Vs Petrovic Erika 1986

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE

TIMSKI PRISTOP V OBRAVNAVI TEŢKO

BOLNEGA PACIENTA NA DOMU

(Diplomsko delo)

Maribor, 2010 Erika Petrovič

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE

Mentor: predav. Majda ŠLAJMER-JAPELJ viš. med. ses., uni. dipl.

soc.

Somentor: predav. Dubravka SANCIN viš. med. ses., prof.zdr.vzg.

i

POVZETEK

Paliativna oskrba pomeni aktivno in celostno oskrbo, nego in spremljanje bolnikov od

trenutka, ko se njihova bolezen ne odziva več na kurativno zdravljenje. Paliativna oskrba

izboljša kakovost ţivljenja bolnika in njegovih svojcev, ki se soočajo s teţavami ob

neozdravljivi bolezni ob tem pa ne pozablja na holističen pristop. Paliativna oskrba je v

svetu ţe dolgoletna praksa, v slovenskem prostoru pa je manj znana oblika pomoči teţko

bolnim in umirajočim. Za kakovostno obravnavo teţko bolnega in umirajočega pacienta se

pojavi potreba po timskem sodelovanju. Potreben je paliativni tim strokovnjakov v

katerega so vključeni zdravnik, medicinska sestra/zdravstvenik, klinični psiholog ,socialni

delavec, fizioterapevt, delovni terapevt, dietetik, verski predstavnik in prostovoljci.

V diplomski nalogi je predstavljena raziskava o timskem pristopu v negovanju teţko

bolnih pacientov na domu. Anketa je bila izvedena v letu 2010, v njej pa je sodelovalo 15

patronaţnih medicinskih sester iz OE patronaţno varstvo zdravstvenega doma dr. Adolfa

Drolca Maribor, ter patronaţne medicinske sestre OE patronaţno varstvo zdravstvenega

doma Ptuj. V anketi je sodelovalo tudi 30 svojcev, negovalcev ki skrbijo za teţko bolne

paciente v domačem okolju. Analiza raziskave je pokazala da si patronaţne medicinske

sestre ţelijo boljšega sodelovanja z osebnim zdravnikom pacienta, prav tako je analiza

raziskave pokazala da so patronaţne medicinske sestre najdejavnejše članice negovalnega,

zdravstvenega tima ki prihajajo v domače okolje. Analiza raziskave je tudi pokazala da si

svojci, negovalci ţelijo pomoči in aktivnejšega sodelovanja z osebnim zdravnikom.

Tukaj je izpostavljen bistven segment paliativne oskrbe, in to je timsko sodelovanje. Brez

timskega sodelovanja ne moremo ponuditi pacientom kakovostne paliativne oskrbe.

Ključne besede:patronaţna medicinska sestra, paliativna oskrba, tim,timsko sodelovanje,

teţko bolni pacient

ii

ABSTRACT

Palliative care means active and holistic approach, care and monitoring patients from

moment when their diseas is not responding on curative medicine. Palliative care improves

quality of life for the patient and his relatives when they are facing with problems caused

by incurable diseas. For quality approach in palliative care team approach is needed.

Palliative team is needed and this team involves doctor, nurse, clinical psychologist,social

worker, physiotherapist, occupational therapist,dietetian, Religious Representative and volunteers.

This diploma work presents a survey about team approach in nursing heavilly ill patient in home

care. The survey was perfomed in year 2010 and involved 15 community nurses from health center

Maribor and health center Ptuj. Also 30 relatives, caregivers participated in survey. Analysis of

survey showed that community nurses need better cooperation with personal doctor of the patient

and analysis also showed that community nurses are most active members of nursing and medical

team wich comes into home enviorment. Analysis of the survey also showed that relatives,

caregivers wish for better cooperation with personal doctor of the patient.

Here is exposed a significant segment of palliative care, and this is team work. Without team work

we can not offer high-quality palliative care for patients.

