nata in Ukrajine

Akcijski nacrt Nata in Ukrajine 2002 temelji nalistini iz leta 1997, ki ostaja podlaga njunihmedsebojnih odnosov. Nacrt zagotavljastrateski okvir za intenzivnejsa posvetovanjao politicnih, gospodarskih in obrambnihvprasanjih ter doloca strateske cilje inprednostne naloge Ukrajine na njeni poti dopolne vkljucitve v evroatlantske varnostnestrukture. Nacrt vsebuje skupaj dogovorjenanacela in cilje, pokriva politicna ingospodarska vprasanja, informacijskavprasanja, varnostna, obrambna in vojaskavprasanja, varstvo in varovanje podatkov terpravna vprasanja.

Clanice Nata podpirajo te reforme s pomocjo innasveti. Toda breme izvajanja teh reform nosiUkrajina, ki mora reforme dosledno izpeljati,ce naj okrepi spostovanje demokracije, pravnedrzave, clovekovih pravic in trznegagospodarstva. Posebno pozornost je trebaposvetiti tudi daljnosezni preobrazbiobrambnega in varnostnega sektorja.

Letni nacrti za izpolnjevanje ciljev, kivkljucujejo tako specificno ukrajinske ukrepekot skupne ukrepe Nata in Ukrajine, pomagajopri doseganju ciljev, dolocenih v akcijskemnacrtu. Ocenjevalni sestanki potekajo dvakratletno, vsako leto pa se objavi tudi porocilo onapredku.

27

Dialog s sredozemskimi drzavami > 9

Nekaj Natovih juznoevropskih drzav clanic mejina Sredozemlje in tako sta varnost in stabilnost vSredozemlju za Zaveznistvo izredno pomembni.Pravzaprav je varnost celotne Evrope tesnopovezana z varnostjo in stabilnostjosredozemskega obmocja.

Zato je Nato leta 1995 zacel nov dialog s sestimidrzavami v juznem delu sredozemskegaobmocja, in sicer Egiptom, Izraelom, Jordanijo,Mavretanijo, Marokom in Tunizijo. Alzirija se je vproces vkljucila februarja 2000. Namensredozemskega dialoga, ki je sestavni delpristopa Zaveznistva k varnosti na podlagisodelovanja, je prispevati k varnosti in stabilnostina tem obmocju, izboljsati medsebojnorazumevanje in popraviti napacno podobo oNatu v drzavah dialoga. Dialog dopolnjuje drugesorodne, vendar drugacne mednarodne pobude,kot sta npr. pobuda Evropske unije in OVSE.

Politicni dialog in prakticnosodelovanje

Dialog zagotavlja politicni dialog in prakticnosodelovanje z drzavami udelezenkami. Vsemsredozemskim partnericam je na voljo enakapodlaga za razpravo in skupne dejavnosti,vendar pa je raven udelezbe na lastno zeljorazlicna od drzave do drzave.

Politicni dialog sestavljajo redne dvostranskepoliticne razprave na ravni veleposlanikov. Sopriloznost za izmenjavo mnenj o raznovrstnihvprasanjih, ki se nanasajo na varnost v

Sredozemlju in razvoj dialoga v prihodnosti. Navecstranskih srecanjih Severnoatlantskegasveta s sedmimi drzavami dialoga predstavijodejavnosti Nata in izmenjajo mnenja o aktualnihdogodkih. Ta srecanja po navadi sledijovrhunskim srecanjem Nata, srecanjem ministrovali pa potekajo ob posebnih priloznostih. Naprimer, 23. oktobra 2001 je potekalo srecanje ssredozemskimi partnericami o odzivu Nata nateroristicne napade 11. septembra.

Prakticno sodelovanje je organizirano prekletnega programa dela, ki vkljucuje povabilapredstavnikom drzav dialoga za udelezbo natecajih v Natovi soli v nemskemOberammergauu in na Natovi Akademiji zaobrambo v Rimu. Tecaji so organizirani na temoohranjanja miru, nadzora nad orozjem, varstvaokolja, civilno-vojaskega sodelovanja v civilnihkriznih razmerah in evropskega varnostnegasodelovanja.

Druge dejavnosti vkljucujejo obiske oblikovalcevstalisc, akademikov, novinarjev inparlamentarcev iz drzav dialoga v Natu. Polegtega dialog prek znanstvenega programa Nataspodbuja sodelovanje na podrocju znanosti. Odleta 2000 je v znanstvenih dejavnostih, ki jih jesponzoriral Nato, sodelovalo vec kot 800znanstvenikov iz drzav dialoga.

Bolj operativni vidiki vojaske razseznostiprograma predstavnikom iz drzav dialogazagotavljajo moznosti za opazovanje vaj PzM,udelezbo na seminarjih in delavnicah, ki jih

28

organizirajo strateska poveljstva, ter obiske navojaskem sedezu Nata. Stalne mornariske sileNata v Sredozemlju obiskujejo pristanisca vdrzavah dialoga. Leta 2002 je 300 predstavnikoviz drzav dialoga sodelovalo pri vec kot 50razlicnih dejavnostih, organiziranih v okviruvojaskega programa, ki ga ponuja Nato.

V preteklosti so tri sredozemske partnerice –Egipt, Jordanija in Maroko – prispevale kmirovnim misijam na Balkanu pod vodstvomNata. Maja 2002 so le se maroski vojaki sluzili venotah SFOR in KFOR.

Razvijajoc se proces

S stalisca udelezbe in vsebine se dialog siri.Zaradi te prilagodljivosti se njegova vsebinalahko razvija in stevilo njegovih partnericpovecuje. Z leti so politicne razprave postalepogostejse in bolj zagrete. Od zacetka dialoga seje prakticno sodelovanje zelo razsirilo in zdajobsega vecino dejavnosti, v katerih sodelujejodruge partnerske drzave.

Z ustanovitvijo Skupine za sredozemskosodelovanje leta 1997 je dialog dobil nov zagonin dinamiko. Je forum za izmenjavo stalisc medclanicami Nata in drzavami dialoga ovarnostnem polozaju v Sredozemlju innadaljnjem razvoju dialoga. Na vrhu vWashingtonu leta 1999 so bili sprejeti nadaljnjikoraki za okrepitev politicne in prakticnerazseznosti dialoga ter tako povecali moznostivecjega sodelovanja na podrocjih, na katerih

lahko Nato prinese dodano vrednost, zlasti navojaskem podrocju in na drugih podrocjih, zakatera so drzave dialoga izrazile svojezanimanje.

Po 11. septembru so se Nato in drzavesredozemskega dialoga pogosteje sestajali naposvetovanjih s Severnoatlantskim svetom, takoposamicno kot skupinsko. Na vrhu v Praginovembra 2002 je bila napovedana nadgradnjate pobude. Voditelji Zaveznistva so se dogovorilio sveznju ukrepov, ki bi povecali politicno inprakticno razseznost dialoga ter tako postavilikrepitev in poglabljanje teh odnosov Zaveznistvav ospredje.

