Upload
others
View
2
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
1
Vsebina SPLOŠNO O ELEKTRIČNIH MERJENJIH (1) ................................................................................................ 2
OSNOVNI POJMI IN DEFINICIJE (2) .......................................................................................................... 3
TEORIJA POGREŠKOV (3) ......................................................................................................................... 5
TEHNIKA MERJENJA (4) ........................................................................................................................... 5
SPLOŠNO O ELEKTRIČNIH MERILNIH INSTRUMENTIH (5) ....................................................................... 7
SPLOŠNO O ELEKTRIČNIH MERILNIH INSTRUMENTIH (6) ....................................................................... 8
SPLOŠNO O ELEKTRIČNIH MERILNIH INSTRUMENTIH (7) ..................................................................... 10
SPLOŠNO O MERJENJU NAPETOSTI Z VOLTMETRI (8) ........................................................................... 11
SPLOŠNO O MERJENJU NAPETOSTI Z VOLTMETRI (9) ........................................................................... 13
SPLOŠNO O MERJENJU NAPETOSTI Z VOLTMETRI (10) ......................................................................... 15
SPLOŠNO O MERJENJU TOKA Z AMPERMETRI (11) ............................................................................... 16
SPLOŠNO O MERJENJU TOKA Z AMPERMETRI (12) ............................................................................... 17
SPLOŠNO O MERJENJU TOKA Z AMPERMETRI (13) ............................................................................... 18
ZGRADBA IN OSNOVE DELOVANJA OSCILOSKOPA (14) ........................................................................ 20
ZGRADBA IN OSNOVE DELOVANJA OSCILOSKOPA (15) ........................................................................ 22
ZGRADBA IN OSNOVE DELOVANJA OSCILOSKOPA (16) ........................................................................ 23
MERJENJE AMPLITUDE IN FREKVENCE SIGNALA (17) ........................................................................... 25
MERJENJE MOČI V ENOSMERNIH TOKOKROGIH (18) ........................................................................... 26
OHMSKA UPORNOST Z MERITVIJO NAPETOSTI IN TOKA (19) ............................................................... 28
DIGITALNI ELEKTRONSKI VOLTMETRI - NAČELA (20) ............................................................................ 29
DIGITALNI MULTIMETRI (21) ................................................................................................................. 30
DIGITALNI MULTIMETRI (22) ................................................................................................................. 32
2
SPLOŠNO O ELEKTRIČNIH MERJENJIH (1) Merjenje je postopek ugotavljanja neznane vrednosti neke veličine s pomočjo primerjanja te
vrednosti z neko znano, točno določeno vrednostjo te veličine. Tej znani vrednosti pravimo
tudi enota oziroma merska enota te veličine. Rezultat te primerjave (merjenja) je čisto število,
ki ga imenujemo mersko število.
PRIMER: Merimo dolžino sobe. S pomočjo "metra" ugotovimo, da je soba dolga 7, 39m.
-veličina, katere neznano vrednost ugotavljamo, je dolžina sobe
-dolžino sobe primerjamo z enim metrom in ugotovimo, da gre en meter v dolžino
sobe 7,39krat
-merska enota je torej en meter
-mersko število je 7,39
Kontroliranje je postopek, ki se na videz ne loči od merjenja. Pri kontroli pravzaprav samo
preverjamo, če naša že izmerjena veličina zavzema vrednosti v tolerančnem področju, to je
znotraj postavljenih meja odstopanja.
PRIMER: Dolžina jeklene palice znaša 1m. Dovoljena toleranca (odstopanje) znaša -+1%.
Odstopanje izmerjene dolžine palice od dejanske lahko torej znaša največ en odstotek navzgor
(+) ali navzdol (-). V našem primeru to pomeni 1cm.
Merske enote morajo biti točno definirane, mednarodno priznane, nespremenljive in oprte na
naravne konstante.
SISTEMI ZA ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI IN ZANESLJIVOSTI
1.METROLOGIJA: Veda, ki se ukvarja s sistematičnim študijem merilnih postopkov,
principov delovanja merilnih instrumentov in pogojev merjenja.
2.ATESTIRANJE: Je preizkus, s katerim dokažemo ustrezno karakteristiko in kakovost
izdelka, ki mu tako pripada izvid oziroma spričevalo o osebni karakteristiki.
3.STANDARDIZACIJA: je določanje stalnih mer ali kriterijev z namenom izločiti napake
zaradi dvoumnosti in doseči racionalizacijo v proizvodnji z zmanjšanjem števila tipov
elementov in sistemov.
1. Kaj je merjenje?
2. Kakšna je razlika med merjenjem in kontrolo?
3. Merimo električno napetost v enofazni omrežni vtičnici. Merilni rezultat znaša 231V?
a. Katero veličino merimo?
b. S čim primerjamo velikost te veličine?
c. Kaj je merska enota te veličine?
d. Kaj je mersko število v tem primeru?
4. V čem je razlika med merjenjem in kontroliranjem?
5. Kakšna naj bo toleranca pri natančnih merjenjih; čim manjša ali čim večja?
Sistemi za zagotavljanje kakovosti in zanesljivosti
6. Čemu je atestiranje po tvojem mišljenju bližje; merjenju ali kontroliranju?
7. Kakšen je smisel standardizacije?
3
OSNOVNI POJMI IN DEFINICIJE (2) Veličina je lastnost pojava, telesa ali snovi, ki jo lahko razlikujemo od ostalih lastnosti po
kakovosti in jo lahko količinsko določamo.
PRIMERI: 1.pojav- električni tok, če je izmenični, lahko razlikujemo različne karakteristične
vrednosti (efektivna, srednja, temenska), lahko pa tudi količinsko določamo njegovo vrednost
in sicer s primerjanjem z enoto amper (A).
2.telo- pri opeki lahko ločimo, denimo, po kakovosti dve lastnosti: maso opeke in izmere
(dimenzije) opeke. Vsako posebej pa lahko tudi količinsko določimo, npr.: m =1kg in l =
0,2m, b = 0,1m, h =0,05m.
3.snov- pri bakru lahko med mnogimi lastnostmi izberemo npr. specifično električno upornost
in specifično težo, ki se med seboj in tudi glede na ostale kakovostno razlikujeta. Prav tako ju
lahko tudi določimo količinsko kot večkratnika osnovne merske enote (mm2/m in kg/m
3)
Osnovne veličine so tiste, ki so v okviru nekega sistema veličin sprejete po dogovoru kot
neodvisne.
Merska enota je z dogovorom sprejeta točno določena vrednost veličine, ki jo uporabljamo
za izražanje količin (vrednosti) iste veličine.
PRIMER: Enota za dolžino je en meter. Ko smo ugotovili, da je naša soba dolga 7,39 m, smo
povedali, da gre en meter v dolžino naše sobe 7 ,39 krat.
Osnovne veličine in njihove merske enote v veljavnem MKSA sistemu so:
dolžina meter m
masa kilogram kg
čas sekunda s
električni tok amper A
termodinamična
temperatura
kelvin K
svetilnost kandela cd
množina snovi mol mol
Detektor je priprava ali snov, ki kaže prisotnost določene veličine, pri tem pa vrednosti te
veličine ne podaja.
PRIMER: Kot preprost detektor lahko razumemo LED diode v elektronskih napravah, kadar
nam sporočajo, da je napajanje priključeno.
Točnost merjenja je skladnost merilnega rezultata s pravo vrednostjo merjene veličine. To
skladnost lahko ugotovimo le pri merjenju vnaprej znane vrednosti veličine, ki jo imenujemo
normala ali referenca.
PRIMER: Z voltmetrom merimo napetost normale, ki je v našem primeru Westonov
galvanski člen. Napetost tega člena znaša 1,01865V. Če bo naš voltmeter pokazal ravno
4
toliko, je naše merjenje točno. Če bo voltmeter odstopal od te vrednosti, bo merjenje manj
točno, saj se rezultat meritve ne sklada z dejansko vrednostjo. Prava vrednost je v tem primeru
napetost Westonovega člena.
Občutljivost instrumenta je razmerje med spremembo odziva merila ali detektorja na
spremembo vhodne veličine.
PRIMER: Vzemimo ponovno voltmeter in sicer dva ter oba priključimo na isto napetost.
Merjeno napetost spremenimo za en volt in opazujemo spremembo odklona kazalcev obeh
voltmetrov. Prvemu se odklon bolj spremeni, drugemu pa manj. Vhodna veličina je v našem
primeru merjena napetost, izhodna veličina pa odklona obeh instrumentov. Bolj občutljiv je
prvi, saj se je na spremembo vhodne napetosti odzval bolj izrazito - z večjo spremembo
odklona kazalca.
Kazalno območje skale instrumenta je območje, kjer je omogočeno odčitavanje vrednosti
merjene veličine.
PRIMER: Kazalno območje skale našega voltmetra je tisti del skale, ki je opremljen z delci in
kjer se lahko giba kazalec.
ETALONI so materializirane mere, merila ali sistemi, katerih namen je definirati oziroma
reproducirati neko enoto izbrane veličine. S pomočjo etalonov umerjamo merila, s katerimi
potem merimo izbrano veličino.
PRIMERI: -etalon napetosti je že enkrat omenjeni Westonov člen
-etalon upornosti je pač upor, katerega upornost pa je izredno točno določena,
neodvisna od časa in zunanjih pogojev
-etalon kapacitivnosti je kondenzator največje možne točnosti
-etalon induktivnosti je tuljava največje možne točnosti
1. Naštej nekaj fizikalnih veličin, ki niso električne veličine! K vsaki pripiši še pripadajočo
mersko enoto!
2. Napiši merske enote za: a.) I, b.)U, c.)P, d.)S, e.)Q, f.)f
3. Napiši pripadajoče fizikalne veličine: a.)F, b.)H, c.)As/V, d.)Vs/A, e.), f.)S, g.)V/A,
h.)A/V
4. Kaj je bistvena lastnost osnovnih veličin?
5. Katera je skupna lastnost osnovnih veličin in osnovnih logičnih funkcij pri digitalnih
sistemih?
6. Kateri sta dve bistveni lastnosti fizikalne veličine?
7. Kaj je točnost merjenja?
8. Kaj je normala ali referenca?
9. Kaj je občutljivost instrumenta?
10. Kateri voltmeter je bolj občutljiv; tisti za merjenje majhnih ali tisti za merjenje velikih
napetosti?
11. Kaj je kazalno območje instrumenta?
12. Kakšna je naloga etalonov?
5
TEORIJA POGREŠKOV (3) Rezultati merjenja so odvisni od: -merilnega instrumenta, -merilne metode, -merilca.
Pogrešek je odstopanje izmerjene vrednosti od prave vrednosti.
Točnost merilnega instrumenta določimo: -s primerjanjem rezultatov tega instrumenta z
rezultati instrumenta z znano točnostjo, -z merjenjem znane etalonske ali referenčne
vrednosti.
Napake pri merjenju so odvisne od: -instrumenta samega, -pogojev merjenja (, vlaga,
toplotna sevanja, elektromagnetna, električna in magnetna polja, vibracije, nihanja napajalne
napetosti, nivo zračnega pritiska in podobno), -merilne metode, nepravilne rabe instrumentov,
-netočnega odčitavanja rezultatov s skale instrumenta, -nepravilno kalibriran instrument.
Pogreške delimo: glede na ZNAČAJ:
a.sistematski pogreški so stalni. Predznak in velikost teh pogreškov lahko določimo in nato
opravimo popravek merilnega rezultata (korekcijo).
b. slučajni pogreški so nedoločljivi; njihove velikosti in predznaka torej ne moremo določiti.
