- 1 -

Vodnik za

delavce migrante/delavke

migrantke iz Slovenije

A12 Življenje

Vsebina

To je v Avstriji drugače 2

To ureja EU 2

Prost pretok blaga 2

Prost pretok kapitala 3

Prost pretok oseb 3

Takšna je situacija v Avstriji 3

Prijava in dovoljenje za začasno prebivanje 3

Politika, uprava, pravo 5

Življenjski stroški 5

Nakupovanje 5

Stanovanja 6

Iskanje stanovanja 7

Zdravstveni sistem 7

Izobraževalni sistem 8

Iskanje ponudb za oskrbo otrok in šol 9

Kulturno in družbeno življenje 10

Privatno življenje (rojstvo, poroke, smrtni primeri…) 10

Promet 11

Pri selitvi vzemite s seboj svoj avtomobil 11

Kontrolni seznam pred in po selitvi 12

Delavci migranti/delavke migrantke morajo vedeti tole 13

Dovoljenje za začasno prebivanje in delovno dovoljenje 13

Zdravstveni sistem 13

- 2 -

Vodnik za

delavce migrante/delavke

migrantke iz Slovenije

A12 Življenje

To je v Avstriji drugače

Razlike med Avstrijo in Slovenijo so pravzaprav minimalne, vendar so prisotne na

posameznih področjih kot je zdravstveni sistem, kjer je Slovenija zaradi političnih

sprememb morala prejšnji sistem relativno hitro prestrukturirati oziroma na novo

ustaliti. Slovenija ima solidarni zdravstveni sistem, ki je zelo podoben avstrijskemu.

Vse osnovno potrebne zdravstvene storitve pokriva država v okviru zdravstvenega

zavarovanja, ki je obvezno za vse prebivalce.

Tudi slovenski izobraževalni sistem je bil v preteklih letih močno moderniziran. V

Avstriji traja šolska obveznost prav tako kot v Sloveniji devet let.

Slovenija in Avstrija imata stoletja dolgo skupno zgodovino, kar se še danes odraža v

arhitekturi, glasbi in vsakdanji kulturi.

To ureja EU

Prost pretok blaga

Odprava nacionalnih ovir za prost pretok blaga med državami članicami EU je eno od

načel, ki so bila utemeljena v pogodbah za ustanovitev EU. Države članice EU so

neprekinjeno odpravljale omejitve, s čimer so postopoma ukinjale tradicionalni

protekcionizem in tako ustvarile “skupni” oziroma notranji trg.

Evropska unija je sklenila, da bo za evropske državljane/državljanke določila pravne

predpise na evropski ravni, in sicer za sektorje, ki so morebiti povezani z velikimi

tveganji – na primer za zdravila ali gradbene proizvode. Za večino proizvodov (tistih,

ki “povzročajo manjša tveganja”) se uporablja tako imenovano načelo

medsebojnega priznavanja. To pomeni, da se proizvodi, ki so bili zakonito

proizvedeni ali se prodajajo v eni od držav članic, na notranjem trgu Evropske unije

praviloma lahko trgujejo brez omejitev.

V skladu s pogodbo EU imajo države članice pravico omejiti prost pretok blaga zaradi

določenih splošnih interesov kot so zaščita okolja, javno zdravje ali javna varnost in

red. Če torej ena od držav članic ugotovi, da bi uvoz nekega proizvoda utegnil

ogrožati javno zdravje, javno moralo ali varnost in red, lahko prepove ali omeji

njegovo trgovanje. To se na primer lahko zgodi pri genetsko spremenjenih živilih ali

določenih energijskih pijačah.

V EU za blago, ki je namenjeno za osebno uporabo, praviloma ni količinskih omejitev.

Vendar pa kljub temu obstaja vrsta evropskih omejitev za določene kategorije

proizvodov – kot npr. za alkohol in tobak.