Ti ukrepi vkljucujejo rednejsi in ucinkovitejsiposvetovalni proces, opredelitev bolj usmerjenihdejavnosti in prikrojen pristop do sodelovanja.Poleg poglabljanja obstojecih podrocijsodelovanja so bila predlagana tudi nova.Mednje spadajo posebej izbrane dejavnosti zaizboljsanje sposobnosti drzav v dialogu, daprispevajo k tistim operacijam odzivanja nakrizne razmere pod vodstvom Nata, ki nespadajo v okvir 5. clena, obrambna reforma inobrambna ekonomija, posvetovanje o terorizmuin o varnosti na mejah ter obvladovanje naravnihnesrec. Uresnicevanje teh ukrepov bo pomagalospremeniti naravo odnosa med Natom indrzavami dialoga. Poleg tega se pripravljajo tudimoznosti za ambicioznejsi in razsirjen okvirsredozemskega dialoga, ki naj bi bile na voljopravocasno za naslednje vrhunsko zasedanjeNata leta 2004 v Carigradu.

29

Ohranjanje miru in obvladovanje kriznihrazmer

> 10

Eden najpomembnejsih vidikov preoblikovanjaNata je bil odlocitev o izvajanju operacij vpodporo miru in za obvladovanje kriznih razmerna evroatlantskem obmocju in tudi zunaj njega.Na Balkanu, kjer je NATO prvic deloval leta1995, so bili nestabilnost in spori neposredenizziv varnostnim interesom clanic Nata tersirsemu evropskemu miru in stabilnosti.Pozneje je s svojim delovanjem v mirovnihoperacijah v Afganistanu Zaveznistvo dokazalo,da se je pripravljeno lotiti varnostnih izzivov tudizunaj svojega tradicionalnega obmocjadelovanja.

Zaradi udelezbe Nata v tovrstnih prizadevanjih jebilo treba tudi okrepiti stike in sodelovanje zdrzavami neclanicami Nata, ki so prispevalesvoje enote, in drugimi organizacijami. To kazena vzorec varnostnega sodelovanja, ki gapotrebujemo danes, ko so tesni delovni odnosi zmednarodnimi in nevladnimi organizacijami ter zdrzavami neclanicami Nata, kot so denimoudelezenke Partnerstva za mir, kljucnegapomena.

Bosna in Hercegovina

Med letoma 1992 in 1995 je Nato najprej podpiralprizadevanja ZN za ustavitev vojne v Bosni (glejtudi 4. poglavje), sest dni po podpisuDaytonskega mirovnega sporazuma 14.decembra 1995 pa je z mandatom ZN v Bosno inHercegovino napotil vecnacionalne Sile zauresnicitev (IFOR), ki naj bi uresnicevale vojaskevidike mirovnega sporazuma. Njihova naloga jebila zagotoviti konec sovraznosti, v drzavi,razdejani od vojne, lociti oborozene sile dveh nanovo nastalih entitet – Federacije Bosne inHercegovine ter Republike srbske – pri cemer somorale premakniti svoje enote in tezkooborozitev na dogovorjena mesta, ter prenestiozemlje med obema entitetama. Ifor je svoje delodokoncal v enem letu, potem pa so ga decembra1996 zamenjale manj stevilcne Stabilizacijskesile (SFOR).

Poleg odvracanja ponovnega zacetkasovraznosti in spodbujanja razmer, v katerih bise lahko nadaljeval mirovni proces, so nalogoSforja razsirili, tako da je vkljucevala podporocivilnim agencijam, ki so sodelovale vprizadevanjih mednarodne skupnosti za graditevtrajnega miru v BiH. Mirovne enote pomagajobeguncem in razseljenim osebam pri vracanju nanjihove domove in prispevajo k preoblikovanjubosanske vojske. Sfor je dejaven tudi pri iskanjuin izrocanju vojnih zlocincev Mednarodnemukazenskemu sodiscu za nekdanjo Jugoslavijo vHaagu.

Z izboljsanjem varnostnih razmer se je postopnozmanjsevalo tudi stevilo vojakov. Spomladi 2004je imel Sfor okoli 7000 pripadnikov, kar je precejmanj od 60 000, kolikor jih je bilo v Iforju, karseveda kaze na napredek Bosne in Hercegovinepri zagotavljanju trajnega miru. V tem trenutkuproucujejo moznosti glede prihodnje velikosti instrukture Sforja, vkljucno z morebitno prekinitvijooperacije do konca 2004 s prehodnimi silami, kibi lahko bile tudi pod vodstvom EU, ceprav boNato svojo navzocnost v drzavi ohranil.

Kosovo

V letu 1998 je odprt konflikt v tej jugoslovanskipokrajini, v kateri je prebivalstvo preteznoalbansko, prisilil vec kot 300 000 ljudi, da sopobegnili s svojih domov. Beograd se ni zmenilza ponavljajoce se mednarodne zahteve za umiksrbskih sil, sodelovanje pri ustavitvi nasilja inomogocanje vracanja beguncev. Ko je Natooktobra 1998 zagrozil z zracnimi napadi, jepredsednik Slobodan Milosevic pristal nazahteve in zracni napad je bil odpovedan.Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi(OVSE) je poslala svoje opazovalce, medtem koje Nato opravljal nadzor iz zraka in v Nekdanjojugoslovansko republiko Makedonijo* napotilvojasko namensko silo, ki je bila v pripravljenosti,da evakuira opazovalce OVSE, ce bi bili zaradiobnovitve spopadov v nevarnosti.

30

Nasilje se je ponovno razplamtelo na zacetkuleta 1999. Srbske sile so povecale intenzivnostsvojih operacij. Poglobljena in veckratnadiplomatska prizadevanja za resitev konflikta sobila neuspesna in opazovalci OVSE so semarca umaknili. Nekaj dni pozneje so zaveznikikot zadnjo preostalo moznost zaceli z zracniminapadi na tarce v Zvezni republiki Jugoslaviji.Potrebnih je bilo 78 dni zracnih napadov, da soMilosevicev rezim prisilili k ustavitvi zatiranja inupostevanju zahtev mednarodne skupnosti.Nato je ostal enoten in napadal zgolj rezim invojaske cilje ter si prizadeval za cim manj civilnihzrtev. Hkrati so zavezniske sile pomagale lajsatikrizo z begunci v sosednji Albaniji in Nekdanjijugoslovanski republiki Makedoniji*, ko je steviloalbanskih beguncev s Kosova na vrhuncudoseglo 445 000 v prvi in 330 000 v drugi drzavi.Poleg tega naj bi jih bilo po prepricanjih okrog400 000 razseljenih po notranjosti Kosova.

S sklenitvijo Vojasko-tehnicnega sporazumamed Natom in jugoslovanskimi poveljniki so bilena Kosovo z mandatom ZN napotene Sile zaKosovo (KFOR), ki jih je vodil Nato. Njihovanaloga je bila odvracati obnovljene sovraznosti,vzpostaviti varno okolje in razorozitiOsvobodilno vojsko Kosova (OVK) ter podpretimednarodna humanitarna prizadevanja in deloMisije ZN za zacasno upravo na Kosovu(UNMIK).