Tudi stalni niso, temveč se od meritve do meritve spreminjajo. Zato jih imenujemo slučajni
pogreški, pri njihovi obdelavi pa si pomagamo s statističnimi metodami.
c. grobi pogreški ali grobe merilne napake. O teh govorimo takrat, ko rezultati merjenja
očitno in zelo odstopajo od pravih rezultatov.
Glede na VZROKE NASTANKA: 1.pogrešek zaradi merilnega izvora, 2.pogrešek merilne
metode, 3.pogrešek pri odčitavanju, 4.pogrešek zaradi vpliva fizikalnih veličin.
Glede na ČAS: a.statične napake, ki se pojavijo zaradi nelinearnih prenosnih karakteristik
instrumentov, premajhne občutljivosti instrumentov in podobno. Statične napake so
pravzaprav podane s točnostjo merilnega instrumenta in pribora.
b.dinamične napake, o katerih govorimo takrat, ko se merjena - vhodna veličina spreminja s
časom.
1. Od česa so odvisni rezultati merjenja?
2. Kaj je pogrešek?
3. Glede na kaj delimo pogreške?
4. Kakšna je bistvena razlika med sistematskimi in slučajnimi pogreški?
5. Katere pogreške v merilnem rezultatu laže upoštevamo?
6. Kako lahko določimo velikost statične napake?
7. Merimo enosmerni konstantni električni tok. Do katere napake v tem primeru gotovo ne
more priti; statične ali dinamične?
TEHNIKA MERJENJA (4) Elementi tehnike merjenja: -izbira merilne metode ali postopka, -izbor merilnega
instrumenta in pribora, -izvajanje meritev z upoštevanjem vseh pogojev merjenja in vplivnih
motilnih veličin, vrednotenje merilnih rezultatov, -verifikacija merilne opreme, -usposabljanje
merilcev.
Osnovna načela in koraki izvajanja merilnega postopka: 1. Na podlagi proučitve
problema se odločimo za izbor merilne metode. S pomočjo izkušenj poskusimo približno
oceniti velikost merjene veličine in na podlagi te ocene se odločimo za merilne dosege
6
instrumentov. 2.Narišemo vezalni načrt. Tokovne kroge narišemo z odebeljenimi črtami.
3.Delovna miza mora biti zaščitena (ne kovinska). Tokokrog zaščitimo z varovalkami in
zaščitnim stikalom za izkop v sili. Instrumente smiselno razporedimo. Pri povezovanju najprej
naredimo glavne (tokovne) tokokroge in nato pomožne ali napetostne veje. Pazimo na preseke
vodnikov. Pazljivo in pravilno priključimo merilne instrumente. Preverimo začetne nastavitve
(napajalne napetosti , merilne dosege instrumentov, položaje spremenljivih uporov in
podobno). 4.Pred vklopom še enkrat pregledamo povezave in vezje. Ampermeter ob vklopu
kratko vežemo s stikali. Pred vsakim spreminjanjem vezja izključimo napajalno napetost.
Glavno stikalo vedno vklopimo zadnje in izklopimo prvo.
Navodila ob izvedbi meritve: 1.Meritev začnemo z vklopom glavnega stikala. Rezultate
vpisujemo v pripravljeno tabelo. 2.Pri več merilnih območjih vpisujemo le odklone in
konstante. 3.Rezultate izračunamo takoj po meritvi, da opazimo morebitne grobe napake.
4.Rezultatov ne popravljamo. V primeru napak opravimo novo meritev. 5.Pazimo na
obremenilne pogoje ter porabo instrumentov in pribora. 5. Meritev zaključimo z izdelavo
zapisnika.
MERILNE METODE IN POSTOPKI
1. Direktna merilna metoda: Merilni rezultat je na voljo takoj in sicer kot odčitek na skali
ali številčnici instrumenta brez kakršnegakoli preračunavanja.
PRIMER: Merimo električni tok s pomočjo ampermetra. Naš instrument meri veličino,
katere vrednost nas zanima, zato gre za neposredno (direktno) metodo, rezultat pa odčitamo
"direktno" s skale ampermetra.
2. Indirektna merilna metoda: Neko veličino merimo posredno (indirektno) preko merjenja
neke druge, vendar z našo izbrano veličino tesno povezane veličine. Ta metoda je neizogibna,
kadar nimamo na razpolago neposrednega merilnika naše izbrane veličine.
PRIMER: Merilnik hitrosti v avtomobilu je pravzaprav merilnik napetosti. Meri napetost
majhnega generatorja, ki se vrti z enako hitrostjo kot kolesa avtomobila. Napetost generatorja
je torej odvisna od hitrosti avtomobila in zato lahko merimo hitrost avtomobila "indirektno"
preko merjenja napetosti.
3. Zamenjalna merilna metoda: Neznano vrednost izbrane merjene veličine primerjamo z
znano vrednostjo, ki jo spreminjamo toliko časa, dokler nista med seboj enaki. V tem trenutku
postane tudi neznana vrednost merjene veličine znana.
PRIMER: Naš avto ima pokvarjen merilnik hitrosti, mi bi pa radi izvedeli, kolikšna je njegova
največja hitrost. Prosimo prijatelja, ki ima hitrejši avto z zelo točnim merilnikom hitrosti, da
pelje za nami. Peljal bo torej z enako hitrostjo kot mi. Ko dosežemo največjo hitrost, mu
damo znak in on odčita hitrost na svojem merilniku hitrosti. V tem trenutku je znana tudi
hitrost našega avtomobila, saj vozimo enako hitro kot prijatelj.
4. Kompenzacijska merilna metoda: Načeloma je podobna zamenjalni metodi. Pravzaprav
se od zamenjalne metode razlikuje le v tem, da v trenutku izenačenosti merjene in referenčne
veličine merilno mesto ni obremenjeno.
5.Primerjalna merilna metoda: Temelji na primerjanju merjene vrednosti z neko referenčno
vrednostjo. Ta referenčna vrednost nastopa v meritvi v enaki obliki kot merjena neznana
vrednost.
1. Kaj je osnovna značilnost direktne merilne metode?
7
2. Kaj je osnovna značilnost indirektne merilne metode?
3. Kdaj moramo uporabiti direktno merilno metodo?
4. Poišči tudi sam kakšen primer direktne merilne metode in ga opiši!
5. Poišči tudi sam kakšen primer indirektne merilne metode in ga opiši!
6. Ali bi lahko rekli, da je direktna metoda tudi primerjalna metoda? Zakaj?
7. Ali bi lahko rekli, da je indirektna metoda tudi primerjalna metoda? Zakaj?
SPLOŠNO O ELEKTRIČNIH MERILNIH INSTRUMENTIH (5) Tokovna in napetostna občutljivost instrumenta: Občutljivost instrumenta je podana z
velikostjo kota (), za katerega se kazalec odkloni, če se merjena (vhodna) veličina (x)
spremeni (za x).
Sx = ()/(X)
(enačba 1)
Če je skala linearna, je občutljivost vzdolž cele skale enaka. Razdelki so namreč povsod
enaki, to pa pomeni, da je tudi sprememba odklona () ob stalni spremembi merjene
veličine (x) enaka.
Pri kvadratični (nelinearni) skali pa so razdelki z večanjem odklona vedno večji! Občutljivost
instrumentov s kvadratično skalo se zato spreminja; sprememba odklona () se ob stalni
spremembi merjene veličine (x) veča.
Konstanta instrumenta je obratna vrednost občutljivosti instrumenta. (kx = konstanta
instrumenta)
kx = merilno območje / število razdelkov = X/n
(enačba 2)
PRIMER: Instrument s skalo, ki ima 150 razdelkov, bomo uporabili kot ampermeter z
merilnim območjem 0-15A. Konstanta instrumenta znaša: kI = Imax /n = 15A/150del ==
0,1A/del.
Ko kasneje s tem instrumentom merimo tok, se odkloni kazalec, denimo, za 90 delcev.
Merjeni tok torej znaša: I = kI *n = 0,1A/del * 90del = 9A.
Točnost merjenja je odvisna od: -natančnosti (preciznosti) merilnih instrumentov in ostalih
naprav,
-izbrane merilne metode, -vestnosti in izkušenosti merilcev.
Pogreške pri merjenju lahko razvrstimo v naslednje osnovne skupine: -sistematski pogreški, -
slučajni pogreški, -grobe napake.
Sistematski pogreški: lahko jim določimo velikost in predznak in jih nato odpravimo s
korekcijo.
Slučajnim pogreškom velikosti in predznaka ne moremo določiti, saj se neprestano
spreminjajo. Njihov vpliv zmanjšamo tako, da opravimo več meritev, kot rezultat pa
vzamemo aritmetično srednjo vrednost vseh rezultatov.
8
Grobe napake so običajno očitne, ker v takih primerih rezultati zelo odstopajo od
pričakovanih vrednosti.
Slika 4: Prikaz rezultatov streljanja v tarčo in razsipanje rezultatov zaradi različnih vzrokov.
1. Kaj je vhodna veličina analognega: a. ampermetra b. voltmetra c. ohmmetra.
2. Kaj je izhodna veličina analognega: a. ampermetra b. voltmetra c. ohmmetra.
3. Koliko znaša občutljivost voltmetra, če se ta sploh ne odkloni, ko na vhodu spreminjamo
napetost?
4. Kako se spreminja občutljivost EMI s kvadratično skalo pri večanju odklona; se veča ali
manjša. Zakaj?
5. Ampermeter iz primera v tekstu (glej PRIMER) se odkloni na 76 delcev. Kolikšen tok teče
skozi instrument?
6. Kakšna je bistvena razlika med sistematskimi in slučajnimi pogreški?
7. Kaj je po tvojem mišljenju glavni razlog grobih merilnih napak?
8. Zakaj se slučajni pogreški tako imenujejo?
9. Ali lahko slučajne pogreške popolnoma odpravimo?
10. Zapiši formulo za merilni doseg instrumenta s pomočjo enačbe za občutljivost
instrumenta!
SPLOŠNO O ELEKTRIČNIH MERILNIH INSTRUMENTIH (6) Pogrešek in preciznost EMI: Razlikujemo tri vrste pogreška:
1.Absolutni pogrešek: razlika med pokazano vrednostjo veličine na instrumentu in njeno
pravo vrednostjo.
X = Xizm-Xp ; (Xizm ...izmerjena vrednost veličine X, Xp...prava vrednost iste veličine
X) (enačba 1)
9
2.Relativni pogrešek: razmerje med absolutnim pogreškom in pravo vrednostjo merjene
veličine.
X = X/ Xp
(enačba 2)
POMEMBNO: Prave vrednosti pravzaprav nikoli ne moremo poznati, zato v praksi vzamemo
za pravo vrednost tisti rezultat, ki ga dobimo z bolj točnim instrumentom ali metodo, kot pa je
naš instrument oziroma metoda. To "pravo" vrednost imenujemo dogovorna vrednost. Kadar
torej govorimo o pravi vrednosti, se pravzaprav sklicujemo na dogovorno vrednost, saj prave
dejansko sploh ne poznamo.
3.Procentualni (odstotni) pogrešek je razmerje med absolutnim pogreškom in dogovorno
vrednostjo, vendar je še pomnoženo s sto, tako da dobimo rezultat v odstotkih.