§§

- 3 -

Vodnik za

delavce migrante/delavke

migrantke iz Slovenije

A12 Življenje

Prost pretok kapitala

Prost pretok kapitala je osnova za integracijo evropskih finančnih trgov. Evropski

državljani/evropske državljanke lahko svoje premoženje upravljajo ali nalagajo v

vsaki poljubni državi članici EU in brez večjih omejitev izpeljujejo finančne posle, npr.:

odprejo bančni račun

kupijo delnice

naložijo premoženje

kupijo nepremičnine

Izjeme se nanašajo v prvi vrsti na področje davčnega prava, finančnega nadzora,

javnega reda in varstva, pranja denarja in finančnih sankcij, ki so bile dogovorjene v

okviru skupne zunanje in varnostne politike.

Prost pretok oseb

Praktična izvedba načela prostega pretoka oseb je eden od temeljnih kamnov za

vzpostavitev enotne evropske strukture. Z njim je bila uvedena vrsta praktičnih

določb, ki zagotavljajo, da državljani/državljanke lahko prosto in neproblematično

potujejo v vsako državo članico Evropske unije. Potovanje z avtomobilom v celotno

EU je postalo bistveno enostavnejše. Evropska komisija je sprejela vrsto skupnih

določb o vzajemnem priznavanju vozniških dovoljenj, veljavnosti zavarovanja

motornih vozil in možnosti registracije motornih vozil v eni od držav gostiteljic.

Takšna je situacija v Avstriji

Prijava in dovoljenje za začasno prebivanje

Prijava

V Avstriji obstaja dolžnost obvezne prijave. V roku treh dni potem, ko ste se nastanili,

je obvezna prijava pri pristojnem upravnem organu. Pristojni upravni organi so:

servis za prijavo pri občinskem uradu ali magistratu (v mestih)

na Dunaju: servis za prijavo pri magistratskih okrajnih uradih

A

- 4 -

Vodnik za

delavce migrante/delavke

migrantke iz Slovenije

A12 Življenje

Dokazila in dokumenti, ki jih morate predložiti, so:

izpolnjen obrazec za prijavo (="Meldezettel"): obrazec prijavnice prejmete pri

pristojnem upravnem organu za prijavo

potni in rojstni list

prijavnice vseh drugih prebivališč

Prijavnico morata podpisati najemodajalec/najemodajalka (lastnik/lastnica, hišna

uprava) in najemnik/najemnica in jo osebno, po pooblaščencu ali po pošti predložiti

pristojnemu upravnemu organu za prijavo.

S prijavo v Avstriji se osebni podatki samodejno shranijo v centralnem vodenju

evidence o občanih (Zentraler Melderegister - ZMR) in so na razpolago različnim

upravnim organom. Vsaka oseba, ki je prijavljena v Avstriji, ima svojo osebno številko

ZMR, ki je določena na prijavnici.

Več informacij je na voljo na naslednji spletni strani:

http://www.help.gv.at/Content.Node/118/Seite.1180000.html.

Dovoljenje za začasno prebivanje

Državljani EU/EGP in njihovi družinski člani za vstop in bivanje ne potrebujejo

naslova za bivanje, oproščeni so vizumov in prijave stalnega prebivanja. V Avstriji se

lahko zadržujejo brez nadaljnjih pogojev in predpostavk (izjema: morajo pa

posedovati veljavno osebno izkaznico ali potni list).

Za daljše bivanje v Avstriji velja:

zagotovljena morata biti preživnina in zdravstveno zavarovanje

obetati se mora možnost za zaposlitev

imeti morate možnost zaposlitve v odvisnem delovnem razmerju ali

samostojno opravljanje pridobitne dejavnosti, oziroma obstoječe učno

razmerje (vajeništvo, šola, študij)

Več informacij:

http://www.help.gv.at/Content.Node/12/Seite.120000.html

http://www.bmi.gv.at/niederlassung (v vseh jezikih EU)

- 5 -

Vodnik za

delavce migrante/delavke

migrantke iz Slovenije

A12 Življenje

Politika, uprava, pravo

Avstrija je demokratična republika. Zvezni predsednik je najvišji predstavnik države.

Poleg drugih nalog (najvišji poveljnik zvezne vojske, zaprisega zveznega kanclerja in

zvezne vlade ter deželnih glavarjev, sklepanje državnih sporazumov, itn.) zastopa

republiko tudi navzven.

Državni zbor in Zvezni svet ter obe zbornici parlamenta so zakonodajni organi

Avstrije. Na vrhu zvezne vlade je zvezni kancler zvezne vlade, ki s podpredsednikom

vlade, zveznimi ministri in državnimi sekretarji vodi vladne posle.