Na vrhuncu je Kfor stel skupaj 43 000pripadnikov, postopoma pa se je njihovo steviloprepolovilo. Junija 2003 so Kfor sestavljalipripadniki iz vecine clanic Nata, 15 partnerskihdrzav in treh drugih drzav, in sicer Argentine,Maroka in Nove Zelandije.

Po obvezi OVK o razpustitvi je Kfor zbral in unicilprecej lahkega orozja ter pomagal zgraditiZascitne sile za Kosovo; gre za lokalne sile zacivilne nesrece, ki delujejo pri UNMIK-u in so podvsakodnevnim nadzorom Kforja. Enote Kforjapatruljirajo tudi na kosovskih mejah in mejnihprehodih ter strazijo pomembna obmocja. Velikopripadnikov varuje srbsko prebivalstvo, ki se jevrnilo na Kosovo.

V tesnem sodelovanju z misijo UNMIK Kforpomaga graditi varno okolje, v katerem lahko vsidrzavljani ne glede na svojo etnicno pripadnostzivijo v miru in ki z mednarodno pomocjospodbuja rast demokracije. To bo tezka indolgorocna naloga, toda civilna obnova poteka inlokalni prebivalci so ze delezni dolocene merevarnosti in normalnega zivljenja.

Juzna Srbija

Na zacetku leta 2001 so Nato, Evropska unija inOVSE zaceli izvajati skupno strategijo zapreprecevanje spora, ki naj bi pripomogla kmirnemu resevanju oborozenega spopada vjuzni Srbiji, ki je ogrozal stabilnost na temobmocju. Tezave so se zacele proti koncu leta2000 v dolini Preseve, kjer je stevilcna albanskaskupnost ostala pod neposredno srbsko vladoter ni imela ustreznih politicnih in socialnih pravic.Lahko oborozeni albanski borci so zaceli z vrstonapadov na srbske varnostne sile navarnostnem obmocju – pet kilometrov sirokotamponsko cono vzdolz notranje meje medKosovom in Srbijo, na katero jugoslovanskavojska ni imela dostopa in ki so jo nadziralekosovske sile pod vodstvom Nata v skladu spogoji iz Vojasko-tehnicnega sporazuma,

31

sklenjenega med Zaveznistvom injugoslovansko vojsko.

Hitro narascajoci konflikt je pomenil resnovarnostno tveganje s takojsnjimi posledicami zaKosovo. Potrebna je bila politicna odlocitev takoza zagotavljanje vecjih pravic etnicnimAlbancem na jugu Srbije kot za ohranjanjeozemeljske celovitosti in suverenosti Zveznerepublike Jugoslavije.

Spomladi 2001 je po vrsti stikov na visoki ravnimed Natom in novo jugoslovansko vlado vBeogradu Nato privolil v postopno zmanjsanjevarnostnega obmocja in omogocil jugoslovanskivojski vnovicen prevzem nadzora nad temobmocjem. V zameno je morala vlada vBeogradu uvesti celo vrsto ukrepov zadvigovanje zaupanja, kar je scasoma prepricaloalbanske borce, da so maja odlozili orozje.Skupina Nata, ki jo je spremljal predstavnik EU,je pomagala pri pogajanjih o premirju in privzpostavitvi neposrednega komuniciranja medsrbskimi oblastmi in oborozenimi skupinamietnicnih Albancev.

Sprejeta je bila cela vrsta ukrepov za hitrejsevkljucevanje etnicnih Albancev v politicne in

upravne strukture v regiji ter za vracanjebeguncev. Njihovo uresnicevanje je spremljalamednarodna skupnost in pri tem tudi pomagala.OVSE je pripravila program za usposabljanjevecetnicnih policijskih enot, ki so bile namescenepo pretezno albanskih vaseh, prej v rokahupornikov, in so pomagale izvesti lokalne volitveavgusta 2002 za pravicnejso in enakopravnozastopanost etnicnih skupin.

Nekdanja jugoslovanska republikaMakedonija*

Natove sile so na zahtevo makedonske vladeprevzele jasno dolocene naloge za obvladovanjekriznih razmer v Nekdanji jugoslovanski republikiMakedoniji*. Notranji nemiri so izbruhnilispomladi 2001, ko so se uporniki uprli oblasti.Nato je obsodil napade upornikov in poostrilnadzor nad mejo s Kosovom, vlado pa pozval, dazacne z ustavnimi reformami za resitev pritozbetnicnih Albancev; pri vsem tem je generalnisekretar Nata odigral kljucno vlogo.

Junija je Nato ugodil uradni zahtevi za vojaskopomoc pri demilitarizaciji tako imenovaneNacionalne osvobodilne vojske etnicnihAlbancev pod pogojem, da se uveljavi premirje in

32

da se strani dogovorita o mirovnem nacrtu.Okvirni sporazum je bil pripravljen avgusta in toje odprlo pot 3500 pripadnikom Nata, ki so prislina 30-dnevno operacijo razorozevanjaoborozenih skupin etnicnih Albancev.

Konec septembra so po tej nalogi Nato prosili, dav drzavi obdrzi manjse sile, ki bi prispevale kvarovanju opazovalcev EU in OVSE, ki sospremljali uresnicevanje okvirnega sporazuma.V tej operaciji je sodelovalo priblizno 700pripadnikov Nata, ki so se pridruzili majhnemukontingentu sil Nata, ki so ze bile namescene vdrzavi in so zagotavljale zveze in logisticnopodporo enotam KFOR. Operacija Nata je bilakoncana marca 2003, ko so bile pristojnosti nadnalogo predane Evropski uniji na podlagisporazumov, sklenjenih med Natom in EU, ouporabi vojaskih sredstev in zmogljivosti Nata voperacijah pod vodstvom EU (glej 2. poglavje).15. decembra 2003 je bila zaradi uspesnestabilizacije razmer vojaska operacija podvodstvom EU koncana in namesto nje zdajpoteka operacija civilne policije EU.

Afganistan

Avgusta 2003 je Nato prevzel odgovornost zaMednarodne varnostne sile za pomoc (ISAF) IV vAfganistanu, da bi pomagal prehodniafganistanski vladi pri ustvarjanju varnega okoljaza prebivalce Kabula in okoliskega obmocja.Drzava poskusa okrevati po dveh desetletjihdrzavljanske vojne in nedavne unicujocevladavine talibanov, ki so dajali zatocisceteroristom.

Sile ISAF so mednarodne sile z mandatom ZN, kiso bile oblikovane konec leta 2001. Prvo misijo jevodilo Zdruzeno kraljestvo, sestavljena pa je bilaiz enot drugih drzav, po vecini clanic Nata. SileISAF II je nato vodila Turcija, sile ISAF III skupajNemcija in Nizozemska. Prvotni mandat je sileISAF omejeval na operacije v Kabulu in naokoliskem obmocju, toda oktobra 2003 jeresolucija Varnostnega sveta ZN omogocilarazsiritev obmocja delovanja.