X(%) = (X/ Xp)*100
(enačba 3)
Referenčni pogoji merjenja: Isti instrument se lahko pri merjenju istega toka zelo različno
odkloni. To se zgodi, če se pogoji merjenja bistveno spremenijo. Tako lahko povišamo
temperaturo okolice, ustvarimo močno magnetno ali električno polje in podobno. Tudi, če
položimo instrument na neprimeren način (drugače, kot je predpisano), se bo njegovo kazanje
spremenilo. Če torej želimo, da bo naš instrument vedno kazal približno enako, moramo
zagotoviti stalne zunanje pogoje in to takšne, kot jih zahteva proizvajalec instrumenta. Te
zahtevane zunanje pogoje imenujemo referenčni pogoji merjenja.
Temeljni pogrešek: Če bomo EMI uporabljali le v referenčnih pogojih, se bo njegov
pogrešek gibal v določenem območju, ki nam ga zagotavlja proizvajalec EMI. Pogrešek, ki
se giba v zagotovljenih mejah ob uporabi EMI v referenčnih pogojih, imenujemo temeljni
pogrešek. Temeljni pogrešek je izražen v odstotkih dogovorne vrednosti. Če referenčnih
pogojev ne bomo zagotovili, se bo pogrešek zelo verjetno povečal.
Sprememba kazanja: Če referenčnih pogojev ne bomo zagotovili, se bo pogrešek zelo
verjetno povečal. To povečanje pogreška, oziroma spremembo velikosti pogreška
imenujemo sprememba kazanja.
1. Katero aritmetično (matematično) operacijo izvedemo, kadar iščemo razliko dveh
vrednosti?
2. Katero aritmetično (matematično) operacijo izvedemo, kadar iščemo razmerje dveh
vrednosti?
3. Napiši enačbo za absolutni pogrešek: -ampermetra, -voltmetra.
4. Napiši enačbo za relativni pogrešek: -ampermetra, -voltmetra.
5. Napiši enačbo za procentualni pogrešek: -ampermetra, -voltmetra.
6. Kakšna je razlika med relativnim in procentualnim pogreškom?
7. Kakšna je merska enota absolutnega pogreška: -ampermetra, -voltmetra?
8. Kakšna je merska enota relativnega pogreška: -ampermetra, -voltmetra?
9. Kakšna je merska enota procentualnega pogreška: -ampermetra, -voltmetra?
10. Kaj so referenčni pogoji uporabe instrumenta?
11. Kaj je temeljni pogrešek?
12. Kakšen pogrešek je dejansko temeljni pogrešek:-absolutni, -relativni, -procentualni.
10
SPLOŠNO O ELEKTRIČNIH MERILNIH INSTRUMENTIH (7) Preciznost merilnega instrumenta je določena z mejama (zgornjo in spodnjo) temeljnega
pogreška in spremembe kazanja.
Razred preciznosti pa predstavljajo vsi tisti instrumenti, katerih preciznost je označena z
istim številom. Imajo torej enak temeljni pogrešek.
Etalonski instrumenti so instrumenti razredov 0,05 in 0,1. Njihov temeljni pogrešek znaša
torej 0,05% oziroma 0,1% dogovorne vrednosti.
Precizijski instrumenti so instrumenti razredov 0,2 in 0,5.
Obratovni instrumenti so instrumenti razredov 1 do 5.
Referenčni pogoji za uporabo merilnih instrumentov:
Referenčna vrednost vplivne veličine: Na odklon merilnega instrumenta lahko vpliva cela
vrsta veličin in zato jih imenujemo vplivne veličine: temperatura okolja, lega instrumenta,
zemeljsko magnetno polje, zunanja magnetna in električna polja, višina napetosti pri
wattmetrih in tako naprej.
Za instrument zato proizvajalec navede določene vrednosti posameznih vplivnih veličin, pri
katerih instrument kaže s pogreškom, ki je manjši od njegovega razreda. Te vrednosti so
referenčne vrednosti vplivnih veličin.
PRIMER: Temperatura se kot vplivna veličina pojavlja najpogosteje. Običajno je za
temperaturo postavljena referenčna vrednost (20+-1)C za instrumente razredov 0,05 do 0,2
ter (20+-2)C za instrumente razredov 0,5 do 5. Če torej želimo, da bodo instrumenti kazali s
pogreškom, manjšim od razreda točnosti, moramo za prvo skupino zagotoviti temperature
okolice med 19C in 21C in za drugo med 18C in 22C.
Referenčno območje vplivne veličine: Iz gornjega primera vidimo, da je referenčna vrednost
neke vplivne veličine zelo ostra zahteva. V praksi je v večini primerov problematična le ena
od vseh možnih vplivnih veličin. Še posebej velja to za obratovne instrumente. Izdelovalec
instrumentov se zato posveti le tej vplivni veličini, tako da z različnimi konstrukcijskimi
prijemi njen vpliv na kazanje instrumenta zmanjša. Tako pogrešek tega instrumenta ne
preseže vrednosti razreda preciznosti tudi pri večji spremembi te vplivne veličine. To
razširjeno območje vplivne veličine, v katerem pogrešek instrumenta ne preseže razreda
preciznosti, imenujemo referenčno območje te veličine.
PRIMER: Z instrumente iz gornjega primera se je izdelovalec odločil, da jim bo povečal
temperaturno območje uporabe. Instrument je zato ustrezno predelan in tako ga lahko
uporabljamo v temperaturnem območju od 15C do 25C.
Sprememba kazanja in nazivno območje uporabe: V praksi se pogosto zgodi, da
referenčnim pogojem ne moremo ustreči. Tako ne bomo vedno uspeli zagotoviti temperature
v referenčnem območju, če bomo opravljali meritve v kakšni livarni, pekarni in podobno. Za
take primere predvidevajo predpisi širše območje uporabe, ki ga imenujemo nazivno območje
uporabe. V nazivnem območju uporabe kaže instrument tudi s pogreškom, ki je večji od
razreda preciznosti. Prišlo je torej do spremembe kazanja. Vendar pa tudi pri spremembi
kazanja pogrešek instrumenta ne sme preseči dvakratne vrednosti njegovega razreda
preciznosti.
11
PRIMER: Instrument razreda 1,5 ima referenčno območje temperature od 15C do 25C.
Nazivno območje uporabe znaša 10C do 30C. Temeljni pogrešek instrumenta znaša 1,5%.
Njegov največji dovoljeni pogrešek v območju spremembe kazanja znaša torej 2*1,5% = 3%.
Dušenje gibanja gibalnih organov električnih merilnih instrumentov (EMI): Pri
spremembi vhodne (merjene) veličine se kazalec EMI v novo ravnovesno lego ne postavi kar
v trenutku in tam obmiruje kot pribit. Zaradi mase ima gibljivi organ tudi določeno mehansko
vztrajnost. Zaradi vztrajnosti gibljivi organ preko nove ravnovesne preniha in se šele nato
vrne v to novo ravnovesno lego. Velikost tega prenihanja je s predpisi omejena in zato mora
instrument gibanje gibljivega organa tudi dušiti. Pri EMI srečamo tri vrste dušenja gibanja
gibljivega organa:
1. Elektromagnetno dušenje: Če se v polju trajnega magneta giba kratko sklenjen ovoj,
kovinska plošča ali kos kovine, se v njem inducira napetost, ki požene vrtinčne toke. Vrtinčni
toki pa tvorijo skupaj z magnetnim poljem, ki jih je povzročilo, vrtilni moment. Ta vrtilni
moment nasprotuje gibanju, ki je vse to povzročilo. Nasprotujoči moment je sorazmeren
hitrosti gibanja našega kosa kovine skozi magnetno polje.
2. Zračno ali pnevmatično dušenje: V zaprti cevi se giba lopatica. Lopatica je manjšega
premera kot cev. Cev je napolnjena z zrakom, ki se ob gibanju lopatice (bata) ne more dovolj
hitro seliti na drugo stran lopatice. Ta nekoliko stisnjen zrak pa ovira gibanje lopatice in tudi
gibljivega organa, ki je z lopatico togo povezan.
3. Tekočinsko ali hidravlično dušenje: Ideja je v osnovi enaka kot pri zračnem dušenju, le
da je kot dušilno sredstvo v tem primeru uporabljena tekočina (pravilno rečeno - kapljevina).
Primer: olje, glicerin.
1. Kateri instrumenti so bolj točni; tisti z manjšim ali tisti z večjim temeljnim pogreškom?
2. Katera skupina EMI obsega največ razredov?
3. Katera skupina EMI je bolj precizna; etalonski ali precizijski?
4. Katera skupina EMI je najmanj točna?
5. Katera skupina EMI ima zahtevnejše referenčne pogoje; etalonski ali precizijski?
6. Kakšna je razlika med referenčno vrednostjo in referenčnim območjem?
7. Kaj je sprememba kazanja EMI?
8. Koliko znaša največji dovoljeni pogrešek v območju spremembe kazanja?
9. Koliko znaša največji dovoljeni pogrešek v referenčnem območju?
10. Razred instrumenta je 1! Kolikšen je lahko njegov največji procentualni pogrešek v
nazivnem območju uporabe?
11. Katere vrste dušenja najdemo v EMI?
12. Ali velikost elektromagnetnega dušenja s hitrostjo gibanja kazalca pada ali narašča?
13. Kakšna je razlika med pnevmatičnim in hidravličnim dušenjem?
MERJENJE NAPETOSTI
SPLOŠNO O MERJENJU NAPETOSTI Z VOLTMETRI (8) Električni potencial poljubne točke (oziroma vozlišča) v vezju je lastnost, ki povzroča
delovanje sile na gibljive nosilce naboja v vodnikih. Je torej vzrok gibanja teh nosilcev.
12
Merska enota za električni potencial je enaka tisti za električno napetost. Električni potencial
ozemljene točke je po dogovoru vedno nič voltov.
Električna napetost je razlika električnih potencialov med dvema točkama. V splošnem
lahko govorimo o dveh vrstah napetosti: 1. o napetosti virov in 2. o padcih napetosti na
porabnikih.
Kadar govorimo o električnem potencialu, govorimo o eni točki, kadar pa govorimo o
električni napetosti, govorimo o dveh točkah.
Električno napetost oziroma padec napetosti merimo z voltmetrom. Ker merimo razliko
električnih potencialov med dvema točkama, priklopimo voltmeter na ti dve točki.
Slika 24: Merjenje napetosti vira Slika 25: Merjenje padca napetosti na porabniku
Problem: Ko v vezje, v katerem želimo izmeriti napetosti oziroma padce napetosti, vežemo
voltmeter, s tem vezje spremenimo. Vezju smo dodali še en element - voltmeter. Vezje ni več
isto. Z meritvijo smo vezje spremenili in merilni rezultat bo že samo zaradi tega odstopal od
prave vrednosti.
a) vezje brez voltmetra b) voltmeter z majhno upornostjo c) voltmeter z veliko upornostjo
Slika 26: Merjenje napetosti vira - notranjo upornost vira smo na slikah a, b, c zanemarili
13
a) vezje brez voltmetra b) voltmeter z majhno upornostjo c) voltmeter z veliko upornostjo
Slika 27: Merjenje padca napetosti na porabniku - vpliv prisotnosti ampermetra v vezju
1. Kakšna je razlika med električnim potencialom in električno napetostjo?
2. Kakšna je razlika med napetostjo vira in padcem napetosti ?
3. Kako vežemo voltmeter, kadar merimo napetost vira?
4. Kako vežemo voltmeter, kadar merimo padec napetosti na porabniku?
5. V naslovu pod sliko 26 se skriva napačna informacija! Poišči jo! Zakaj je informacija
napačna?