Vsako zvezno deželo upravlja deželna vlada, na njenem vrhu pa je deželni glavar, ki

ga voli deželni zbor.

Avstrija je od leta 1995 članica Evropske unije.

Življenjski stroški

Stroški za stanovanje so neodvisni od zvezne dežele, lege (mesto, dežela) in

kakovosti stanovanjskega okolja (mestno središče, obrobje mesta, itn.). Povprečni

mesečni stroški za stanovanje so v letu 2011 znašali 410 evrov na stanovanje

(najemnina ali poplačilo za kredite/anuiteta pri lastniških stanovanjih ter stroški

obratovanja) in so bili tako za 2,8% nad povprečnimi stroški v letu 2010 (399 evrov).

S sistemom primerjalnega nivoja cen se lahko kupna moč primerja med različnimi

nacionalnimi vrednostmi. Primerjalne cenovne ravni dajejo informacijo o tem, ali je

neka država v primerjavi s povprečjem drugih (EU 27=100) poceni ali draga. Indeks

nad 100 pomeni, da je država v primerjavi draga, vrednost pod 100 pa pomeni, da je

država v primerjavi poceni. Avstrija je bila v letu 2011 z indeksom 106,7 nekoliko nad

evropskim povprečjem ter nad indeksom Slovenije (83,5).

Več informacij:

http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/statistics/search_database

(primerljive cenovne ravni)

Nakupovanje

V Avstriji so odpiralni časi trgovin urejeni s številnimi določbami, pri čemer se

uporabljajo mnoge izjeme. Večina trgovin se odpira ob 8.00 uri in zapira ob 18.00 uri

(ob sobotah ob 12.00 uri). Nekatere samopostrežne veletrgovine imajo daljše

odpiralne čase. Trgovine z oblačili in športnimi izdelki se odpirajo večinoma okoli 9.00

ali 10.00 ure. Trafike (trgovine s tobačnimi izdelki), pekarne, lekarne in manjše

trgovine v podeželskih regijah imajo opoldanski odmor (od 12.00 – 15.00 ure) in so

en popoldan v tednu zaprte. Pekarne, trafike, trgovine z živili med tednom so pogosto

odprte že ob 6.00 uri. Predvsem v manjših mestih in občinah morate svoj nakup za

konec tedna končati pred 13.00 uro. V centrih večjih mest zapirajo trgovine ob

sobotah največkrat med 16.00 in 17.00 uro.

- 6 -

Vodnik za

delavce migrante/delavke

migrantke iz Slovenije

A12 Življenje

Nove zakonske določbe omogočajo trgovinam, samopostrežnim veletrgovinam itn.,

da so odprte do 21.00 ure in ob sobotah do 18.00 ure.

V večini večjih trgovin in supermarketov lahko plačate z bančno ali kreditno kartico.

Ob nedeljah so trgovine zaprte (izjeme so na primer možne na železniških postajah v

večjih mestih!) Ob nedeljah in praznikih lahko kupujete živila tudi na številnih

bencinskih črpalkah.

Stanovanja

V Avstriji je 41% novogradenj v enodružinskih ali dvodružinskih hišah, 54%

novogradenj pa v stanovanjskih stavbah z več stanovanji. V mestih in gosto

naseljenih območjih se nahaja večje število najemnih, zadružnih ter lastniških

stanovanj v večnadstropnih stavbah, v podeželskih regijah prevladujejo eno- in

dvodružinske hiše. Najemnine za stanovanja se razlikujejo od regije do regije.

Cena najemnine na m² je odvisna od več dejavnikov, kot so npr. prometna povezava,

infrastruktura, stanovanjsko okolje ali oprema stanovanja. Majhna stanovanja so po

kvadratnem metru pogosto dražja kot velika. K temu se prištevajo še obratovalni

stroški, stroški za gretje, za plin in električno energijo.