Nato je privolil v razsiritev obmocja delovanja vAfganistanu, se posebej s pomocjo zacasnihnamestitev sil zunaj Kabula in prevzemomvojaskega poveljstva nad precejsnjim stevilomekip za regionalno obnovo, ki pomagajo pristabilizaciji posameznih regij. Z zacetno pomocjoekipe pod nemskim vodstvom v Kunduzu boISAF pocasi siril svojo vlogo pri podpori drugihekip za regionalno obnovo. S tem komednarodna skupnost Afganistancem pomagaznova zgraditi njihovo drzavo, se v Afganistanupojavljajo stevilni resni izzivi. Nato se je obvezal,da bo v Afganistanu ostal, dokler ga bodo tampotrebovali. Do naslednjega vrhunskegasrecanja Nata v Carigradu 2004 je treba pripravitiobsezno strategijo za delovanje Nata vAfganistanu, in sicer v tesnem posvetovanju zdrugimi mednarodnimi organizacijami inprehodno afganistansko vlado.

33

Odzivanje na civilne krizne razmere > 11

Vsaka drzava je dolzna imeti nacrte nanacionalni ravni za ravnanje v kriznih razmerah,kot so npr. nesrece z razlitjem kemicnih alistrupenih snovi, plazovi, poplave, potresi aliteroristicni napadi. Vendar pa nesrece,civilizacijske ali naravne, ne poznajo drzavnihmej, zato sta sodelovanje in nacrtovanje namednarodni ravni nepogresljivi.

Sodelovanje med clanicami Nata ze vrsto letpoteka na podrocju civilnega krizneganacrtovanja, nedavno pa je bilo to sodelovanjerazsirjeno na partnerske drzave in veliko je bilodosezenega pri organiziranju virov za ravnanje vkriznih razmerah na evroatlantskem obmocju.

Usklajevanje v Natu

Ucinkovito ukrepanje ob nesrecah zahtevauskladitev prevoznih zmogljivosti, zdravstveneoskrbe, zvez, zmogljivosti za odzivanje nanesrece in drugih civilnih virov. NATO je odigralkljucno vlogo pri usklajevanju nacrtovanja medsvojimi clanicami in tako zagotovil, da bodo nacrtidelovali in da bodo viri, od katerih so nacrtiodvisni, na razpolago.

Mehanizem, ki se v Natu uporablja zausklajevanje nacrtovanja na tem podrocju, jesestavljen iz vrste tehnicnih nacrtovalnihodborov in pododborov, katerih delo usmerjaVisji odbor za civilno krizno nacrtovanje. Nasestankih teh organov se redno srecujejostrokovnjaki nacionalnih vlad, gospodarstev invojsk, da uskladijo nacrtovanje gledeevropskega prevoza po kopnem, cez oceane,civilnega letalstva, prehrane in kmetijstva,industrijske proizvodnje in zalog, poste intelekomunikacije, zdravstvene oskrbe, civilnezascite ter proizvodnje in zalog nafte.

Razsirjeno sodelovanje

Danes so izkusnje in strokovno znanje Nata napodrocju civilnega kriznega nacrtovanja na voljo

sirsemu krogu in hkrati crpajo iz znanja inzmogljivosti drugih drzav, ki sodelujejo vEvroatlantskem partnerskem svetu. Partnerskedrzave so vse dejavneje vkljucene v konkretneoblike sodelovanja pri delu nacrtovalnih odborovin pododborov in tako je bil leta 1998 ustanovljenEvroatlantski center za usklajevanje ukrepanjaob nesrecah (glej okence).

Civilno krizno nacrtovanje je tudi pomembenvidik splosnih programov sodelovanja spartnerskimi drzavami in zdaj pomeni najvecjinevojaski del dejavnosti v okviru PzM. Taksnedejavnosti vkljucujejo seminarje, delavnice,urjenje in usposabljanje, pri katerih se srecujetavojasko in civilno osebje iz lokalnih, regionalnihin nacionalnih organov. Druge mednarodneorganizacije, npr. Urad ZN za usklajevanjehumanitarnih zadev in Visoki komisariat ZN zabegunce, Mednarodna agencija za jedrskoenergijo in Evropska unija, so pomembniudelezenci v teh dejavnostih tako kot tudinevladne organizacije za zascito in resevanje.

Zaradi dogodkov 11. septembra je postalosodelovanje pri pripravi na morebitne teroristicnenapade s kemicnim, bioloskim, radioloskim injedrskim orozjem nujno. Partnerski akcijski nacrtproti terorizmu, sprejet na vrhu v Pragi novembra2002, spodbuja izmenjavo informacij insodelovanje pri nacrtovanju civilnih kriznih

34

razmer za ugotavljanje tveganj in zmanjsevanjeranljivosti civilnega prebivalstva ob morebitnemterorizmu in uporabi orozja za mnozicnounicenje. Nato in njegove partnerice sestavljajoseznam zmogljivosti vsake drzave, ki bi bile navoljo ob takem napadu. Poleg tega je bilpripravljen tudi akcijski nacrt za civilno kriznonacrtovanje kot pomoc nacionalnim organom priizboljsanju njihove civilne pripravljenosti namorebitne teroristicne napade s kemicnim,bioloskim, radioloskim in jedrskim orozjem.

Potekajo tudi razgovori o vlogi in zmogljivostihNata in Evropske unije pri civilnem kriznemnacrtovanju.

Evroatlantska zmogljivost odzivanja na nesrece

Potreba po bolj usklajeni evroatlantskizmogljivosti odzivanja na nesrece je na predlogRusije pripeljala do ustanovitveEvroatlantskega centra za usklajevanjeukrepanja ob nesrecah na sedezu Nata junija1999. Center je sredisce za izmenjavoinformacij in usklajuje ukrepanje ob nesrecahna evroatlantskem obmocju med clanicami inpartnerskimi drzavami. Prav tako tudiorganizira vecje vaje iz civilnih kriznih razmer,ki preizkusajo odzive na simulirane naravne incivilizacijske nesrece.

Center je prispeval tudi k humanitarnimoperacijam med krizo kosovskih beguncev in jeopravil dragoceno delo ob velikih poplavah vUkrajini, Romuniji, na Madzarskem, v Albanijiin na Ceskem, ob potresu v Turciji leta 1999, obgozdnih pozarih v Nekdanji jugoslovanskirepubliki Makedoniji* ter ob izjemnihvremenskih razmerah v Ukrajini in Moldovi.

Center tesno sodeluje z agencijami ZN, kiigrajo kljucno vlogo pri ukrepanju ob

mednarodnih nesrecah – Uradom ZN zausklajevanje humanitarnih zadev in Uradomvisokega komisarja ZN za begunce – terdrugimi organizacijami.

Drzave spodbuja k razvijanju dvostranskih alivecstranskih dogovorov o resevanju vprasanj,kot so predpisi o vizumih, prehodi cez mejo,sporazumi o tranzitu, carinski postopki in statusosebja. S taksnimi ukrepi se izognemobirokratskim zamudam pri posiljanju pomoci inekip na dejansko prizorisce nesrece.