6. V naslovu pod sliko 27 se skriva napačna informacija! Poišči jo! Zakaj je informacija
napačna?
7. Koliko znaša napetost na sponkah A in B na sliki 26 a? (izračunaj)
8. Ali je vir napetosti na sliki 26 a obremenjen?
9. Koliko znaša napetost na sponkah A in B na sliki 26 b? (izračunaj)
10. Koliko znaša napetost na sponkah A in B na sliki 26 c? (izračunaj)
11. Ali je vir napetosti na sliki 26 b in c obremenjen?
12. Kakšna mora biti upornost voltmetra, da bo rezultat meritve čim bližji napetosti
neobremenjenega vira?
13. Ponovi točke od 7 do 12, le da se tokrat naloga nanaša na padec napetosti na merjenem
uporu R2!
14. Kdaj meri voltmeter električni potencial neke točke?
15. Ali je prikazan na slikah 24 do 27 realni ali idealni napetostni generator? Zakaj si se tako
odločil?
SPLOŠNO O MERJENJU NAPETOSTI Z VOLTMETRI (9) Razširjanje napetostnega merilnega dosega voltmetra v enosmernih tokokrogih:
Ugotovili smo, da mora biti upornost voltmetra čim večja.
Problem: Napetost, ki jo želimo izmeriti, je večja od merilnega dosega voltmetra, ki ga
imamo na razpolago. Voltmeter je IVT, največji dovoljeni tok skozi vrtljivo tuljavico pa je
0,5mA. Upornost vrtljive tuljavice je 1000. S tem instrumentom pa bi radi merili napetosti
do 100V. Največji dovoljen padec napetosti na vrtljivi tuljavici izračunamo s pomočjo
14
OHMOVEGA zakona: UV=IV*RV=0,0005A*1000=0,5V. To je tudi največja napetost, ki jo
lahko instrument izmeri - merilni doseg.
Merili bi radi s tem instrumentom napetosti do 100V, sam instrument pa lahko pokaže največ
0,5V.
Rešitev: Pri danem največjem dovoljenem toku skozi vrtljivo tuljavico (0,5mA) moramo
doseči želen padec napetosti (md3=100V), ki je hkrati naš novi želeni merilni doseg. Na
pomoč nam priskoči dobri stari Georg Simon Ohm, ki nas vedno znova opominja, da lahko
padec napetosti na uporu povečamo tako, da povečamo njegovo upornost. Upornost upora pa
povečamo tako, da mu vežemo zaporedno upor želene vrednosti. Dodamo mu torej predupor.
Najprej tako z Ohmovo pomočjo izračunamo potrebno novo skupno upornost voltmetra
(RV1): RV1=UV1/IV=100V/0,0005A=200k...Skupna upornost vrtljive tuljavice in
potrebnega predupora za merilni doseg 100V je torej 200k. Upornost tuljavice same je 1k.
Vrtljiva tuljavica in predupor pa sta vezana zaporedno. Upornost predupora torej znaša
200k-1k=199k. To je prva možnost izračuna potrebnega predupora.
Slika 28: Razširjanje merilnega dosega voltmetra v enosmernih tokokrogih
a)načelna splošna vezava b)samostojni predupori c) zaporedni predupori
Značilen podatek za voltmeter je njegova karakteristična upornost. Če hočemo namreč
voltmetru povečati merilni doseg, moramo povečati njegovo upornost. Karakteristična
upornost voltmetra (RV0) pa nam pove, koliko mora znašati celotna upornost voltmetra
(tuljavica in predupor skupaj) pri izbranem merilnem dosegu.
Za naš primer velja: RV0= RV /UV=1000/0,5V=2000/V. Skupna upornost tuljavice in
predupora pri (merilnem dosegu) md3=100V znaša torej RV1=
RV0*md=2000/V*100V=200k. Upornost predupora torej znaša 200k-1k=199k. To
je druga možnost izračuna potrebnega predupora.
1. Izračunaj za primer v tekstu predupor za merilne dosege: md1=10V, md2=50V. Uporabi
prvi način.
2. Izračunaj za primer v tekstu predupor za merilne dosege: md4=250V, md5=500V. Uporabi
drugi način.
3. Sliki 28 a in b preriši v zvezek, vpiši ob sponke UV do U5 ustrezne merilne dosege, ob
preduporih R1 do R4 pa izračunane vrednosti. Bodi pazljiv pri sliki b, saj se vrednosti
posameznih preduporov seštevajo.
4. Kako spreminjamo napetostni merilni doseg voltmetra v enosmernih tokokrogih?
15
SPLOŠNO O MERJENJU NAPETOSTI Z VOLTMETRI (10) Razširjanje napetostnega merilnega dosega voltmetra v izmeničnih tokokrogih: V
enosmernih tokokrogih razširimo merilni doseg voltmetra tako, da mu povečamo upornost.
Zaporedno vežemo predupor. V izmeničnih tokokrogih pa lahko merilni doseg voltmetra
povečamo tako, da priključimo voltmeter na nizkonapetostno navitje transformatorja,
visokonapetostno navitje pa priključimo na merjeno napetost.
Slika 37: Razširjanje napetostnega merilnega dosega voltmetra z napetostnim merilnim
transformatorjem
Napetostni merilni transformatorji (NMT) ali napetostniki so malo obremenjeni
transformatorji. Iz osnov elektrotehnike vemo, da omogočajo transformatorji višanje in
nižanje napetosti na preprost način. Napetost na sekundarnem navitju je pri znani primarni
napetosti odvisna od razmerja števila ovojev na primarni in na sekundarni strani. To razmerje
imenujemo tudi prestava transformatorja.
p = Ui1 : Ui2 = N1 : N2
Napetosti v enačbi sta inducirani napetosti v navitjih. Razlika med napetostjo na sponkah
navitij in inducirano napetostjo v navitjih je enaka notranjim padcem napetosti v navitjih.
Notranji padci napetosti morajo biti čim manjši. Tako bo le, če bosta toka skozi navitji
majhna. Toka pa bosta majhna le, če bo transformator kolikor je le mogoče malo obremenjen.
Le v takem primeru bomo lahko zapisali:
p = U1 : U2 = N1 : N2
Napetosti v tej enačbi pa sta napetosti na sponkah NMT. Ti napetosti sta za nas zanimivi, saj
sta edini dosegljivi.
Problem: Pri uporabi NMT moramo računati z dvema dodatnima pogreškoma, za katera je
kriva nepopolnost NMT. Prvi pogrešek smo že opisali: gre za napako prestave.
PRIMER: Prestava NMT znaša 20. Izračunamo jo po prvi enačbi.( p = Ui1 : Ui2 = N1 : N2 ).
Če nato z najbolj natančnim voltmetrom, kar jih imamo, izmerimo napetost na sponkah
primarnega in sekundarnega navitja in ju delimo, kot kaže druga enačba( p = U1 : U2), zelo
verjetno ne bomo dobili gornjega rezultata, to je 20, ampak število, ki bo bolj ali manj blizu
temu rezultatu.
Drugi razlog za nastanek dodatnega pogreška pri uporabi NMT pa je napaka kota.
16
Sponke enofaznih NMT označujemo na primarni strani z U in V, na sekundarni strani pa z u
in v. Sponke trifaznih NMT pa označujemo na primarni strani z U,V in W, na sekundarni
strani pa z u, v in w.
Merjenje napetosti z voltmetrom, ki je priključen na NMT: Denimo, da je merilni doseg
voltmetra na sliki 37 250V (md =250V). S police v shrambi vzamem NMT, ki mi ga je stara
mama (kakšna sreča) kupila za tretji rojstni dan (čez sedem let vse prav pride) in ga jadrno
zvežem, kot to kaže slika 37. Marmelado pustim v shrambi. Na tablici NMT nekako uspem
razbiti varnostno šifro (drzni zmagujejo) in ugotovim, da je prestava mojega darila 20. Ko je
vezje izgotovljeno in priključeno na omrežno vtičnico v naši kuhinji, pokaže kazalec
voltmetra 110V. Čakaj, čakaj, pokazati bi moral 220V. Saj ne živimo v ZDA, tam je omrežna
napetost 110V, pa še frekvenca ni 50Hz ampak 60Hz. Hm, pozabil sem pomnožiti naših 110V
s prestavo NMT, ki znaša, kot rečeno, 20. Voltmeter sem namreč zvezal na sekundarno stran
NMT, napetost, ki jo merim, pa je na primarni strani NMT. Torej 110V*20 = 2200V. Ha,
napetost v naši vtičnici v kuhinji je 2200V!??? Ampak kako, ko bi pa vendar morala biti
220V. Še enkrat vse preverim in ugotovim, da nisem nikjer storil napake.
Aja, zato nam vsaka kura v pečici zgori. Najprej bom poklical Elektro Ljubljana - mesto, naj
kar oni pregledajo napeljave in končni transformator za trgovino, ki sem ga ondan popisal z
grafiti, potem pa nad marmelado, ki je ostala v shrambi. Hm, varovalke, zakrpane z žeblji
moram čim prej zamenjati z novimi, brezhibnimi. Očetu bom pa diplomo skril. Ima srečo, da
mu je ne bom zažgal. Mogoče se je prav on igral okoli končnega transformatorja. Kupil mu
bom razpšilec, bo manj nevarno! Bova skupaj pisala grafite.
1. Zakaj je NMT malo obremenjen?
2. Zakaj mora biti NMT malo obremenjen?
3. Katera dva pogreška se pojavita pri uporabiNMT?
4. Voltmeter iz primera v tekstu pokaže 217V? Koliko znaša merjena napetost?
5. Kdaj uporabimo NMT in kdaj predupor?
6. Od česa je odvisna velikost notranjih padcev napetosti v transformatorju?
7. V čem je razlika pri označevanju sponk primarnega in sekundarnega navitja?
MERJENJE TOKA
SPLOŠNO O MERJENJU TOKA Z AMPERMETRI (11) Električni tok lahko imenujemo vsako gibanje električno nabitih delcev. Običajno pa imamo
pri meritvah opravka z merjenjem tokov v bakrenih vodnikih. V takih primerih tečejo po
vodnikih elektroni. Osnovno načelo uporabe ampermetrov pri merjenju toka v vezju je to,
da moramo vodnik, v katerem želimo izmeriti tok, na tistem mestu, kjer želimo to opraviti,
prekiniti, in nato v to prekinjeno mesto vstaviti ampermeter. Ampermeter je torej vezan
zaporedno s porabnikom, katerega tok želimo izmeriti.
17
a) b) c)
Slika 44: Osnovno načelo uporabe ampermetra
Problem: Na sliki 44 b) pa lahko vidimo tudi to, da smo vezje s samo meritvijo spremenili.
Dodali smo še eno napravo, ki ima tudi svojo notranjo upornost. Ker se tako spremeni
celotna upornost vezja, se spremeni tudi tok skozi vezje, saj je napetost vira ostala
nespremenjena. Če se je tok zaradi vključitve ampermetra v vezje spremenil, potem
ampermeter pač ne meri več tistega toka, ki teče v vezju v običajnih pogojih, namreč v vezju
BREZ ampermetra.
1. Kako vežemo ampermeter glede na porabnik, kateremu želimo izmeriti električni tok?
2. Kako se spremeni skupna upornost vezja, v katerega smo vezali ampermeter; se zveča ali se
zmanjša?
3. V katerem od vezij na sliki 44 teče po zanki električni tok, ki resnično ustreza dani
napetosti vira in dani upornosti bremena? Zakaj je tako?