Key words: community nurse,palliative care, team, team approach, heavilly ill patient

iii

POVZETEK .......................................................................................................................... i

ABSTRACT ......................................................................................................................... ii

1 UVOD ................................................................................................................................ 1

1.1 OPIS IN DEFINICIJA PALIATIVNE OSKRBE................................................. 2

1.1 VRSTE TIMOV ................................................................................................. 5

2 PATRONAŢNO ZDRAVSTVENO VARSTVO .......................................................... 7

2.1 PATRONAŢNA ZDRAVSTVENA NEGA ........................................................... 7

2.1.1 Patronaţna medicinska sestra/zdravstvenik ..................................................... 7

2.1.2 Izvajalci patronaţne dejavnosti ......................................................................... 9

2.2 POMEN PATRONAŢNEGA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA V LOKALNI

SKUPNOSTI................................................................................................................... 10

2.2.1 Področja dela patronaţne zdravstvene nege ................................................... 10

2.2.2 preventivno patronaţno varstvo ...................................................................... 11

2.2.3 kurativno patronaţno varstvo.......................................................................... 12

2.3 PATRONAŢNO ZDRAVSTVENO VARSTVO IN PALIATIVNA OSKRBA . 12

2.3.1 Izvajalci paliativne oskrbe na terenu ............................................................... 13

3 PALIATIVNA OSKRBA IN ZDRAVSTVENA NEGA ............................................ 14

3.1 RAZVOJ PALIATIVNE OSKRBE .................................................................... 16

3.2 RAZVOJ PALIATIVNE OSKRBE V SLOVENIJI ........................................... 17

3.3 PALIATIVNA OSKRBA IN DOMAČE OKOLJE ............................................ 17

3.3.1 Potrebe po paliativni oskrbi in pacientove potrebe ......................................... 18

4 TIMSKO DELO.......................................................................................................... 19

4.1 VRSTE IN DELOVANJE TIMOV ..................................................................... 20

4.2 PALIATIVNI ZDRAVSTVENI TIM.................................................................. 21

4.2.1 Osnovni paliativni tim ...................................................................................... 21

iv

4.2.2 Tim za paliativno oskrbo v primarnem zdravstvenem varstvu ...................... 21

4.2.3 Tim za paliativno oskrbo na sekundarni in terciarni ravni ............................ 22

4.2.4 Mobilni paliativni tim ....................................................................................... 23

4.2.5 Specialistična enota v bolnišnici za paliativno oskrbo .................................... 23

5 REZULTATI RAZISKAVE ....................................................................................... 24

5.1 NAMEN IN CILJI RAZISKOVALNE NALOGE ............................................. 24

5.2 RAZISKOVALNA METODOLOGIJA .............................................................. 24

5.3 RAZISKOVALNI VZOREC ............................................................................... 24

5.4 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA ....................................................................... 25

6 REZULTATI RAZISKAVE ....................................................................................... 26

7 RAZPRAVA ................................................................................................................ 38

8 ZAKLJUČEK ............................................................................................................. 40

9 LITERATURA IN VIRI ............................................................................................. 41

9.1 LITERATURA ..................................................................................................... 41

9.2 VIRI ...................................................................................................................... 44

10 PRILOGA ................................................................................................................... 45

10.1 Anketni vprašalnik za patronaţne medicinske sestre ....................................... 1

10.2 Anketni vprašalnik za svojce-negovalce ............................................................... 1

v

KAZALO GRAFOV

Graf št. 1: Starost patronaţnih medicinskih sester ....................................................... 27

Graf št. 2 :Patronaţna medicinska sestra opravlja delo ............................................... 28

Graf št. 3 : Kako pogosto se pojavljajo teţko bolni pacienti na terenu ........................ 28

Graf št. 4: Naraščanje števila teţko bolnih .................................................................... 29

Graf št. 5 : Sodelujoči strokovnjaki pri obravnavi teţko bolnih .................................. 29

Graf št. 6: Najpomembnejša podpora zdravstvenih delavcev ...................................... 30

Graf št. 7 : Posvečanje pozornosti teţko bolnim ........................................................... 31

Graf št. 8 : Pozitivne izkušnje z negovanjem ................................................................. 31

Graf št. 9 : Negativne izkušnje z negovanjem................................................................ 32

Graf št. 10 : Spol svojcev-negovalcev ............................................................................. 33

Graf št. 11 : Starost svojcev-negovalcev ........................................................................ 33

Graf št. 12 : Skrb za teţko bolnega svojca ..................................................................... 34

Graf št. 13 : Pomoč strokovnjakov ................................................................................ 34

Graf št. 14 : Iskanje pomoči pri spremembi zdravstvenega stanja .............................. 35

Graf št. 15 : Koristni napotki strokovnjakov svojcem-negovalcem.............................. 36

Graf št. 16 : Najpogostejši obiski zdravstvenih delavcev .............................................. 36