Pomembni pojmi glede stanovanja:

Odkupnina je enkratno plačilo, ki ga nov najemnik/najemnica plača ob

sklenitvi najemne pogodbe najemniku, ki se iz stanovanja izseli, ali

najemodajalcu/najemodajalki za investicije ali inventar. Včasih pa se kot

odkupnina označuje tudi nadomestilo za investicije za bistvena izboljšanja

stanovanja, ki jih najemodajalec/najemodajalka plača najemniku/najemnici, ki

se iz stanovanja izseli.

Obratovalni stroški – najemniška stanovanja: k obratovalnim stroškom se

prištevajo stroški za vodo, za dimnikarja, odvoz smeti itn. Večina najemnin se

obračuna vključno z obratovalnimi stroški, to pomeni, da se za eno leto

načrtovani obratovalni stroški sorazmerno prištevajo k najemnini. Enkrat na

leto (pred 30. junijem) se morajo dejanski obratovalni stroški primerjati z dotlej

ocenjenimi obratovalnimi stroški.

Kavcija največkrat zajema več mesečnih najemnin in jo

najemodajalec/najemodajalka vrne najemniku/najemnici po končani najemni

pogodbi, pod pogojem, da najemnik/najemnica zapusti stanovanje v stanju, v

katerem ga je prevzel/prevzela.

Najemnina večine najemniških stanovanj je po vsej Avstriji urejena s tako

imenovanim pravom najemnih razmerij, ki predvideva kategorizacijo najemniških

stanovanj (za starogradnje) odvisno od opreme (gretje, stranišče na hodniku ali v

- 7 -

Vodnik za

delavce migrante/delavke

migrantke iz Slovenije

A12 Življenje

stanovanju, topla voda itn.), toda tudi najvišje meje najemnin in orientacijske obrestne

mere ter odpovedne roke itn. Enodružinske hiše so na splošno izvzete iz Zakona o

najemnih razmerjih.

Preden sklenete pogodbo o najemnini ali kupno pogodbo, svetujemo, da se obrnete

na pristojne posvetovalne ustanove, ki za vas preverijo pravno veljavnost najemne

pogodbe.

Navedene posvetovalne ustanove vam svetujejo v vseh zadevah najemniških

razmerij:

http://www.mietervereinigung.at (Združenje najemnikov)

http://www.mieterschutzverband.at (Združenje za stanovanjsko zaščito)

http://www.konsument.at (Društvo za zaščito potrošnikov)

http://www.arbeiterkammer.at (Delavska zbornica)

Iskanje stanovanja

Ponudba stanovanj se nahaja v lokalnih časopisih in na nepremičninskih portalih na

spletu. V primeru sodelovanja nepremičninskega posrednika se zahteva enkratna

provizija v višini največ dveh mesečnih najemnin.

Za tiste, ki prihajajo v Avstrijo sami in so pripravljeni v enem stanovanju živeti z

drugimi, so stanovanjske skupnosti dobra alternativa za lastno stanovanje.

Pomembni informacijski viri:

Dnevniki (predvsem izdaje ob koncu tedna):

http://www.kurier.at

http://www.krone.at

http://derstandard.at

http://www.diepresse.com

Revije za nepremičnine:

http://www.immobazar.at

http://web1.immobilien.net

http://www.immodirekt.at

Zdravstveni sistem

Takoj ko se v Avstriji zaposlite v odvisnem delovnem razmerju, ste avtomatično

zdravstveno zavarovani. Zdravstveno zavarovanje obsega med ostalim brezplačno

zdravljenje pri zdravniku/zdravnici in v bolnišnicah ter prejemanje boleznine. Pogoj za

zdravljenje v bolnišnicah, ambulancah, pri zdravnikih/zdravnicah itn. je tako

imenovana e-kartica (“e-card”), na kateri so shranjeni osebni podatki (ime,

zavarovalna številka itn.) zavarovane osebe. Hrbtna stran e-kartice je Evropska

- 8 -

Vodnik za

delavce migrante/delavke

migrantke iz Slovenije

A12 Življenje

kartica za socialno zavarovanje. Z njo je omogočena brezplačna zdravniška oskrba v

različnih državah Evropske unije.

Za napotitev k zdravniku specialistu/zdravnici specialistki je razen e-kartice potrebna

še napotnica, ker na e-kartici ne smejo biti shranjeni nobeni zdravstveni podatki.