4. Izračunaj velikost električnega toka v vezju a)?
5. Katera meritev je bolj točna; tista v vezju b) ali tista v vezju c)? Kaj je razlog temu?
6. Kakšna naj bo torej upornost ampermetra, da bo njegov vpliv na merjenca čim manjši?
PONOVITEV: OSNOVNI POJMI IN DEFINICIJE(2)
7. Kaj so osnovne veličine?
8. Katere so osnovne veličine?
9. Kaj je točnost merjenja?
10. Kaj je občutljivost instrumenta?
11. Kaj je normala ali referenca?
12. Kaj je kazalno območje instrumenta?
13. Kaj so etaloni?
SPLOŠNO O MERJENJU TOKA Z AMPERMETRI (12) Razširjanje tokovnega merilnega dosega ampermetra v enosmernih tokokrogih:
Ugotovili smo, da mora biti upornost ampermetra čim manjša.
Problem: Imamo IVT, ki ima vrtljivo tuljavico upornosti 100 (RA = 100), največji
dovoljeni tok skozi tuljavico pa znaša 3mA (IA = 3mA). S tem instrumentom bi radi merili
tokove do vrednosti I1 = 15mA. Osnovna ideja pri razširjanju tokovnega merilnega dosega
ampermetra je ta, da omogočimo toku, ki je večji od največjega dovoljenega toka skozi IVT
(IA = 3mA), da teče mimo IVT po vzporedni poti. Ta vzporedna pot pa mora imeti ravno
pravšnjo upornost za izbrani povečani tokovni merilni doseg, da bo skozi IVT tekel ustrezni
delež merjenega toka. V to našo vzporedno pot vežemo zato upor, katerega velikost je
18
odvisna od izbranega merilnega dosega. Ta vzporedno vezani upor imenujemo soupor.
Soupor izračunamo po enačbi:
RS = (RA*IA) / (I-IA); I je novi, povečani merilni doseg, IA pa je največji dovoljeni tok skozi
vrtljivo tuljavico.
Če torej vstavimo v zgornjo enačbo vse znane in potrebne podatke, dobimo:
RS1 = (100*3mA) / (15mA-3mA) = (300/12) = 25. Upornost potrebnega soupora za
merilni doseg 15mA znaša torej Rs1 = 25.
Slika 45: Razširjanje tokovnega merilnega dosega ampermetra s souporom
Soupore razvrščamo glede na njihove nazivne toke in glede na njihove nazivne padce
napetosti. V praksi uporabljajo največ soupore z nazivnim padcem napetosti U = 60mV.
1. Kakšna naj bo upornost ampermetra, da bo čim manj vplival na merjeni tokokrog; čim
večja ali čim manjša?
2. Kaj se zgodi z upornostjo ampermetra, ko mu dodamo soupor?
3. Izračunaj vrednosti soupora za IVT iz teksta, ki mu želimo razširiti merilni doseg na I2 =
60mA, I3 = 150mA, I4 = 600mA in I5 = 3000mA = 3A!
4. Kaj se dogaja z upornostjo soupora pri večanju tokovnega merilnega dosega ampermetra?
5. Kaj se dogaja z upornostjo predupora pri večanju napetostnega merilnega dosega
voltmetra?
PONOVITEV: TEORIJA POGREŠKOV(3)
6. Kaj je pogrešek?
7. Kaj so sistematski pogreški in kaj je njihova bistvena lastnost?
8. Kaj so slučajni pogreški in kaj je njihova bistvena lastnost?
9. Kaj so grobe merilne napake?
10. Kaj so statične napake?
11. Kaj so dinamične napake?
SPLOŠNO O MERJENJU TOKA Z AMPERMETRI (13) Razširjanje tokovnega merilnega dosega ampermetra v izmeničnih tokokrogih: V
izmeničnih tokokrogih razširjamo tokovni merilni doseg s tokovnim merilnim
transformatorjem (TMT). Ideja je torej enaka tisti pri razširjanju napetostnih merilnih dosegov
voltmetrov v izmeničnih tokokrogih, le da smo tam uporabili napetostni merilni
transformator (NMT).
19
Slika 46: Razširjanje tokovnega merilnega dosega ampermetra s tokovnim merilnim
transformatorjem
Tokovni merilni transformatorji (TMT) ali tokovniki so skoraj kratko sklenjeni
transformatorji.
Osnovne razlike med TMT in NMT: Na primarno navitje NMT (slika 37) je priključena
napetost porabnika (vzporedna vezava). Tok skozi primarno navitje NMT pa je odvisen od
obremenitve NMT na sekundarni strani. Ker običajno vežemo na sekundarno stran NMT
voltmeter, ki ima veliko upornost, je NMT zato malo obremenjen. Tok skozi primarno navitje
je zato majhen. Tokovniku pa je na primarni strani vsiljen tok porabnika, saj je primarno
navitje vezano zaporedno s porabnikom. Velikost toka skozi primarno navitje je torej pri
TMT odvisna od porabnika. Sekundarna stran TMT je običajno skorajda kratko sklenjena, saj
je na sekundarno navitje vezan ampermeter, ki ima majhno upornost.
Opis delovanja TMT: Število ovojev na primarni in sekundarni strani TMT je obratno
sorazmerno tokoma:
p = I1 : I2 = N2 : N1
I1 in I2 sta primarni in sekundarni nazivni tok, N2 in N1 pa sta primarno in sekundarno število
ovojev. Skozi primarno tuljavo teče tok, ki je vsiljen in je odvisen od upornosti porabnika. Ta
tok ustvarja magnetno polje, ki magneti jedro TMT. Skozi sekundar teče velik tok, saj je
upornost ampermetra, ki je priključen na sekundar , majhna. Tudi ta tok magneti jedro TMT,
vendar v nasprotni smeri, saj je ta tok pognala inducirana napetost v sekundarju, ki pa jo je
povzročilo prav magnetno polje toka skozi primar. Magnetno polje sekundarja se upira vzroku
svojega nastanka. Vsota (ali bolje rečeno; razlika, saj si nasprotujeta) obeh magnetnih polj je
zato neko zelo majhno magnetno polje. Gostote magnetnega pretoka so v jedrih TMT zato
zelo majhne.
Problem: Če pustimo sponke sekundarja odprte, ne bo tekel skozi sekundar nikakršen tok. V
jedru torej ne bo magnetnega polja sekundarja, ki bi se upiralo magnetnemu polju primarja. V
jedru bo tako samo magnetno polje primarja. Gostota magnetnega pretoka v jedru TMT bo
zato narasla. Zato narastejo izgube v železu in z izgubami tudi segrevanje jedra. Zaradi velike
gostote magnetnega pretoka v jedru TMT se tudi povečajo inducirane napetosti v obeh
navitjih. Zato se povečajo tudi napetosti med ovoji in v skrajnem primeru lahko to privede do
preboja izolacije navitij.
Rešitev problema in hkratno OPOZORILO: TMT ne sme biti med uporabo (merjenjem)
na sekundarni strani nikoli odprt. Če želiš med merjenjem zamenjati ali odstraniti
ampermeter, mora sponke sekundarja najprej kratko vezati.
20
1. S pomočjo slik 37 in 46 opiši bistveno razliko v priključevanju NMT in TMT!
2. Opiši razliko v odvisnosti velikosti primarnega toka v NMT in TMT! (Od česa sta odvisna
primarna toka?)
3. Opiši razliko v obremenitvi NMT in TMT!
4. Opiši dve razliki v enačbah za prestavo NMT in TMT!
5. Kdaj lahko B v jedru TMT zelo naraste?
6. Naštej možne posledice povečanja B v jedru TMT!
7. Kako se temu problemu izognemo?
PONOVITEV: TEHNIKA MERJENJA(4)
8. Opiši direktno merilno metodo!
9. Opiši indirektno merilno metodo!
10. Kaj je bistvena značilnost kompenzacijske merilne metode?
11. Kaj je skupna značilnost zamenjalne in primerjalne merilne metode?
OSCILOSKOP
ZGRADBA IN OSNOVE DELOVANJA OSCILOSKOPA (14) Čelna plošča osciloskopa, nastavitve in namen nastavitev:
Slika 56: Čelna plošča preprostega osciloskopa z osnovnimi nastavitvami
Na sliki 56 vidimo zaslon osciloskopa in štiri polja nastavitev:1. TIME BASE (časovna baza),
2. TRIGGER (proženje - to pomeni začetek risanja signala), 3. CHANNEL A (kanal A) in 4.
CHANNEL B (kanal B)
Opazimo lahko, da sta polji CHANNEL A in CHANNEL B enaki. Naš osciloskop ima torej
dva kanala, kar pomeni da lahko istočasno opazujemo dva signala.
Poleg štirih polj in zaslona lahko na čelni plošči opazimo tudi štiri priključne sponke. Ena
sponka je označena z napisom GROUND.To sponko priključimo pri vsaki meritvi na zemljo,
maso oziroma neko skupno referenčno točko merjenega vezja. Druga sponka je v polju
TRIGGER, tretja in četrta pa sta v poljih CHANNEL A in CHANNEL B.
Oglejmo si posamezna polja in njihove nastavitve lepo po vrsti:
TIME BASE je oznaka, ki pomeni, da gre za nastavljanje časovne baze. Časovno bazo
predstavlja generator žagaste napetosti. Naloga žagaste napetosti je , da vleče žarek v
21
vodoravni smeri, ko pa prispe do konca zaslona, se mora v trenutku vrniti na začetek, da
začne s ponovnim risanjem signala. Le tako se lahko izriše in nato obnavlja časovni potek
opazovanega signala. Opazovani signal pa je lahko zelo različnih frekvenc, od tehničnih
(50Hz) in še nižjih, pa vse do visokih frekvenc (reda Mhz). Signal, ki je priključen na
vertikalni odklonski sistem (to je opazovani signal) lahko torej niha z zelo različno hitrostjo.
Zato moramo spreminjati tudi frekvenco žagaste napetosti, ki je pravzaprav naša časovna baza
in je priključena na horizontalni sistem.
PRIMER: Opazujemo signal sinusne oblike z amplitudo 1V. Frekvenca opazovanega signala
je sprva 1Hz. Opazovani signal zaniha enkrat v sekundi. Če želimo, da bo na zaslonu samo
ena perioda opazovanega signala (slika 57 a.), bo moral žarek potovati preko zaslona tudi v
vodoravni smeri eno sekundo. Frekvenca žagaste napetosti mora torej v takem primeri biti
tudi 47Hz. Če sedaj povečamo frekvenco opazovanega signala na 10Hz, opazimo, da se slika
signala na zaslonu spremeni. Signal namreč sedaj zaniha desetkrat v sekundi. Ker časovne
baze nismo spremenili, prepotuje žarek zaslon v vodoravni smeri še vedno samo enkrat v
sekundi. Razlika glede na prvi primer je v tem, da sedaj v času ene sekunde nariše periodo
opazovanega signala desetkrat. Slika signala na zaslonu postane zato bolj stlačena, zgoščena
in tako tudi nepregledna (slika 57 b.). Rešitev se skriva v povečanju hitrosti vlečenja žarka v
vodoravni smeri. Povečati moramo frekvenco žagaste napetosti in slika signala se bo
razvlekla. Prav to, namreč spreminjanje frekvence žagaste napetosti je naloga nastavitve v
prvem okencu v polju TIME BASE.
Slika 57 a.) b.)
Naslednja nastavitev X POS (x position) je nastavitev položaja signala v vodoravni smeri.
Če spreminjamo številko v tem polju, se slika signala pomika desno ali levo v smeri
vodoravne osi, abscise.