Graf št. 17 : Posvečanje pozornosti teţko bolnim pacientom ....................................... 37

Graf št. 18 : Potreba po zdravstvenih delavcih za kvalitetnejše negovanje ................. 37

Graf št. 19 : Posvečanje pozornosti negovanju na domu……………………….…...38

KAZALO SLIK

Slika 1 : Temelji paliativne oskrbe

Slika 2 : Sodobni pristop v paliativni oskrbi

Erika Petrovič : Timski pristop v obravnavi teţko bolnega pacienta na domu

1

1 UVOD

Naraščajoče število starih ljudi, kroničnih bolezni, porast rakavih obolenj, hiter

porast ljudi zbolelih za HIV/AIDS povečujejo potrebo po paliativni zdravstveni negi

in tudi obravnavanje takšnega pacienta doma, v domačem okolju (Peternelj, 2008).

Pri nas še vedno več kot polovica ljudi umre v bolnišnicah ali v instuticionalnem

varstvu. Ena izmed usmeritev izvajanja paliativne zdravstvene nege je omogočiti

posamezniku umirati ali umreti doma, v domačem okolju (Peternelj,2008) .

Za kakovostno obravnavo v terminalni fazi bolezni je potreben paliativni tim

strokovnjakov, v katerem so običajno zdravnik, medicinska sestra, socialni delavec,

klinični psiholog, delovni terapevt, fizioterapevt, dietetik, verski predstavnik in

prostovoljci. Obseg njihove pomoči je odvisen od potreb bolnika in druţine ter se stopnjuje

od začetka bolezni do smrti. Pri tem je zelo pomemben enakopraven in aktiven odnos z

pacientom in njegovo druţino ( po Peternelj, 2008).

Osnovno izhodišče za razvoj paliativne zdravstvene nege je interdisciplinarni timski

pristop. Sama sestava tima variira glede na stanje in potrebe pacienta, ter vire ki jih imamo

na razpolago. Specifično vlogo v timu ima medicinska sestra, ki vzpostavlja medsebojno

komunikacijo med timom, pacientom, pacientovo druţino ter večinsko uresničuje načrte

tima ob postelji bolnika. Patronaţna medicinska sestra je koordinatorica dela in je v veliko

pomoč ostalim članom tima ( po Coyle, 2003).

V multidisciplinarnem timu mora medicinska sestra delovati fleksibilno, kreativno,

odločno, empatično in samozavestno, pripravljena mora biti na skupinsko delo, znanje in

sodelovanje, biti mora komunikativna, imeti mora nekaj ˝uporniškega duha,˝ imeti mora

dobro strokovno znanje na lastnem profesionalnem področju in mora biti profesionalno

samozavestna (Lunder, 2003).

Ker medicinska sestra največ časa preţivi ob bolniku, zato moramo njeno vlogo v

paliativnem timu še posebej poudariti in upoštevati.


2

1.1 OPIS IN DEFINICIJA PALIATIVNE OSKRBE

Paliativen (latinsko), lajšalen , medicinski ukrep, ki blaţi bolezenske simptome ali lajša

bolečine, ne zdravi pa same bolečine (Kališnik, 2007).

Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je leta 1990 prvič definirala paliativno (blaţilno)

oskrbo (Palliative care), ki pomeni aktivno in celostno oskrbo, nego in spremljanje

bolnikov od trenutka, ko se njihova bolezen ne odziva več na kurativno (k ozdravljenju

usmerjeno) zdravljenje (Lunder, 2003).

Glavni poudarek paliativne oskrbe je torej na lajšanju bolečine in simptomov ter na

zdruţevanju telesnih, psihičnih, socialnih in duševnih/duhovnih vidikov.

S tem podpira tako bolnika, ki mu omogoči, da lahko do smrti samostojno odloča o sebi,

kot tudi njegove svojce, da so laţje kos bolezni in ţalovanju (Salobir, 2004).

Paliativna oskrba izboljša kakovost ţivljenja bolnika in njegovih bliţnjih, ki se soočajo s

problemi ob neozdravljivi bolezni, preprečuje in lajša trpljenje, ki ga zgodaj prepoznava,

oceni in obravnava bolečine in druge telesne, psihosocialne ter duhovne problem (Červ,

2006) .