Dosezen je bil tudi dogovor o Evroatlantskienoti za ukrepanje ob nesrecah, ki jo sestavljamesanica nacionalnih elementov in ki sepopolni po potrebi in poslje na kraj nesrece.

35

Sodelovanje na podrocju znanosti in okolja > 12

Dva locena programa omogocataznanstvenikom in strokovnjakom redno skupnodelo pri resevanju tezav v skupnem interesu:civilni znanstveni program Natovega odbora zaznanost ter okoljski in druzbeni program Odboraza proucevanje izzivov sodobne druzbe. Mreze,vzpostavljene s takim sodelovanjem, ki je tudisicer tradicionalno med znanstveniki in je prvipogoj za napredek znanosti, izpolnjujejo tudipoliticni cilj vecjega razumevanja in graditvezaupanja med skupnostmi razlicnih kultur intradicij.

Program za znanost, ki obstaja ze 45 let, so predkratkim preusmerili, tako da je zdaj osredotocenizkljucno na prednostne raziskovalne teme priobrambi pred terorizmom ali pri spopadanju zdrugimi varnostnimi groznjami. V skladu spobudami Zaveznistva za upiranje novimgroznjam je zdaj v civilnem znanstvenemprogramu Nata poudarek na njegovi podporisodelovanju pri temah na teh podrocjih. Zaradi tekorenite spremembe so izbrali novo imeprograma, ki se zdaj imenuje program Nata za″Varnost prek znanosti″.

Odbor Nata za proucevanje izzivov sodobnedruzbe resuje tezave, povezane z okoljem indruzbo, tako da nacionalne agencije pritegne ksodelovanju pri poskusnih studijah s teh podrocij.

Odbor je pred kratkim dolocil stevilne kljucnecilje, povezane z varnostjo, ki bodo usmerjalinjegovo delo v prihodnje. Program spodbujasodelovanje med Natom in partnerskimidrzavami pri resevanju tezav v skupneminteresu.

Poleg spodbujanja kljucnih dejavnostisodelovanja med znanstveniki in strokovnjaki izNata in partnerskih drzav posebne pobude obehodborov spodbujajo sodelovanje z znanstvenimiin okoljskimi skupnostmi v Rusiji, Ukrajini indrzavah sredozemskega dialoga.

Znanost za varnost, stabilnost insolidarnost

Zacetki Natovega programa za znanost segajo vpetdeseta leta, ko so napredku v znanosti intehnologiji pripisovali velik pomen za prihodnostatlantske skupnosti. Tako je nastal program zaspodbujanje znanstvenega sodelovanja, s cimerje bila za naslednjih 40 let zagotovljena podporasodelovanju med znanstveniki v drzavah Nata inpostavljeni visoki standardi odlicnosti v znanosti.

Od zacetka devetdesetih let dalje, torej po koncuhladne vojne, je program postopoma odpiralvrata neclanicam. Do leta 1999 so ga povsempreoblikovali, tako da je zagotavljal podporo

36

sodelovanju med znanstveniki iz clanic Nata inpartnerskih drzav ali drzav sredozemskegadialoga. Povsem jasno so v ospredje postavilispodbujanje napredka in miru s povezovanjemznanstvenikov iz teh nekdaj locenih skupnosti.

Z letom 2004 je bila zaradi nove groznjeterorizma in drugih grozenj varnosti v sodobnemsvetu uvedena se ena korenita spremembaprograma. Program bo v prihodnje podpiralsodelovanje samo na dveh prednostnihraziskovalnih podrocjih: obramba predterorizmom in upiranje drugim groznjamvarnosti.

Cilj novega programa Varnost prek znanosti jeprispevati k varnosti, stabilnosti in solidarnostimed drzavami z uporabo znanosti pri resevanjutezav. Sodelovanje, stiki in krepitev sposobnostiso sredstva, s katerimi dosezemo ta cilj.Znanstvenikom v drzavah clanicah, partnerskihdrzavah in drzavah sredozemskega dialoga sona voljo razlicne vrste stipendij za sodelovanjena prednostnih raziskovalnih podrocjih.Stipendije so na voljo tudi kot pomoc partnerskimdrzavam pri vzpostavljanju osnovneinfrastrukture za racunalniske mreze.

Civilna znanost se je zaradi svoje univerzalnostiin sposobnosti vzpostavljanja novih in izredno

Virtualna svilena avtocesta

Z delom pri najvecjem in najambicioznejsemprojektu v okviru Natovega Programa zaznanost so zaceli oktobra 2001. Projekt seimenuje Virtualna svilena avtocesta (VirtualSilk Highway) – po veliki svileni cesti, ki jepovezovala Evropo in Daljni vzhod ter takospodbujala izmenjavo blaga, znanja in idej –in je akademskim in znanstvenim skupnostimv osmih drzavah juznega Kavkaza inosrednje Azije zagotovil racunalniske mrezein dostop do medmrezja.

Armenija, Azerbajdzan, Gruzija, Kazahstan,Kirgizistan, Tadzikistan, Turkmenistan inUzbekistan lezijo na obrobju evropskemedmrezne arene in si zaradi svoje stopnjerazvoja v bliznji prihodnosti ne bodo mogliprivosciti opticnih zvez.

S tem Natovim projektom zdaj stroskovnoucinkovita in najsodobnejsa satelitskatehnologija povezuje znanstvene inakademske kroge sodelujocih drzav zmedmrezjem prek skupnega satelitskegasnopa. Nato financira satelitsko pasovnosirino in namestitev devetih satelitskihkroznikov – osem manjsih, povezanih z enimvecjim v Hamburgu v Nemciji kot evropskimvozlom. Drugi sofinancerji prispevajo vnaravi. Leta 2003 je bila sprejeta odlocitev orazsiritvi mreze Virtualne svilene avtoceste vAfganistan z namestitvijo zemeljskesatelitske postaje v Kabulu.

37

ucinkovitih mednarodnih mrez izkazala zaizjemno ucinkovito gonilno silo mednarodnegadialoga. Talent, zbran na takih znanstvenihmrezah, lahko uporabimo pri nastajajocihgroznjah, ki pretijo Zaveznistvu. Znanost je hkratisredstvo za iskanje odgovorov na kriticnavprasanja in nacin povezovanja drzav.

Spopadanje z izzivi sodobne druzbe

Odbor za proucevanje izzivov sodobne druzbe jebil ustanovljen leta 1969, da bi se odzval na skrbvzbujajoca vprasanja o okolju. Odbor jeedinstven forum za izmenjavo znanja in izkusenjo tehnicnih, znanstvenih in politicnih vidikihdruzbenih in okoljskih zadev na civilnem invojaskem podrocju med strokovnjaki razlicnihnacionalnih agencij.

Projekti pod pokroviteljstvom odbora spodbujajosodelovanje pri resevanju tezav, ki vplivajo naokolje in kakovost zivljenja, na primeronesnazevanje okolja, onesnazevanje shrupom, tezave velikih mest, oskrba z energijo,zdravje ljudi in okoljski problemi, povezani zobrambo. Pri slednjem najpogostejeobravnavajo vprasanja glede ponovne uporabezemljisc, ki so jih prej uporabljali v vojaskenamene, metodologije ciscenja ter varstvaokolja, na primer v zvezi z naftovodi.