V zadnji vrstici polja TIME BASE so razvrščeni trije gumbi. Če izberemo prvi gumb Y/T,
bomo izbrali možnost opazovanja časovnega poteka signala ( Y/T = Y je odvisen od T, T
je čas). V tem primeru je lahko signal (Y) priključen na kanal A ali na kanal B, lahko pa
tudi istočasno opazujemo dva različna signala, ki sta priključena vsak na svoj kanal. Na
vodoravni odklonski sistem je torej priključena časovna baza.
Če izberemo drugi gumb v zadnji vrstici polja TIME BASE z oznako B/A, bomo lahko
opazovali potek odvisnosti signala, ki je priključen na kanal B, od signala, ki je priključen
na kanal A (B/A = B v odvisnosti od A). Na ta način lahko opazujemo karakteristike
elementov.
22
Če izberemo tretji gumb v zadnji vrstici polja TIME BASE z oznako A/B, bomo lahko
opazovali potek odvisnosti signala, ki je priključen na kanal A, od signala, ki je priključen
na kanal B (A/B = A v odvisnosti od B).
1. Kdaj uporabljamo nastavitve v polju TIME BASE; pri opazovanju časovnih potekov
signalov ali pri opazovanju karakteristik elementov?
2. Zakaj je običajno potrebno spreminjati frekvenco žagaste napetosti?
3. Kakšna je razlika med nastavitvama B/A in A/B?
4. Kaj je neodvisna spremenljivka pri nastavitvi Y/T?
5. Kaj je neodvisna spremenljivka pri nastavitvi B/A?
6. Katero nastavitev v polju TIME BASE moraš spremeniti, če je signal na sliki preveč
zgoščen?
ZGRADBA IN OSNOVE DELOVANJA OSCILOSKOPA (15) Čelna plošča osciloskopa, nastavitve in namen nastavitev:
TRIGGER je angleška beseda, ki pomeni proženje. Beseda proženje se v tem primeru nanaša na
začetek risanja signala. Osciloskopu moramo namreč na nek način "sporočiti", kdaj naj prične
z risanjem signala. Pri osciloskopu na sliki 56 lahko to storimo na štiri načine. Proženje
osciloskopa lahko izbiramo s štirimi gumbi, ki se nahajajo v zadnji, tretji vrstici polja. Možne
izbire proženja so: AUTO...s to izbiro prepustimo določitev trenutka začetka risanja signala
osciloskopu (AUTO - avtomatsko proženje), A...določitev trenutka proženja je odvisna od
časovnega poteka signala, ki je priključen na kanal A (če smo izbrali ta gumb, hkrati pa na ta
kanal (torej kanal A) ni priključen noben signal, ne bo osciloskop na zaslonu pokazal ničesar),
B... določitev trenutka proženja je odvisna od časovnega poteka signala, ki je priključen na
kanal B (popolnoma enako kot pri kanalu A), EXT...določitev trenutka proženja je odvisna od
časovnega poteka signala, ki je priključen na sponko, ki se nahaja v polju TRIGGER.
Trenutek začetka risanja torej lahko določimo tudi s signalom, ki ni priključen niti na kanal A,
niti na kanal B, temveč gre za nek zunanji (EXT je okrajšava angleške besede external -
zunanji) signal.
Vrnimo se k prvi vrstici v polju TRIGGER. Tam najdemo besedo EDGE, kar pomeni v splošnem
rob, v tem primeru pa strmina. Če si ogledamo slike 58 a, b in c, vidimo, da vsi trije
periodični signali v eni periodi nekaj časa naraščajo, nekaj časa pa padajo. Strmino signala v
trenutkih naraščanja imenujemo pozitivna strmina, v trenutkih padanja pa negativna strmina.
Če torej izberemo prvi gumb v prvi vrstici polja TRIGGER, bo osciloskop začel risati signal,
ko bo izbrani signal, ki proži osciloskop (A, B, EXT), naraščal.
23
a.) b.) c.)
Slika 58
Preostane nam le še opis nastavitve LEVEL v drugi vrstici polja TRIGGER. Z gumbi A,B in
EXT v tretji vrstici smo izbrali signal, ki bo prožil risanje slike na zaslonu. Z izbiro gumba v
vrstici EDGE določimo, ali se bo risanje začelo v času naraščanja ali padanja signala. Z
nastavitvijo LEVEL, pa izberemo še vrednost prožilnega signala (A,B, EXT), pri kateri
se bo risanje začelo. Beseda LEVEL pomeni nivo, raven ali vrednost signala. Slika 59
kaže sliko signala na zaslonu pri treh različnih nivojih proženja. Signal je na tej sliki
premaknjen v smeri X osi s pomočjo nastavitve X POS. Tako laže odčitamo velikost nivoja
proženja.
a.) nivo proženja je 1delec b.) nivo proženja je -1 delec c.) nivo proženja je 0 delcev
Slika 59
1. Kako izberemo signal,ki bo sprožil risanje slike na zaslonu osciloskopa?
2. Kako določimo točen trenutek proženja osciloskopa?
3. Kako imenujemo signale na sliki 58 glede na obliko?
4. Pri katerem od signalov na sliki 58 sta časa naraščanja in padanja najkrajša?
5. Pri katerem od signalov na sliki 58 se strmini naraščanja in padanja spreminjata?
6. V kakšnem primeru bo izbira gumba A nekoristna in nepravilna?
ZGRADBA IN OSNOVE DELOVANJA OSCILOSKOPA (16) Čelna plošča osciloskopa, nastavitve in namen nastavitev:
Pri opisu čelne plošče osciloskopa sta nam ostali le še polji CHANNEL A in CHANNEL B,
ki sta med seboj popolnoma enaki. V prvi vrstici je okence s podatkom (10V/Div... to pomeni
10 voltov na delec, Div je skrajšana angleška beseda Division, kar pomeni delitev oziroma
delec). Ta podatek imenujemo napetostna konstanta. Napetostna konstanta nam pove, koliko
voltov nam predstavlja en delec na zaslonu osciloskopa.
S pomočjo napetostne konstante osciloskopa lahko torej izračunamo amplitudo opazovanega
signala (AV). To storimo tako, da pomnožimo amplitudo opazovanega signala v delcih (Adel),
ki jo odčitamo na zaslonu osciloskopa, z napetostno konstanto (kUA ali kUB), ki jo odčitamo v
okencu tistega kanala, na katerega je priključena opazovana napetost.
V drugi vrstici polj CHANNEL A oziroma B vidimo nastavitev Y POS. Gre za možnost
pomikanja slike opazovanega signala v smeri navpične, y ali ordinatne osi. Podobno možnost
smo že srečali v polju TIME BASE, le da nam je nastavitev X POS omogočila pomik slike
opazovanega signala v smeri vodoravne, x ali abscisne osi. Začetniki naj pustijo to
nastavitev kar pri miru.
24
Slika 60
V tretji vrstici polj CHANNEL A oziroma B pa nam ostanejo še trije gumbi:
AC je angleška kratica za izmenični tok (Alternating Current = izmenični tok). V našem
primeru pa pomeni, da lahko ob izbiri tega gumba opazujemo na osciloskopu le izmenične
signale oziroma le izmenične komponente signalov, če gre za sestavljene signale. Signali so v
praksi pogosto sestavljeni iz dveh komponent (komponenta = sestavni del). Ena je konstantna
enosmerna komponenta, druga je izmenična komponenta. Tak signal je na sliki 61 a.). Če tak
signal priključimo na kanal, kjer smo izbrali gumb AC, bo osciloskop enosmerno komponento
odrezal in dobili bomo sliko 61b.). Če bomo izbrali gumb 0, bomo s tem kanal izklopili in na
zaslonu ne bo nobenega signala, kot to kaže slika 61 c.). Večinoma izberemo v praksi
nastavitev DC (Direct Current = enosmerni tok), opazovani signal ostane tako neokrnjen
(slika 61 a.)).
a.) b.) c.)
Slika 61
1. V kateri učni temi smo pojem konstante instrumenta že srečali?
2. Kakšna je bila merska enota konstante, ki smo jo v tej učni enoti obravnavali kot primer?
3. Napiši s pomočjo teksta in oznak v oklepajih enačbo za izračun amplitude opazovane
napetosti v voltih!
4. Na sliki 60 odčitaj napetostni konstanti obeh kanalov in ju zapiši!
5. Izračunaj amplitudo opazovanega signala na sliki 60, če je ta signal priključen na kanal A!
6. Izračunaj amplitudo opazovanega signala na sliki 60, če je ta signal priključen na kanal B!
7. Ali sta rezultata enaka? Zakaj je tako?
25
8. Kakšen signal bi se pojavil na zaslonu, če bi opazoval enosmerni konstantni signal pri izbiri
gumba AC?
9. Kateri gumb v vrstici EDGE v polju TRIGGER je vklopljen na sliki 60?
10. Koliko znaša nivo proženja na sliki 60?
MERJENJE AMPLITUDE IN FREKVENCE SIGNALA (17) Na sliki 62 lahko opazujemo dva signala. Denimo, da je večji signal priključen na kanal A.
Slika 62
Postopek računanja temenske vrednosti opazovanega signala, amplitude:
Odčitamo vednost napetostne konstante za opazovani signal. Opazujemo signal na
kanalu A. Napetostna konstanta na kanalu A znaša 1V/del. Zapišemo torej: KuA = 1V/del.
Odčitamo velikost amplitude opazovanega signala v delcih! V našem primeru znaša tri
delce. Aadel = 3del.
Napetostno konstanto pomnožimo z amplitudo opazovanega signala v delcih in
dobimo rezultat; to je amplituda opazovanega signala v voltih! AV = Adel * kuA = 3del
* 1V/del = 3V.
Izračunali smo torej amplitudo večjega od opazovanih signalov na zaslonu osciloskopa ob
predpostavki, da je večji signal priklopljen na kanal A. Izračunajmo še frekvenco
opazovanega večjega signala!
Postopek računanja frekvence opazovanega signala:
Odčitamo velikost časovne konstante, ki je za oba kanala vedno enaka (TIME BASE).
V našem primeru znaša kt = 0,5ms/del.
Odčitamo velikost periode opazovanega signala. Perioda signala je čas, v katerem se
slika signala ponovi. Najlaže ta čas določimo s položajem točk, v katerih signal seka
absciso. V obeh točkah morata biti strmini signala bodisi pozitivni bodisi negativni.
Perioda znaša v našem primeru štiri delce. Tdel = 4del.
Periodo v delcih pomnožimo s časovno konstanto in dobimo periodo v milisekundah. Tms = Tdel * kt . Tms = 4del * 0,5ms/del = 2ms. Perioda opazovanega signala znaša torej
dve milisekundi. To je le vmesni rezultat. Končni rezultat je frekvenca opazovanega
signala. Za to je potreben še en korak.
Frekvenca opazovanega signala je obratna vrednost od periode opazovanega signala.
Z enačbo lahko ta odnos izrazimo takole: f = 1/T = 1/2ms = 0,5 * 103 Hz = 500Hz.
Frekvenca opazovanega signala znaša torej 500Hz.
26
Na sliki 62 lahko opazujemo dva signala, ki pa sta med seboj tudi časovno premaknjena.
Govorimo torej o faznem premiku med dvema opazovanima signaloma. Z osciloskopom
lahko izračunamo tudi fazni premik med dvema signaloma. Postopek izračuna faznega
premika med dvema signaloma je enak postopku izračuna trajanja periode opazovanega
signala.