3

Slika 1: Temelji paliativne oskrbe

Nobeno posamezno področje ne more delovati ločeno, če ţelimo celostno paliativno

oskrbo, prepletati se morajo med seboj, kar pa zahteva interdisciplinarno sodelovanje.

Čeprav je paliativna zdravstvena nega kot del paliativne oskrbe v svetu ţe dolgoletna

praksa, je v slovenskem prostoru manj znana oblika pomoči neozdravljivo bolnim ob

izteku njihovega ţivljenja.

V sodobnem konceptu paliativne oskrbe gledamo nanjo kot na intervencijo, ki jo

ponudimo takoj, ko postane potrebna, torej preden teţave postanejo neukrotljive.

Ponudimo jo hkrati s kurativnim zdravljenjem, ţe ob postavitvi diagnoze, za

zadovoljevanje potreb starejšega prebivalstva kot tudi mlajših ljudi ter otrok z ţivljenjsko

nevarnimi boleznimi (SZO, 1990).

Psihosocialna

oskrba

Obvladovanje

bolezni

Kontrola

simptomov

Vir: Watson (2005, str. xxiv)


4

Slika 2: Sodobni pristop v paliativni oskrbi

Zdravljenje

ČasŽalovanje

Smrt

Potencialnokurativno zdravljenje Paliativna oskrba:

- fizična- psihična- socialna- duhovna

Vir : Kos, 2007

Ob dejstvih, da se populacija prebivalstva stara, da se s tem razvijajo novi problemi, da

narašča število kroničnih bolnikov in njihovih potreb, je razvijanje sodobnega pogleda na

paliativno oskrbo ter mreţe strokovne in celostne oskrbe na vseh ravneh zdravstva nujno

potrebno. Paliativno oskrbo moramo zdaj ponuditi širše in jo učinkovito povezati z drugimi

vejami zdravstvene nege (SZO, 1990).

DEFINICIJA PALIATIVNE OSKRBE

Definicija Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) iz leta 1991 in izpopolnjena leta 2002

navaja:

Paliativna oskrba izboljša kakovost ţivljenja bolnika, in njegovih bliţnjih, ki se soočajo s


oceni in obravnava bolečine in druge telesne, psihosocialne ter duhovne probleme.


5

SZO je tudi določila osnovna načela v paliativni oskrbi kot dodatek k novo dogovorjeni

definiciji.

V paliativni oskrbi:

Omogočamo lajšanje bolečine in drugih motečih simptomov.

Priznavamo ţivljenje in umiranje kot normalen proces.

Ne pospešujemo smrti niti je ne zavlačujemo.

Vključujemo psihološke in duhovne vidike v bolnikovo oskrbo.

Nudimo podporni sistem bolnikom, da ţivijo, kolikor je to le mogoče, dejavno

ţivljenje do smrti.

Nudimo podporni sistem za pomoč druţini med bolnikovo boleznijo in v času

ţalovanja.

Uvajamo timski pristop pri oskrbi potreb bolnika in njegove druţine , vključno z

ţalovanjem.

Izboljšamo kakovost ţivljenja in s tem lahko tudi vplivamo na potek bolezni

Paliativno oskrbo vključujemo zgodaj v toku bolezni, v povezavi z različnimi

vrstami zdravljenja, katerih namen je podaljšanje ţivljenja, ter vključujemo tiste

preiskave, ki pomagajo k razumevanju in obravnavi kliničnih zapletov.

1.2 VRSTE TIMOV

Človek je po naravi druţbeno bitje, zato ţeli ţiveti v druţbi in pri tem oblikovati

mnogovrstne druţbene odnose. Takšno je tudi delo, posebej v sodobnih razmerah. Večjih

delovnih nalog posameznik ne more storiti sam, ampak se mora povezovati in sodelovati z

drugimi ljudmi.

Tim je majhna skupina ljudi, pri kateri imajo skupni cilji prednosti, in ki usklajeno

delujejo, da bi jih uresničili.

Vsi timi so skupine, vendar se vsaka skupina ne vede kot tim (po Vila, 2000).


6

Tim je skupina, za katero je značilno, da sodeluje pri odločanju in medsebojni pomoči pri

opredeljevanju in doseganju ciljev (Hoerr, 1999).

Negovalni tim

Negovalni tim je delovna skupina, ki jo sestavljajo medicinska sestra/zdravstvenik in

zdravstveni tehnik. V njem je vzpostavljena taka delitev dela glede na strokovno stopnjo

izobrazbe, ki omogoča racionalizacijo in specializacijo v zdravstveni negi.