Delo odbora temelji na decentraliziranihdejavnostih, ki vkljucujejo sodelovanje priposkusnih studijah, projektih, delavnicah inseminarjih, za katere sredstva v celoti priskrbijodrzave same. Vodstvo in odgovornost zanacrtovanje in usklajevanje dela prevzame enaali vec drzav. V zadnjih letih so dejavnostirazsirili, tako da zajemajo tudi delavnice in novestudije s temami, ki so se posebej zanimive zapartnerske drzave.

Odbor si je tudi zastavil veliko glavnih ciljev, kibodo usmerjali njegovo prihodnje delo invkljucujejo: zmanjsanje vpliva vojaskihdejavnosti na okolje, izvajanje regionalnih studijskupaj s cezmejnimi dejavnostmi, preprecevanjekonfliktov zaradi pomanjkanja virov, resevanjenovih nevarnosti za okolje in druzbo, ki bi lahkopovzrocile gospodarsko, kulturno in politicnonestabilnost, ter obravnavanje netradicionalnihgrozenj varnosti.

38

Ranljivost medsebojno povezane druzbe

Zaradi vedno vecje medsebojne povezanostina vseh ravneh je druzba danes ranljivejsa kotvcasih. Bolj odprta globalna skupnost,zahtevnejsi tehnoloski sistemi, vedno vecjaodvisnost od elektronskih informacijskih inkomunikacijskih sistemov, prepleteni sistemiza proizvodnjo in dobavo hrane, medsebojnopovezani in vedno bolj zgosceni prevoznisistemi – zaradi vsega tega se ranljivostpojavlja v novih in spreminjajocih se oblikah.Hude motnje lahko, na primer, povzroci izpadtelekomunikacij in dobave elektricne energijeza daljsi cas. Po 11. septembru 2001 smopostali bolj zaskrbljeni zaradi netradicionalnihteroristicnih grozenj, kot so bioloski napadi alikibernetna vojna.

Ohranjanje varnosti in zascita druzbe prednajrazlicnejsimi izzivi zahtevata sodelovanje inusklajenost med razlicnimi agencijami nastevilnih podrocjih na nacionalni in mednarodniravni. Temu smo bili prica ob kampanji protiterorizmu pod vodstvom ZDA, ki je obsegala nele vojasko sodelovanje, ampak tudidiplomatsko, financno, gospodarsko,obvescevalno, carinsko in policijskosodelovanje.

Marca 2001 se je zacelo delo pri kratkorocnemprojektu pod pokroviteljstvom Odbora zaproucevanje izzivov sodobne druzbe, kateregacilj je pregledati skupne izzive in opredelitipodrocja vecjega mednarodnega sodelovanja,da bi zmanjsali stopnjo ranljivosti zapletenih,soodvisnih sistemov, ki so kljucnega pomenaza delovanje sodobne druzbe. V tem projektuje prevzela vodilno vlogo Norveska, pri njem pasodelujejo se Danska, Gruzija, Litva,Madzarska, Moldova, Poljska, Romunija,Svedska, Svica, Turcija, Ukrajina, Zdruzenedrzave in Zdruzeno kraljestvo.

39

Kako deluje NATO > 13

NATO ni nadnacionalna, ampak medvladnaorganizacija. Je zaveznistvo neodvisnih insuverenih drzav, ki so se zdruzile zaradi skupnevarnosti in obrambe skupnih vrednot. Odlocitvese sprejemajo soglasno.

Za lazje posvetovanje vsako clanico na Natovempoliticnem sedezu v Bruslju zastopa stalnadelegacija, ki jo vodi stalni predstavnik in katereclan je vojaski predstavnik. Oba imata svojecivilne in vojaske svetovalce, ki zastopajo svojodrzavo v razlicnih odborih Nata.

V Natu sta bili ustanovljeni loceni civilni in vojaskistrukturi, ki pokrivata politicni in vojaski vidik delaZaveznistva. Obe strukturi podpirataSevernoatlantski svet, najvisji organ zasprejemanje odlocitev v Natu.

Konsenz in soglasje

Zaveznistvo temelji na skupni obveznosti zaprakticno, medsebojno sodelovanje priobrambnih in varnostnih vprasanjih. Nato nimanobenih postopkov za glasovanje, saj seodlocitve sprejemajo s konsenzom ali soglasno.To pomeni, da je politicno posvetovanje kljucnidel pri sprejemanju odlocitev. Vse organe Natasestavljajo predstavniki clanic, katerih vloga jezastopati stalisca svoje drzave pred drugimizaveznicami in porocati svojim vladam o staliscihdrugih zaveznic.

Medtem ko je politicno posvetovanje v Natubistvena sestavina pri obvladovanju kriznihrazmer in ga torej pogosto povezujemo znapetostjo in tezavami, je hkrati tudi nekajpovsem vsakdanjega in clanicam omogoca, daproucijo moznosti za sklenitev dogovora insnovanje dolgorocnih politik. Posvetovanje imavec oblik. Lahko vkljucuje le izmenjavo informacijin mnenj; sporocila o preteklih ali prihodnjihdejanjih ali odlocitvah vlad, ki bi lahko vplivale nainterese drugih zaveznic; vnaprejsnjeopozarjanje na dejanja ali odlocitev vlad, kar daje

moznost, da jih drugi lahko komentirajo alipodprejo; razprave, katerih namen je dosecisoglasje o politikah ali vzporednih ukrepih, aliposvetovanje, ki clanicam omogoca, da sesporazumejo o kolektivnih odlocitvah aliskupnem ukrepanju.

Posvetovanje nenehno poteka. Ker so vsipredstavniki clanic zbrani na enem mestu –sedezu v Bruslju, se lahko na zahtevo katere koliclanice ali pobudo generalnega sekretarja hitrosestanejo na posvetu. Sistem posvetovanjazagotavlja nenehen dialog in veliko priloznosti zarazpravo in pojasnilo pomislekov.

Vcasih se clanice popolnoma strinjajo in prisprejemanju odlocitev ni nobenih tezav. Vcasihse vecina strinja, ena ali vec drzav pa jedrugacnega mnenja in takrat si prizadevajozblizati svoja stalisca, in ce je treba, dosecikompromis. Lahko pa se seveda zgodi, darazhajanj v mnenjih ni mogoce premostiti. Vtakem primeru lahko posamezna clanica sledisvojemu staliscu. Nobeni clanici ni treba ukrepatiali sprejemati odlocitev proti svoji volji. Nasplosno pa duh kompromisa, skupnih interesovin ciljev zagotavlja, da kljub razlicnim mnenjempo navadi najdejo dovolj skupnega zasporazumno resitev. Ko Zaveznistvo enkratsprejme odlocitev, ta pomeni skupno odlocenostvseh udelezenih drzav.