Zdravila, za katere je potreben zdravniški recept, se dobijo v lekarnah, pri čemer

znaša taksa za recept 5,15 evrov (stanje leta 2012).

Zdravnika/zdravnico lahko med delovnim časom ordinacije načeloma obiščete

nenajavljeni ali se predhodno prijavite po telefonu. Pri akutnih obolenjih ali nesrečah

boste dobili termin takoj ali v istem dnevu. Predvsem pri

zobozdravnikih/zobozdravnicah ali zdravnikih specialistih/zdravnicah specialistkah pa

morate računati na čakalne dobe po več dni ali tednov. Le malo ordinacij je odprtih

tudi ob sobotah, ob nedeljah pa lahko delujejo le dežurstva.

Če potrebujete zdravnika/zdravnico ob koncu tedna ali ob praznikih, vam bo

pomagalo zdravniško dežurstvo in dežurstvo za pomoč v sili. Iščite bolnišnico ali

kličite zdravnika/zdravnico, ki se po možnosti nahaja v vaši bližini. Tam vam bodo na

splošno ali s pomočjo avtomatičnega telefonskega odzivnika sporočili delovne čase

ordinacije dotičnega zdravnika/zdravnice, oziroma vas napotili k dežurnemu

zdravniku.

Tudi nekatere lekarne so odprte ob koncu tedna in za praznike. Informacije glede

tega praviloma dobite na opozorilnih tablah na vhodu vaše najbližje lekarne.

Izobraževalni sistem

Otroci, ki stalno prebivajo v Avstriji, so praviloma šoloobvezni od šestega leta starosti.

Kot stalni prebivalci se štejejo tisti, ki živijo najmanj en semester v Avstriji (cca. 5

mesecev = ena perioda ocenjevanja). V Avstriji traja šolska obveznost devet let (od 6.

do 15. leta starosti), obisk šole v javnih šolah je brezplačen.

Prva štiri leta šolske obveznosti otroci obiskujejo v osnovni šoli, potem pa lahko

izberejo višje razrede ljudske šole, nižjo stopnjo splošno izobraževalne višje šole

(AHS) ali srednjo šolo po novem sistemu – ta bo nadomestila višje razrede ljudske

šole najpozneje do šolskega leta 2018/19. Za invalidne otroke ali za tiste, ki so v

oskrbi specialnih pedagogov (npr. tisti, ki imajo izredne težave pri učenju, tisti, ki so

duševno in/ali telesno prizadeti) obstaja posebna oblika šole za prvih osem do devet

let šolske izobrazbe (npr. posebne šole ali posebni pedagoški centri).

Deveto šolsko leto se lahko obiskuje v tako imenovani politehnični šoli (njeno težišče

je na področju poklicne orientacije in priprave na vajeniško izobrazbo), v

nadaljevalnih poklicnih šolah (poklicne srednje in poklicne višje šole), v višji stopnji

splošne višje šole ali v višji stopnji gimnazije.

Po devetem šolskem letu imajo mladoletniki možnost obiskovati poklicno izobrazbo v

obliki vajeništva (trajanje odvisno od poklica med 2,5 in 4 leti), prevzeti zaposlitev, ali

pa obiskovati eno od nadaljevalnih šol (splošna višja šola, poklicna srednja ali

poklicna višja šola).

- 9 -

Vodnik za

delavce migrante/delavke

migrantke iz Slovenije

A12 Življenje

V Avstriji nudijo izobrazbo za več kot 200 smeri izobraževanja vajencev. Mladoletniki,

ki se izobražujejo za poklic kot vajenci, se naučijo poklica v nekem

podjetju/gospodarskem obratu in istočasno obiskujejo poklicno šolo (dualni sistem

izobrazbe). Vsebina izobrazbe za posamezne poklice je po vsej Avstriji regulirana s

tako imenovanimi "predstavami o poklicu". Vajenci prejmejo vajeniško nadomestilo

(plačilo), ki se praviloma plačuje mesečno.

Poklicna srednja šola (trajanje: 3 – 4 leta) po končani izobrazbi, odvisno od vrste

šole, odpira pot do ustreznega poklica (npr. trgovska šola ali tehnična šola).