Postopek računanja faznega premika med opazovanima signaloma:
Odčitamo časovno konstanto. V našem primeru znaša 0,5ms/del. kt = 0,5ms/del.
Ugotovimo, kateri signal prehiteva in kateri zaostaja. V našem primeru prehiteva
manjši signal.
Odčitamo čas prehitevanja v delcih. Tako kot pri odčitavanju periode v delcih, je tudi v
tem primeru najlaže določiti ta čas med prehodoma obeh signalov skozi ničlo, to je med
točkama, kjer sekata signala abscisno os. Strmini obeh signalov morata biti bodisi pozitivni
bodisi negativni. V našem primeru znaša ta čas v delcih 0,8 delca. tfpdel = 0,8del.( indeks fp
pomeni fazni premik)
Časovno konstanto pomnožimo s časom prehitevanja. tfpms = tfpdel * kt = 0,8del *
0,5ms/del = 0,4ms.
Večji signal zaostaja za manjšim za 0,4 ms. S sklepnim računom lahko izračunamo še kot
zaostajanja: FAZNI KOT.
0,4ms : 2ms = : 360
= 0,4ms * 360 / 2ms
= 72
1. Izračunaj amplitudo večjega signala ob predpostavki, da je signal priključen na kanal B.
2. Izračunaj amplitudo manjšega signala ob predpostavki, da je signal priključen na kanal A.
3. Izračunaj amplitudo manjšega signala ob predpostavki, da je signal priključen na kanal B.
4. Izračunaj frekvenco manjšega signala.
5. Kakšna je razlika med izračunom periode in frekvence opazovanega signala?
6. Na katero strmino se proži risanje signalov na sliki 62?
7. Ali nam osciloskop na sliki 62 "odreže" enosmerne komponente opazovanih signalov ali
ne?
8. Na kateri kanal mora biti signal priključen, da bo proženje osciloskopa sploh delovalo?
9. Ali so slike signalov na zaslonu osciloskopa na sliki 62 premaknjene v smeri abscise
oziroma ordinate?
10. Koliko kotnih stopinj znaša čas ene periode sinusnega signala?
11. Koliko kotnih stopinj bi znašal fazni premik med dvema signaloma na sliki 62, če bi bil
čas faznega premika 10ms?
MERJENJE MOČI
MERJENJE MOČI V ENOSMERNIH TOKOKROGIH (18) Moč porabnika v enosmernih tokokrogih izračunamo enostavno : Pb=U'*I'. Za izračun moči
moramo izmeriti torej tok skozi breme (I') in napetost na bremenu (U'). Možni sta dve vezavi,
ki ju kaže slika 64. Na eni od slik 64 a in b tok skozi ampermeter ni enak toku skozi breme, na
drugi pa napetost na voltmetru ni enaka napetosti na bremenu. V prvem primeru se torej
27
"moti" voltmeter, v drugem pa se moti ampermeter. Eden od podatkov v zgornji enačbi torej v
vsakem primeru ne bo točen.
Slika 64 a.) b.)
To je torej merjenje moči v enosmernih tokokrogih z merjenjem napetosti in toka. Ta način je
ustrezen le takrat, ko je napetost na bremenu konstantna - nespremenljiva, spreminja pa se le
tok skozi breme. če se spreminja tudi napetost, moramo za merjenje moči uporabljati
wattmeter. Tudi pri tem načinu merjenja moči obstojata dva načina priključitve instrumenta,
ki ju prikazuje slika 65.
Slika 65 a.) b.)
1. Na kateri sliki je tok skozi breme enak toku skozi ampermeter; 64 a ali 64 b?
2. Zapiši drugi Kirchoffov zakon za zanko, v kateri sta voltmeter in breme na sliki 64 a!
3. Zapiši drugi Kirchoffov zakon za zanko, v kateri so voltmeter, ampermeter in breme na
sliki 64 b!
4. Na kateri sliki je torej napetost bremena enaka napetosti voltmetra?
5. S pomočjo prvih štirih vprašanj ugotovi, kateri instrument se "moti" na sliki 64 a in kateri
na sliki 64 b!
6. Zapiši prvi Kirchoffov zakon za obe vezji na sliki 64 in sicer za vozlišče nad voltmetrom!
7. S pomočjo ustreznega Kirchoffovega zakona izračunaj za obe vezji velikost napake
instrumenta, ki se v posameznem vezju "moti"! POMOČ: Napaka instrumenta je razlika med
vrednostjo veličine, ki jo izmeri instrument (izmerjena vrednost) in vrednostjo veličine na
bremenu (prava vrednost).
8. Kakšen pogrešek si izračunal v točki 7; absolutni, relativni ali procentualni?
9. Oglej si vezje na sliki 64, v katerem se "moti" ampermeter! Kakšna naj bo upornost
bremena, da bo vpliv voltmetra na rezultat meritve čim manjši; čim manjša ali čim večja?
28
10. Oglej si vezje na sliki 64, v katerem se "moti" voltmeter! Kakšna naj bo upornost
bremena, da bo vpliv ampermetra na rezultat meritve čim manjši; čim manjša ali čim večja?
11. V čem se vezavi na sliki 64 na videz bistveno razlikujeta?
12. Katera vezava na sliki 64 je primerna za merjenje moči na bremenu z majhno upornostjo?
13. Katera vezava na sliki 64 je primerna za merjenje moči na bremenu z veliko upornostjo?
14. Kateri merilni instrument je uporabljen v vezavah na sliki 65 a in b?
15. Katera tuljavica opravlja nalogo voltmetra?
16. Katera tuljavica opravlja nalogo ampermetra?
17. V čem se bistveno razlikujeta vezavi na slikah 65 a in b?
18. Katero od vezav na slikah 65 a in b kaže priključitev wattmetra na sliki 65 c? Primerjaj
slike med seboj!
19. Kateri od vezav na sliki 64 ustreza vezava na sliki 65 a?
20. Kateri od vezav na sliki 64 ustreza vezava na sliki 65 b?
21. Katera vezava na sliki 65 je primerna za merjenje moči na bremenu z majhno upornostjo?
22. Katera vezava na sliki 65 je primerna za merjenje moči na bremenu z veliko upornostjo?
23. Ali smo mogli izračunati velikost pogreška v vezavah na slikah 64 a in b?
24. Ali je možno upoštevati pogrešek pri popravku merilnega rezultata - korekciji?
25. Za kakšen pogrešek glede na značaj torej gre?
26. Kakšen je potek skale instrumenta na sliki 65?
MERJENJE UPORNOSTI
OHMSKA UPORNOST Z MERITVIJO NAPETOSTI IN TOKA (19) Merimo torej tok skozi neznani upor in napetost na tem istem neznanem uporu. Obstojata dve
možnosti priključitve instrumentov, ki ju kaže slika 80 a in b. Tudi tukaj kaže eden od
instrumentov v vsakem primeru napačno. Velikost napake lahko izračunamo. Prav tako lahko
določimo tudi njen predznak. Rezultat lahko torej popravimo. Gre torej za sistematski
pogrešek.
Slika 80:a.) b.)
1. Na kateri sliki je tok skozi breme enak toku skozi ampermeter; 80 a ali 80 b?
2. Zapiši drugi Kirchoffov zakon za zanko, v kateri sta voltmeter in breme na sliki 80 a!
3. Zapiši drugi Kirchoffov zakon za zanko, v kateri so voltmeter, ampermeter in breme na
sliki 80 b!
4. Na kateri sliki je torej napetost bremena enaka napetosti voltmetra?
29
5. S pomočjo prvih štirih vprašanj ugotovi, kateri instrument se "moti" na sliki 80 a in kateri
na sliki 80 b!
6.Zapiši prvi Kirchoffov zakon za obe vezji na sliki 80 in sicer za vozlišče nad voltmetrom!
7. S pomočjo ustreznega Kirchoffovega zakona izračunaj za obe vezji velikost napake
instrumenta, ki se v posameznem vezju "moti"! POMOČ: Napaka instrumenta je razlika med
vrednostjo veličine, ki jo izmeri instrument (izmerjena vrednost) in vrednostjo veličine na
bremenu (prava vrednost).
8. Kakšen pogrešek si izračunal v točki 7; absolutni, relativni ali procentualni?
9. Oglej si vezje na sliki 80, v katerem se "moti" ampermeter! Kakšna naj bo upornost
bremena, da bo vpliv voltmetra na rezultat meritve čim manjši; čim manjša ali čim večja?
10. Oglej si vezje na sliki 80, v katerem se "moti" voltmeter! Kakšna naj bo upornost
bremena, da bo vpliv ampermetra na rezultat meritve čim manjši; čim manjša ali čim večja?
11. V čem se vezavi na sliki 80 na videz bistveno razlikujeta?
12. Katera vezava na sliki 80 je primerna za merjenje majhnih upornosti?
13. Katera vezava na sliki 80 je primerna za merjenje velikih upornosti?
14. Kje smo tako vezje že srečali?
DIGITALNI ELEKTRONSKI VOLTMETRI - NAČELA (20) Primerjava analognih in digitalnih instrumentov:
Analogni instrumenti: Za instrumente, ki smo jih obravnavali do sedaj, je značilno, da
kažejo vrednost merjene veličine z odklonom kazalca. Odklon kazalca je tem večji, čim večja
je merjena veličina. Merjeno vrednost določimo tako, da preštejemo število delcev, ki so
zajeti v odklon, oziroma ga odčitamo, nato pa število delcev pomnožimo s konstanto
instrumenta. Če se nahaja kazalec med dvema črticama graduacije, pokušamo odklon čim bolj
natančno oceniti! Tak način kazanja instrumentov imenujemo analogno kazanje. Take
instrumente imenujemo analogni instrumenti.
Digitalni instrumenti: Nasprotno pa kaže instrument digitalno oziroma številčno, če kaže
vrednosti merjene veličine neposredno kot številčne vrednosti. To je primerno zlasti za
točnejša merjenja, kjer imamo opravka z večmestnimi števili.
Osnovna ideja: V osnovi digitalni merilniki merjeno veličino najprej razdelijo na enake
delce. Število teh delcev je odvisno od velikosti posameznega delca in od velikosti merjene
veličine. Te delce imenujemo kvanti, postopek delitve veličine pa zato kvantizacija. Nato
instrument te delce še prešteje. V tem trenutku imamo že na voljo nekakšen številčni rezultat,
ki pa ni nujno in tudi ne običajno že mersko število našega rezultata. Instrument bo namreč
moral izvesti še pretvorbo, ki bo upoštevala razmerje med kvantom in enoto merjene veličine.
Šele po tej pretvorbi nam bo instrument posredoval pravo mersko število.
PRIMER: Merimo, denimo, električno napetost, ki sicer znaša 8,76V. Naš digitalni voltmeter
pa deli napetost na kvante velikosti, denimo, 0,1V. V naslednjem koraku prešteje število
delcev, ki jih merjena napetost zajame. Teh delcev našteje v našem primeru 8,76 : 0,1 = 87,6.
Ker šteje samo cele delce, znaša rezultat okroglih 87 delcev. Toda to še ni mersko število, saj
naša napetost vendar ne znaša 87V. Izvesti moramo še pretvorbo, to je pomnožiti moramo
dobljeno število delcev z velikostjo enega kvanta. Torej: 87*0,1V = 8,7V. Rezultat, ki se
pojavi na številčnici našega voltmetra, torej znaša 8,7V.