Civilna struktura Nata

Najpomembnejsi organ za sprejemanjeodlocitev je Severnoatlantski svet. Pristojen jeza sprejemanje vseh odlocitev v Natu in je ediniorgan, ki je bil ustanovljen s Severnoatlantskopogodbo. Svet je predvsem politicni forum, kizdruzuje predstavnike vseh clanic, in na njemobravnavajo politike ali operativne zadeve.Lahko se sestaja na razlicnih ravneh, po navadivsaj enkrat na teden na ravni veleposlanikovdrzav, vsaj dvakrat na leto na ravni zunanjih aliobrambnih ministrov in obcasno na ravni

40

predsednikov drzav ali vlad. Ne glede na kateriravni se sestane, imajo njegove odlocitveenako veljavo in izrazajo stalisce vsake vlade.Obicajno se sestane za obravnavanje vprasanjskupnega pomena ali zadev, za katere jepotrebna kolektivna odlocitev, vendar pa gledetem, ki jih Svet lahko obravnava, ni nobenihomejitev.

Odbor za obrambno nacrtovanje obravnavavecino obrambnih zadev in tem, ki so povezanez nacrtovanjem kolektivne obrambe. Usmerjavojaske organe Nata in ima v svojih zadevahenake pristojnosti kot Svet. Tako kot Svet seobicajno sestane na ravni veleposlanikov, vsajdvakrat na leto pa na ravni obrambnih ministrov.Ministri za obrambo se tudi redno srecujejo vokviru Skupine za jedrsko nacrtovanje, ki bdinad jedrsko politiko Zaveznistva in obravnavavrsto konkretnih vprasanj o politikah v zvezi zjedrskimi silami in tistih sirsega pomena, kot stanadzor nad jedrskim orozjem in njegovosirjenje. Francija, ki ni del integrirane vojaskestrukture Nata, ne sodeluje v Odboru zaobrambno nacrtovanje ali Skupini za jedrskonacrtovanje.

Svet in Odbor za obrambno nacrtovanje imataveliko pododborov, ki obravnavajo specializiranevidike politike in oblikujejo priporocila za koncneodlocitve. Vsaka clanica ima svoje predstavnikev vseh teh odborih. Politicni odbor se na primerredno sestaja na razlicnih visokih ravneh insvetuje Svetu pri glavnih dnevnih politicnihvprasanjih, ki vplivajo na politiko Zaveznistva.Odbor za obrambno ocenjevanje nadzorujeproces posvetovanja, ki vodi do odlocitev o ravnivojaskih sil, ki jih bodo dale clanice na voljointegrirani vojaski strukturi Nata v naslednjemnacrtovalnem obdobju. Odbor za infrastrukturoproucuje predloge za skupno financiranjezmogljivosti sil Nata. Odbor za gospodarstvo seosredotoca na gospodarske dogodke, kineposredno vplivajo na varnostno politiko.Odbora za proracun Svetu predlozita predloge

za civilni in vojaski proracun, kamor vsakadrzava prispeva svoje.

Posvetovanje zajema vse dejavnostiZaveznistva. Redno se srecuje konferencanacionalnih direktorjev za oborozitev, na kateriobravnavajo politicne, gospodarske in tehnicnevidike razvijanja in nabave opreme za sile Nata.Na podrocju obvescanja se odbor za javnodiplomacijo osredotoca na programeobvescanja, s katerimi izboljsuje poznavanje inrazumevanje Nata in njegovih politik v drzavahclanicah in partnerskih drzavah. Vprasanja,povezana z znanstvenimi dejavnostmi inokoljskimi programi, obravnavata Odbor zaznanost in Odbor za proucevanje izzivovsodobne druzbe. Drugi odbori in skupine, kot jePoliticno-vojaski usmerjevalni odbor zaPartnerstvo za mir, pomagajo razvijati innadzorovati sodelovanje z drzavamipartnericami.

O dejavnostih Zaveznistva, kot sta ohranjanjemiru ali program PzM, ki vkljucujejo partnerskedrzave, se razpravlja z ustrezno vlado.Posvetovanja potekajo v ustreznih forumih, kotso Evroatlantski partnerski svet, Svet Nata inRusije ter Komisija Nata in Ukrajine. Podobno odejavnostih sredozemskega dialoga razpravljajoz drzavami, ki sodelujejo v Sredozemski skupiniza sodelovanje. Neprekinjeno delovanje tehteles je za Nato temeljnega pomena. Zlasti medkrizo so koristen forum za obravnavanje razlik inizmenjavo stalisc.

Vojaska struktura Nata

Vojasko strukturo Nata nadzoruje Vojaski odbor,ki je najvisji vojaski organ v Zaveznistvu, vendar

41

pa ostaja politicno podrejenSevernoatlantskemu svetu. Odbor Zaveznistvuzagotavlja vojaske nasvete. Na najvisji ravni sesestanejo nacelniki generalstabov, vvsakodnevnih zadevah pa clanice zastopajonjihovi vojaski predstavniki.

Vojaski odbor tudi usmerja Natova strateskapoveljnika: vrhovnega poveljnika zavezniskih silza Evropo (SACEUR) s sedezem (SHAPE) vMonsu, Belgija, in vrhovnega poveljnikazavezniskih sil za preoblikovanje (SACT) ssedezem v Norfolku v ameriski zvezni drzaviVirginiji.

Vrhovni poveljnik zavezniskih sil za Evropo vodiPoveljstvo zavezniskih sil za operacije, kipoveljuje vojaskim silam, za katere so se clanicesporazumele, da jih dajo na razpolago Natu.Odgovoren je za vse operacije Nata ne glede nanjihovo lokacijo in ima dvojno vlogo kot poveljnikpoveljstva ameriskih sil v Evropi.

Vrhovni poveljnik zavezniskih sil zapreoblikovanje ima funkcijsko vlogo. Kot vodjaPoveljstva zavezniskih sil za preoblikovanje jeodgovoren za spodbujanje in nadzorovanjenenehnega preoblikovanja zavezniskih sil inzmogljivosti. Tudi on ima dvojno vlogo kotpoveljnik poveljstva zdruzenih sil ZDA.

Razdelitev odgovornosti obeh poveljstev jebila prej zemljepisna, in sicer je vrhovnipoveljnik zavezniskih sil za Evropo vodiloperacije Nata v Evropi, vrhovnih poveljnikzavezniskih sil za Atlantik (SACLANT) paoperacije na obmocju Atlantika.Racionalizacija vojaske strukture poveljevanjaje bila predlagana in potrjena na vrhu v Praginovembra 2002 in kaze zavezo Nata, darazvije zmogljivosti in ohrani pripravljenost sil,ki jih potrebuje za obvladovanje kriznihrazmer, mirovne operacije in humanitarnenaloge na tradicionalnem obmocju svojeodgovornosti in sirse. Nadgradili so jo z

oblikovanjem sil Natove adzivne sile in s praskozavezo za zmogljivosti (glej 3. poglavje).