Člani negovalnega tima so:

-zdravstveni tehnik

-medicinska sestra

-medicinska sestra specialistka

-medicinska sestra s fakultetno izobrazbo

-medicinska sestra z akademsko podiplomsko izobrazbo ( Pajnkihar,1999).

Zdravstveni tim

Zdravstveni tim je sestavljen iz strokovnjakov, ki so potrebni za rešitev zdravstvenega

problema.

Člani zdravstvenega tima so:

-zdravnik

-psiholog

-medicinska sestra/zdravstvenik

-socialni delavec

-fizioterapevt

-zdravstveni tehnik ( Pajnkihar, 1999).


7

Multidisciplinarni tim

Multidisciplinarni tim je sestavljen iz strokovnjakov različnih strokovnih področij(

Pajnkihar,1999).

Monodisciplinarni tim

Monodisciplinarni tim sestavljajo člani ene stroke,ene discipline, ali poklicne skupine, ki

lahko dosega različno stopnjo izobrazbe in strokovne usposobljenosti.Primer

monodsciplinarnega tima v zdravstvu je negovalni tim (Pajnkihar,1999).

Interdisciplinarni tim

Sestavljajo ga strokovnjaki več strokovnih in znanstvenih disciplin ( Pajnkihar, 1999).

2 PATRONAŢNO ZDRAVSTVENO VARSTVO

Je definirano kot posebna oblika zdravstvenega varstva, ki opravlja aktivno zdravstveno in

socialno varovanje posameznika, druţine in skupnosti. Ti so zaradi bioloških

lastnostih,določenih obolenj in nenavajenosti na novo okolje občutljivi za škodljive vplive

iz okolja. Patronaţno varstvo je organizirano kot samostojna sluţba ali organizacijska

enota osnovnega zdravstvenega varstva v zdravstvenih domovih (Šušteršič et.al.,2006) .

Svojo funkcijo zagotavlja kot z nekaterimi pomembnimi vplivi, kot so:

zmanjšanje obolevnosti prebivalstva

zmanjšanje umrljivosti

zmanjšanje invalidnosti

načrtovanje druţine

zajetje varovancev v dispanzerjih in ambulantah

zagotavljanje protiepidemioloških ukrepov

zagotavljanje pogojev za zdravljenje in ZN pacientov

zagotavljanje zdravstveno socialnih in ekonomskih pogojev


8

2.1 PATRONAŢNA ZDRAVSTVENA NEGA

Patronaţna zdravstvena nega je integralni del primarne zdravstvene nege in s tem

primarnega zdravstvenega varstva. Izvaja se na pacientovem domu , v zdravstvenem

domu, v lokalni skupnosti in na terenu. Je specialno področje zdravstvene nege , ki se

ukvarja s posamezniki, druţinami in lokalnimi skupnostmi v vseh obdobjih zdravja in

bolezni.

2.1.1 Patronaţna medicinska sestra

Je izvajalka del na vseh področjih patronaţnega varstva, istočasno deluje in koordinira delo

tudi s sluţbami na sekundarnem in terciarnem nivoju zdravstvene dejavnosti ter z drugimi

nezdravstvenimi sluţbami in organizacijami. Svetuje o zdravem načinu ţivljenja in

obnašanja ter opozarja na rizične faktorje, ki lahko ogrozijo zdravje. Pomaga

posameznikom in druţinam na njihovih domovih da se soočijo z boleznijo, kronično

nezmoţnostjo in stresom. Ocenjuje kdo, kdaj in kaj je sposoben posameznik ali druţina

storiti zase in česa ne. Medicinska sestra/zdravstvenik je v patronaţnem varstvu

koordinator vseh oblik pomoči na domu in je vez med posameznikom in njegovim

izbranim zdravnikom.

Komunikacija patronaţne medicinske sestre/zdravstvenika s posameznikom mora biti

dvostranska, odnos partnerski navodila pa razumljiva ter podkrepljena po moţnosti še s

pisnim gradivom. Paciente seznani z naslednjim obiskom in pusti telefonsko številko

da jo/ga po potrebi pokličejo.