30
Točnost digitalnih instrumentov: V zgornjem primeru lahko ugotovimo, da naš digitalni
instrument v rezultatu "pozabi" 0,06V. Absolutni pogrešek znaša torej -0,06V. To se je
zgodilo pri štetju kvantov. Poglejmo, kaj se zgodi, če znaša kvant 0,01V: Naš digitalni
voltmeter deli napetost tokrat na kvante velikosti 0,01V. V naslednjem koraku prešteje
število delcev, ki jih merjena napetost zajame. Teh delcev našteje v našem primeru 8,76 : 0,01
= 876. Ker šteje samo cele delce, znaša rezultat okroglih 876 delcev. Toda to še ni mersko
število, saj naša napetost vendar ne znaša 876V. Izvesti moramo še pretvorbo, to je pomnožiti
moramo dobljeno število delcev z velikostjo enega kvanta. Torej: 876*0,01V = 8,76V.
Rezultat, ki se pojavi na številčnici našega voltmetra, torej znaša 8,76V. To pot smo dobili
točen rezultat. Točnost digitalnih instrumentov povečamo tako, da zmanjšamo velikost kvanta
in hkrati povečamo število desetiških mest desno od decimalne vejice. Točnost oziroma
pogrešek sta tako podana kot 1 digit. Digit je v tem primeru zadnje številsko mesto.
PRIMER: Dokler je kvant našega voltmetra iz gornjega primera znašal 0,1V, torej eno
desetinko volta, s tem instrumentom nismo mogli izmeriti stotink volta (0,06V je šest stotink
volta). Rezultat je znašal 8,7V. V tem primeru je vrednost zadnjega številskega mesta ena
desetinka volta. To je torej en digit. Toliko znaša tudi največji možni pogrešek tega
instrumenta.
Ko pa zmanjšamo kvant na eno stotinko volta, lahko naš instrument zazna in prešteje tudi
tistih šest stotink in jih prikaže v rezultatu. Rezultat je znašal 8,76V. V tem primeru pa je
vrednost zadnjega številskega mesta ena stotinka volta. To je torej en digit. Toliko znaša tudi
največji možni pogrešek tega instrumenta.
Na podlagi teh razmišljanj pridemo do sklepa, da lahko povečamo točnost digitalnih
instrumentov tako, da povečamo število številskih mest na številčnici instrumenta in hkrati
zmanjšamo velikost kvanta. Pogrešek digitalnih instrumentov pa je enak vrednosti zadnjega,
torej najmanjšega številskega mesta.
1. Kakšna je razlika med digitalnim in analognim instrumentom?
2. Opiši dva osnovna koraka delovanja digitalnih instrumentov!
3. Kaj je kvant?
4. Kakšen naj bo kvant, da bo digitalni instrument čim bolj točen; velik ali majhen?
5. Kaj je digit?
6. Kaj moramo storiti, če želimo povečati točnost digitalnih instrumentov?
DIGITALNI MULTIMETRI (21) Kaj je multimeter? Multimeter je v osnovi merilni instrument, s katerim lahko merimo
napetost, tok in upornost. Sodobni digitalni multimetri pa omogočajo tudi merjenje frekvence,
kapacitivnosti, induktivnosti, tokovnega ojačanja tranzistorja, temperature, električne
prevodnosti itd. Prednost digitalnih multimetrov pred analognimi je predvsem ta, da nimajo
očutljivih gibljivih delov in so zato bolj primerni za delo na terenu.
Kako izbrati in kateri multimeter izbrati? Pri nakupu instrumenta moramo misliti na tri
kriterije izbire.
31
1.Zanesljivost delovanja: Izkušnje kažejo, da so mehanske poškodbe še vedno najpogostejši
vzroki okvar multimetrov. Te instrumente običajno nosimo s seboj na teren in podobno. Zato
kaže izbrati instrument, ki ima zaščitni etui iz poltrde gume, ki varuje instrument pred udarci
in padci.
2.Varnost merilca: Izberemo tisti instrument, ki ustreza mednarodnim zaščitnim standardom
in ne tistega, ki je najcenejši.
3.Uporabnost instrumenta: Ob izbiranju instrumenta se vprašamo, katere veličine bomo sploh
merili in kako pogosto bomo merili. Glede na ta razmislek izberemo instrument, ki omogoča
merjenje želenih veličin. Ni najbolj smiselno izbrati na vrat na nos kar multimeter, ki meri
"vse".
Nekateri osnovni pojmi:
1.Resolution: Ta beseda pomeni ločljivost (resolucija) in pove, katero najmanjšo spremembo
merjene je multimeter še zmožen izmeriti in prikazati na zaslonu. Če je ločljivost instrumenta
npr. 1V, to pomeni, da s tem instrumentom ne bomo mogli meriti napetosti, manjših od enega
volta. Pravzaprav je ločljivost običajno odvisna od velikosti uteži zadnjega številskega mesta
na zaslonu multimetra.
2.Digits in Counts: Podatek "digits" podaja največje število številskih mest, ki jih ima zaslon
instrumenta. Podatek "counts" pa podaja največje možno število, ki ga zaslon lahko prikaže.
PRIMER: Podatki multimetra so: Digits = 3 1/2 in Counts = 1999. Prvi podatek pomeni, da
ima zaslon na razpolago tri polna mesta, kjer se številke lahko gibajo od 1 do 9, četrto,
najtežje mesto (torej tisto mesto na skrajni levi) pa ne more zavzeti vseh vrednosti od 1 do 9,
pač pa je to odvisno od vrednosti "counts". Ker znaša "counts" v našem primeru 1999, je
očitno največje število na najtežjem mestu lahko le 1. N desetinko volta natančno lahko
merimo napetosti le do 199,9V. Ta multimeter torej ni primeren za merjenje omrežne
napetosti na desetinko volta natančno. Na en volt natančno je to možno, saj se decimalna
vejica v tem primeru premakne za eno mesto v desno, na najtežjem mestu pa se izpiše številka
nič (Primer:0231V). Če želimo z multimetrom meriti omrežno napetost na desetinko volta
natančno, moramo izbrati instrument z večjim podatkom "counts. PRIMER: Counts = 3200, v
takem primeru lahko zavzame številka na najtežjem mestu vrednosti do 3, torej lahko
instrument meri napetosti do 320,0V.
3.Accuracy: Ta beseda pomeni točnost oziroma natančnost. Običajno je pri digitalnih
instrumentih izražena v odstotkih (%) od prikazane vrednosti. PRIMER: Točnost 1% od
prikazane vrednosti pomeni, da je lahko dejanska vrednost pri rezultatu 100,0V kjerkoli med
99,0V in 101,0V.
Včasih pa je območje, v katerem se lahko giba merilni rezultat, podano kar s številko, ki jo
prištejemo in odštejemo številki na zadnjem mestu na zaslonu.
1. Kakšna je prednost digitalnih multimetrov pred analognimi multimetri?
2. Kateri trije kriteriji so pri izbiri multimetra pomembni?
3. Kaj nam pove ločljivost instrumenta?
4. Kaj povesta podatka digits in counts?
5. Na kakšna načina je lahko podana točnost digitalnega multimetra?
6. Kaj pomenita podatka: digits = 3 1/2 in counts = 4000?
7. Za kakšen pogrešek glede na način podajanja gre v primeru točke 3.Accuracy?
32
DIGITALNI MULTIMETRI (22) Posebne funkcije digitalnih multimetrov: Razložili bomo še nekaj posebnih funkcij, ki jih
lahko izvajajo digitalni multimetri.
Data hold: je funkcija, ki omogoča "zamrznitev" prikazanega rezultata na zaslonu (data =
podatki, hold = zadržati). Prikazana številka se na zaslonu ohrani, gre torej za nekakšen
spomin.
Min/max/average recording: Ta funkcija omogoča, da si instrument v primeru merjenja
veličine, ki se spreminja, zapomni oziroma posname (recording = snemanje, beleženje,
zapisovanje) najmanjšo vrednost (min = minimum), največjo vrednost (max = maksimum) ali
pa povprečno vrednost (average = povprečje) merjene veličine v določenem časovnem
intervalu.
Relative mode (), tolerance (/r) in Zoom: so funkcije, ki so si zelo podobne. Če jih
izberemo v trenutku, ko merimo neko napetost, se pojavi na zaslonu vrednost nič. Vrednost
izmerjene napetosti se ohrani v spominu kot referenčna napetost. Od tega trenutka naprej
instrument pri merjenju napetosti ne kaže njene vrednosti glede na "maso" (0V), ampak kaže
razliko nove merjene napetosti glede na vrednost, ki jo ima shranjeno v spominu (referenčo
vrednost). (relative = relativni, odnosni, mode = modus, način, oblika)
Logic detection: je funkcija, ki omogoča detekcijo logičnih napetostnih nivojev. Običajno
instrumenti detektirajo TTL logične nivoje, nekateri pa imajo nastavljiv nivo napetosti in
omogočajo detekcijo logičnih nivojev ostalih tehnologij (CMOS).
Načini zaščite digitalnih instrumentov:
-avtomatsko zaznavanje prevelikih signalov s funkcijo obnovitve delovanja (automatic
recovery), ki blokira vhode v instrument toliko časa, dokler je signal prevelik.
-avtomatsko zaznavanje prevelikih signalov brez funkcije obnovitve delovanja, ki deluje
podobno kot prejšnja oblika zaščite, le da se instrument sam ne vklopi ponovno, ko prevelikih
signalov na vhodu ni več.
Pri izbiri instrumenta je dobro preveriti, če ima:
-tokovno zaščito (varovalko na vhodih za merjenje toka)
-napetostno zaščito v področju merjenja upornosti (500V in več)
-zaščito pred prehodnimi pojavi (do 6kV ali več)
-potrdila mednarodnih varnostnih institutov, ki zagotavljajo varnost v predpisanih pogojih
delovanja
Digitalni multimetri kot merilniki napetosti: Rezultat meritve napetosti je najpogosteje
njena efektivna vrednost. Efektivna vrednost izmeničnega signala je v angleščini označena z
RMS (RMS = Root Mean Square).Velika večina digitalnih multimetrov prikaže točen rezultat
efektivne vrednosti merjene napetosti le, če je ta lepe sinusne oblike. Tako je zato, ker
pravzaprav merijo srednjo vrednost napetosti, ki jo nato pomnožijo s faktorjem oblike
sinusnega signala. Digitalni multimetri, ki merijo efektivno vrednost napetosti ne glede na
njeno obliko, imajo oznako "True RMS" ali "TRMS".
Če se torej v praksi velikokrat srečamo z izmeničnimi napetostmi, ki niso sinusne oblike,
bomo izbrali digitalni multimeter z oznako TRMS.
33
1. Kaj omogoča funkcija "data hold"? Kaj ta angleški izraz pomeni?
2. Kaj omogoča funkcija "average recording"? Kaj ta angleški izraz pomeni?
3. Kaj omogoča funkcija "maximum recording"? Kaj ta angleški izraz pomeni?
4. Kaj omogoča funkcija "minimum recording"? Kaj ta angleški izraz pomeni?
5. Kakšna je bistvena razlika med relativnim načinom merjenja in običajnim načinom
merjenja?
6. Pri katerem instrumentu smo že naleteli na problem nepravega merilnika efektivne
vrednosti?
7. Kakšna je bistvena razlika med pravim in nepravim merilnikom efektivne vrednosti?
8. Kaj je faktor oblike? Kako je definiran?
9. Koliko znaša faktor oblike za sinusno napetost?
10. Zakaj so nepravi merilniki primerni le za merjenje efektivne vrednosti napetosti, ki je
sinusne oblike?