Poklicna višja šola (trajanje: 5 let) z zaključkom (matura) ne daje pravice le do

ustrezne poklicne izobrazbe v več poklicih (odvisno od vrste šole), temveč tudi do

vpisa v akademije, visoke strokovne šole, visoke šole in na univerze.

Tudi zaključek splošne višje šole (ki se konča z maturo) upravičuje vpis na

akademije, visoke strokovne šole, visoke šole in na univerze.

Mladina in odrasli, ki nimajo maturitetnega zaključka, lahko pristopijo k tako

imenovanemu terciarnemu izobraževanju – v izobraževanju ob delu (izpit za

upravičenost do študija, poklicni zrelostni izpit, matura za učence eksterniste).

Iskanje ponudb za oskrbo otrok in šol

Oskrba majhnih in predšolskih otrok poteka v tako imenovanih otroških jaslih (za

malčke in majhne otroke do 3. leta starosti), v otroških vrtcih (javnih in zasebnih) ter

predšolah (malih šolah). Potreba po otroških jaslih in vrtcih je večja od ponudbe.

Majhne otroke oskrbujejo v zelo majhnih skupinah tako imenove "varuške" – zlasti v

majhnih mestih in podeželskih regijah.

Informacije o otroških vrtcih in varuškah ter o drugih možnostih za oskrbo so na voljo

pri mladinskih uradih mestne ali občinske uprave. Večja podjetja in visoke šole imajo

načeloma lastne ustanove za oskrbo otrok.

Več informacij:

http://www.help.gv.at/Content.Node/37/Seite.370100.html

Informacije o šolah in visokih šolah v Avstriji lahko pridobite s pomočjo spletnih

portalov, naslove šol in visokih šol pa lahko pridobite tudi pri pristojnih mestnih ali

občinskih upravah.

Več informacij:

http://www.help.gv.at/Content.Node/11/Seite.110000.html

http://www.bmukk.gv.at/schulen/service/schulinfo/schulservicestellen.xml (informacije

o šolah v zveznih deželah)

http://www.bmukk.gv.at/schulen/schulen/index.xml (šole)

- 10 -

Vodnik za

delavce migrante/delavke

migrantke iz Slovenije

A12 Življenje

Kulturno in družbeno življenje

V Avstriji delujejo v večini manjših krajev različna društva (nogomet, prostovoljna

gasilska društva, pevska društva itn.). V večjih naseljih in mestih ponujajo obširne

kulturne ponudbe (gledališče, kino, vernisaže) in športne možnosti. Informacije o

društvih so na voljo na občinskih uradih ali v magistratih (v mestih). Časopisje in

specialni koledar prireditev vas bodo informirali o aktualnih kulturnih prireditvah.

Vzhodna Avstrija (Dunaj, Spodnja Avstrija, Gradiščansko) je tradicionalno tesno

povezana s sosednjimi državami (Češka republika, Slovaška, Madžarska, Slovenija).

Danes se kaže ta povezanost v gospodarskem angažmaju Avstrije v teh državah.

Vplivi nekdanjih dežel monarhije so vidni tudi v avstrijski kuhinji.

V majhnih krajih se nahajajo gostilne z avstrijskimi specialitetami (dunajski zrezek,

svinjska pečenka itn.) in tipičnimi regionalnimi jedmi, v mestih pa najdemo

restavracije z mednarodno kuhinjo.

Privatno življenje (rojstvo, poroke, smrtni primeri …)

Naj gre za rojstvo otroka, poroko, ločitev ali smrt sorodnika – če se nahajate pred

novo situacijo v življenju ali morate urediti postopke pri ustanovah, se lahko obrnete

na občinske urade ali magistrate. Vse bistvene naslove ter pomembne obrazce boste

našli na spletni povezavi: http://www.help.gv.at oz. na spletnih portalih mestnih in

občinskih uprav.

Rojstvo vašega novorojenčka morate prijaviti pri pristojnem matičnem uradu v roku

enega tedna. Matični urad vam bo potem izstavil rojstni list za vašega otroka. Tega

bo on potreboval/ona potrebovala kot dokazilo v mnogih različnih življenjskih

situacijah. Rojstni list vam bo potreben tudi za prijavo stalnega prebivališča vašega

novorojenčka.