Parlamentarna skupscina Nata

Zaveznistvo je medvladna organizacija, pricemer vsaka drzava clanica odgovarja svojemuparlamentu. Pomembno je torej, da demokraticniizvoljeni poslanci v nacionalnih parlamentihpodpirajo cilje Zaveznistva. Parlamentarnaskupscina Nata je medparlamentarni forumclanic Nata, ki zdruzuje evropske insevernoameriske zakonodajalce, daobravnavajo zadeve skupnega interesa inpomena.

Skupscina je povsem neodvisna od Nata inpovezuje parlamente clanic z Zaveznistvom tertako vlade spodbuja k upostevanju vidikovZaveznistva pri oblikovanju nacionalnezakonodaje. Prav tako stalno opominja, da somedvladne odlocitve, sprejete v Natu, na koncuodvisne od politicne podpore demokraticnihprocesov clanic. Parlamentarna skupscina imatudi veliko stikov s parlamenti partnerskih drzav,ki posiljajo svoje predstavnike na razprave vNatu.

Vloga generalnega sekretarja Nata

Generalni sekretar spodbuja in usmerjaposvetovanje in odlocanje v celotnemZaveznistvu. Predseduje Severnoatlantskemusvetu in drugim pomembnim odborom ter precejvpliva na odlocanje. Lahko predlaga teme za

42

razprave in svoj polozaj neodvisnega innepristranskega predsednika izkoristi zausmerjanje razprave k soglasju, ki je v interesucelotnega Zaveznistva.

Generalni sekretar pa ne more sam odlocati opolitiki in lahko deluje v imenu Nata le toliko,kot mu vlade clanice to dopustijo. Je glavnipredstavnik Zaveznistva v dvostranskihodnosih med Natom in posameznimi vladamiali v stikih z drugimi mednarodnimiorganizacijami.

Je tudi glavni predstavnik Zaveznistva za tisk invodi Mednarodni sekretariat, ki podpira delodrzav clanic na ravni razlicnih odborov.

Kdo placa NATO?

Visina prispevkov v proracun Nata se izracunav skladu z dogovorjenimi formulami za delitevstroskov in znasa le majhen delez celotnegaobrambnega proracuna clanic.

S skupnimi sredstvi upravljajo prek civilnegaoziroma vojaskega proracuna in programanalozb v varnost.

Civilni proracun pokriva tekoce stroskeMednarodnega staba na sedezu Nata, civilneprograme in dejavnosti, stroske gradnje,delovanja in vzdrzevanja objektov in naprav,kot so konferencne storitve za srecanjaodborov in delovnih skupin.

Vojaski proracun pokriva stroske delovanja invzdrzevanja integrirane vojaske strukture,vkljucno z Vojaskim odborom, Mednarodnegavojaskega staba in z njim povezanih agencij,obeh strateskih poveljstev in z njima povezanihsistemov vodenja in poveljevanja, obvescanja,raziskovanja, razvoja, nabave in logistike terNatovih sil za zgodnje opozarjanje iz zraka.

Program nalozb v varnost financira objekte innaprave, ki jih Nato potrebuje poleg tistih, ki sojih posamezne drzave clanice zgradile zapotrebe svoje nacionalne varnosti, na primer:sistemi za zveze in obvescanje, radarji,vojaska poveljstva, letalisca, naftovodi,skladisca, pristanisca in navigacijskipripomocki.

Te proracune nadzorujejo odbora za civilni invojaski proracun ter Odbor za infrastrukturo, kije odgovoren za financiranje zmogljivosti zapodporo silam Nata, ki jih skupaj financirajoclanice. Visji odbor za vire nadzoruje politikovojaskega skupnega financiranja. Vsakaclanica ima svoje predstavnike v vseh tehorganih. Vse proracune Nata pregleda tudizunanja revizija.

43

Spremenljivka in stalnica > 14

Nato je danes zelo drugacen kot leta 1949. Natoin sirsi svet sta se razvila na nacine, ki bi si jihustanovitelji Zaveznistva le tezko predstavljali.Nato je drugacen od tiste institucije, ki je stiridesetletja med hladno vojno branila ZahodnoEvropo, ali celo tiste, ki je po hladni vojni vdevetdesetih drzala roko nad prehodom Evropev novo druzbeno ureditev. V nekaj letih se bobrez dvoma znova preoblikoval, ko bo razvijalusklajen odziv na varnostne izzive, s katerimi sespopadajo clanice na zacetku 21. stoletja. Sspreminjanjem strateskega okolja se bo verjetnotudi Nato moral vedno hitreje razvijati, da se bolahko spopadal z novimi groznjami, ki pretijonjegovim clanicam. Vendar pa temeljno nacelosodelovanja v Zaveznistvu ostaja zvestonacelom, zapisanim v ustanovni pogodbi.

Po napadih na Zdruzene drzave septembra 2001in sklicevanju na 5. clen prvic v svoji zgodoviniNato znova temeljito proucuje nacine svojegadelovanja, da bi se spopadel z groznjo, ki jopomeni mednarodni terorizem. Celo predteroristicnimi napadi je bil Nato zavezan izjemnointenzivnemu programu dejavnosti, vodil je trioperacije za obvladovanje kriznih razmer vnekdanji Jugoslaviji, pripravljal podlago zasprejetje novih clanic ter sklepal vedno tesnejsapartnerstva z drzavami in organizacijami naevroatlantskem obmocju in sirse v svetovnemmerilu. Danes, ko je naloga zagotavljanjavarnosti se bolj zapletena, Nato sodeluje na

prevelikem stevilu podrocij, da bi njegovedejavnosti lahko povzeli z enim samim geslom.

Nato jutri

S siritvijo Zaveznistva bo moral Natozadovoljiti interese vse stevilnejsih drzav, kiposkusajo delovati kot ena celota. Hkrati se boobmocje stabilnosti v Evropi verjetno sirilo in znjim moznosti za gospodarsko blaginjo. Prav stesnejsim sodelovanjem med Zaveznistvom inRusijo, Ukrajino in drugimi evropskimidrzavami Evropa premaguje svojorazdeljenost iz preteklosti in postaja vsestabilnejsa celina. Te pozitivne teznje bo trebapazljivo negovati.

Medtem ko se spreminjata narava grozenj, skaterimi se spopadajo clanice, in nacinorganiziranosti Nata za njihovo resevanje,temeljno nacelo Zaveznistva ostaja enako, kotje bilo ze od samega zacetka. Nato zagotavljacezatlantski politicno-vojaski okvir zaobvladovanje varnostnih izzivov. Zaveznistvopovezuje Evropo in Severno Ameriko terohranja ravnotezje med stevilnimi nacionalnimiinteresi. S svojim razvojem iz kolektivnegaobrambnega scita v upravljavca miru vnajsirsem pomenu je Nato danes zacelpredstavljati ne le skupnost vrednot, kot sodemokracija in clovekove pravice, temvechkrati tudi skupnost interesov.

44

NATO / OTAN

Public Diplomacy Division / Division Diplomatie publique

1110 Brussels / Bruxelles

Belgium / Belgique

Web site : www.nato.int

Site Web : www.otan.nato.int

E-mail / Courriel : natodoc@hq.nato.int

NATO

TR

AS

LO0604