V Avstriji se zakon sklene tako, da zaročenca pred matičarjem/matičarko izjavita

osebno, ob istočasni navzočnosti, da se želita poročiti. Cerkvene poroke pred

upravnimi organi niso veljavne. S sklenitvijo zakona se legitimirajo skupni nezakonski

otroci, to pomeni, da postanejo zakonski. Z legitimiranjem pridobijo otroci do

dopolnjenega 14. leta starosti avtomatično državljanstvo in družinsko ime, ki ga

določijo starši.

Od 1. januarja 2010 lahko v Avstriji dve osebi istega spola ustanovita vpisano

partnerstvo. S tem skleneta trajno življenjsko skupnost z vzajemnimi pravicami in

dolžnostmi. Ustanovitev vpisanega partnerstva poteka z istočasno in osebno

navzočnostjo obeh partnerjev/partneric pred pristojnim okrajnim upravnim organom

(okrajno glavarstvo oziroma magistrat, na Dunaju pa je pristojen MA 35).

Smrt osebe mora potrditi zdravnik/zdravnica pisno. Potem ko je zdravnik/zdravnica

potrdil/potrdila smrt, mora biti smrtni primer prijavljen pri matičnem uradu, kjer vam

bodo izstavili overjen izpisek iz matične knjige umrlih.

- 11 -

Vodnik za

delavce migrante/delavke

migrantke iz Slovenije

A12 Življenje

Promet

Avstrija ima dobro izgrajeno cestno mrežo za medkrajevni promet. Od 1. januarja

1997 je za uporabo večine avstrijskih avtocest in hitrih cest predpisano plačilo

cestnine, ki je odvisna od obdobja uporabe. Letna vinjeta je veljavna od 1. decembra

predhodnega do 31. januarja naslednjega leta.

Od leta 2004 dalje morajo v Avstriji uporabniki vseh vozil, težkih od 3,5 ton, na

avtocestah in hitrih cestah plačati cestnino. Za odknjiženje cestnine potrebuje vozilo

t.i. GO-Box.

Prav tako ima Avstrija dobro urejen mednarodni zračni promet. Podrobnejše

informacije so na voljo na spletni strani Austrian Airlines na povezavi

http://www.austrian.com.

Informacije o nacionalnem in mednarodnem železniškem prometu in cenah vozovnic

so na voljo na spletnem portalu Avstrijskih železnic (Österreichische Bundesbahnen):

http://www.oebb.at/. Tukaj najdete tudi podrobnejše informacije glede popustov cen

vozovnic za določene ciljne skupine, kot npr. družine, učenci/učenke in zaposleni.

Pri selitvi vzemite s seboj svoj avtomobil

Pri ustanovitvi stalnega prebivališča v Avstriji smete uporabljati svoje motorno vozilo

s tujo registrsko tablico en mesec. Potem se zakonsko domneva, da bo vozilo

registrirano v tuzemstvu.

Če v Avstriji nimate urejenega stalnega prebivališča, je uporaba vozila (ali

priklopnika) s tujimi registrskimi tablicami dovoljena največ eno leto (od trenutka, ko

ste ga pripeljali v Avstrijo).

Potem morate oddati obstoječe registrske tablice pri enem od avstrijskih prometnih

uradov, tam pa boste prejeli avstrijske tablice, ki so potrebne za avstrijsko

registracijo. Registrske tablice in potrdilo, da je vozilo tehnično brezhibno, lahko

pridobite pri prometnem uradu.

Opozorilo: za registracijo je pri vozilih, ki nimajo dovoljenja Evropske unije potrebno

posebno dovoljenje, oziroma je pri vozilih z dovoljenjem Evropske unije potreben vpis

podatkov v podatkovno bazo dovoljenj. Ker so zahteve glede na vrsto in tip vozila

lahko zelo različne, je najbolje, da se obrnete na pristojni urad deželne vlade

(Tehnično preizkuševalni laboratorij) oz. na generalnega uvoznika za to vozilo.

Kateri dokumenti so potrebni za dokončno registracijo, je razvidno iz naslednje

spletne stani: http://www.help.gv.at/Content.Node/6/Seite.060118.html (registracija

motornih vozil - KFZ-Zulassung).

- 12 -

Vodnik za

delavce migrante/delavke

migrantke iz Slovenije

A12 Življenje

Več informacij:

http://www.oeamtc.at/index.php?type=article&id=1098241&menu_active=0259

(lastni uvoz motornih vozil za osebno uporabo)

http://www.help.gv.at/Content.Node/6/Seite.060000.html (lastni uvoz motornih vozil):

http://www.arboe.at (ARBÖ)

Vozniško dovoljenje, ki je bilo izstavljeno v eni od drugih držav članic EU/EGP, je v

Avstriji veljavno.

Kontrolni seznam pred in po selitvi

Preden se vselite v Avstrijo

Dokazila in dokumenti:

potni list ali osebna izkaznica – mladoletni otroci potrebujejo lastni potni list

vzemite s sabo tudi druge osebne dokumente (npr. rojstni list, poročni list)

zavarovanje: e-kartica sli drugo socialno zavarovanje

dokumenti za motorno vozilo: vozniško dovoljenje; za registracijo v Avstriji

potrebujete: 2 fotografiji motornega vozila, fotografiranega s sprednje leve

strani poševno, navodilo za uporabo, kupno pogodbo, leasing pogodbo,

dovoljenje EU, dokumente o lastništvu

spričevala, diplome, delovna potrdila, delovna spričevala v originalu in prevod

spričevala in potrdila o šoli otrok v nemškem prevodu, ki pripomorejo k temu,

da bodo vaši otroci čimprej razvrščeni v pravilni šolski razred.

Nadaljnji napotki:

organizirajte, kje boste stanovali (hotel, stanovanje itn.)

zagotovite si dovolj finančnih sredstev, ki so potrebna, da bodo pokrila tekoče

stroške v prvem mesecu (najemnina, preživnina itn.)

poskrbite za zdravstveno zavarovanje in zavarovanje za primer poškodbe pri

delu

seznanite upravne organe v domovini o vaši selitvi (prijavna ustanova, šola,

itn.)

za selitev organizirajte potni list EU za domače živali

- 13 -

Vodnik za

delavce migrante/delavke

migrantke iz Slovenije

A12 Življenje

Splošno velja:

v roku 3 dni po vselitvi v stanovanje/hišo se prijavite pri pristojnem upravnem

organu

prijavite se pri pristojni zavarovalnici socialnega zavarovanja (velja zlasti za

zaposlene na področju malega dela, nove samostojne podjetnike

posameznike, družinske člane): prejmite številko socialnega zavarovanja in e-

kartico

odprite bančni račun

prejavite motorno vozilo

prijavite morebitnega psa pri pristojnem oddelku občinskega urada ali

magistrata glede pasjega davka

prijavite se pri pristojnem davčnem uradu (davki, družinski dodatek)

prijavite plin in električno energijo, telefon, televizijo in radio

prijavite otroke v šoli

potrdilo o stalnem prebivališču vložite pri upravnem organu (okrajno

glavarstvo, magistratski okrajni urad)

Delavci migranti/delavke migrantke morajo

vedeti tole

Dovoljenje za začasno prebivanje in delovno dovoljenje

Kot delavec migrant/delavka migrantka imate pravico do začasnega bivanja v državi

zaposlitve, ne da bi vam bilo potrebno dovoljenje za prebivanje ali delovno

dovoljenje.

Zdravstveni sistem

Delavce migrante/delavke migrantke, ki živijo v Sloveniji in so v Avstriji

zaposleni/zaposlene z obveznim socialnim zavarovanjem, delodajalec/delodajalka

prijavi pri avstrijski območni zavarovalnici. Če v Sloveniji želite prejeti zdravstveno

pomoč, morate pri avstrijski zdravstveni zavarovalnici vložiti potrdilo o prijavi občine

svojega stalnega prebivališča in navesti želeno slovensko zakonito zdravstveno

zavarovalnico kot “pomožno” zavarovalnico. Avstrijska zdravstvena zavarovalnica

potem pošlje slovenski zdravstveni zavarovalnici tako imenovano pooblastilo za

oskrbo, od nje pa prejmete vi in vaši sozavarovani družinski člani specialno kartico s

čipom, ki jo predložite zdravniku/ zdravnici, ki vas obravnava.