Naloge patronaţne medicinske sestre/ zdravstvenika so:

celovita obravnava pacienta , druţine oz. skupnosti iz fizičnega, psihičnega in

socialnega vidika

ugotavlja in proučuje socialne, ekonomske in druge razmere, ki vplivajo na

zdravje v druţini

pomaga odstranjevati zdravju škodljive vplive zaradi varovanja in utrjevanja

zdravja, odkriva in preprečuje bolezen

opravlja zdravstveno prosveto in vzgojo

opravlja zdravstveno nego na domu


9

spremlja potek zdravljenja in okrevanja na domu ter sodeluje pri rehabilitaciji

pacientov (Geč,2001).

Patronaţna medicinska sestra/zdravstvenik, ki je član negovalnega in

zdravstvenega tima, deluje na vseh ravneh zdravstvene vzgoje: primarni,

sekundarni in terciarni ter promovira zdravje pri posamezniku, druţini in lokalni

skupnosti.

Primarna raven: je namenjena zdravi populaciji, zdravemu posamezniku

in njegovi druţini. Nanaša se na ravnanje ki krepi zdravje in s tem

preprečuje zbolevnost.

Sekundarna raven: namenjena je ogroţenim skupinam in posameznikom.

Oriše dejavnike tveganja , bolezenske znake, bolezen in zdravljenje

Terciarna raven: je povezana s preprečevanjem ponovnega pojava bolezni in

zmanjšanjem morebitnih posledic bolezni. Namenjena je pacientom, invalidom in

njihovim svojcem.. (Hoyer v : Rajkovič in Šušteršič , 2000, str. 25).

Patronaţna medicinska sestra/zdravstvenik načrtuje delo dnevno, mesečno ali letno,

zato mora poznati teren kjer deluje in poznati delovne normative.

Delo načrtuje na osnovi:

Števila bioloških oz. rizičnih skupin prebivalstva

Socialno-medicinskih kazalcev zdravstvenega stanja na posameznih

območjih

o Vitalna statistika( rojstva, umrljivost)

o Zdravstvena statistika ( zbolevnost , travmatizem, absentizem)

o Demografska statistika (št.prebivalcev, starostna in spolna struktura)

Higiensko epidemiološke posebnosti območja

Epidemične bolezni

Sporadične bolezni

Značilnosti krajevnih področij( urbane, geografske, gospodarske, kulturne)

Izkušnje iz prejšnjih let


10

2.1.2 Izvajalci patronaţne dejavnosti

Negovalni tim v patronaţnem varstvu sestavljajo :

Vodja patronaţnega varstva (ima tudi naloge koordinatorja , je višja ali

diplomirana medicinska sestra , dipl.m.s s specialističnim študijem

zdravstvene nege ali fakultetno izobrazbo) . Je koordinator dela v

negovalne in zdravstvenem timu s sluţbami v zdravstvenem domu in

izven njega , javnimi in zasebnimi zdravstvenimi organizacijami na vseh

nivojih zdravstvene nege, lokalno skupnostjo in ostalimi ki lahko

optimalno vplivajo na reševanje teţav posameznika ali druţine ( Horvat,

2009).

patronaţne medicinske sestre/zdravstveniki , ki so nosilci patronaţne

zdravstvene nege;

tehnik zdravstvene nege (predvideni v dokumentu) ki se vključujejo v

izvajanje zdravstvene nege bolnika na domu ( Horvat, 2009) .

2.2 POMEN PATRONAŢNEGA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA V LOKALNI

SKUPNOSTI

Patronaţna medicinska sestra/zdravstvenik kot nosilca patronaţnega zdravstvenega

varstva izvajata delo tudi v druţini. Druţina je osnovna enota druţbe, kjer se izvaja

zdravstvena nega in zajema tako posameznika , druţino po sociološki definiciji in

širšo druţinsko skupnost.

Za patronaţno medicinsko sestro/zdravstvenika je pomembno, da pozna socialno-

ekonomske pogoje , v katerih druţine ţivijo .

Sodelovanje patronaţne medicinske sestre/zdravstvenika kot nosilca patronaţnega

zdravstvenega varstva, je široko usmerjeno v vse zdravstvene, socialne, varstvene

druţbene in ostale ustanove na terenskem področju ( Geč, 2007) .


11

2.2.1 Področja dela patronaţne zdravstvene nege

Področja dela so:

1. zdravstveno – socialna obravnava posameznika, družine in skupnosti

Je polivalentna patronaţna dejavnost, oz. zdravstveno- socialna obravnava posameznika,

druţine in lokalne skupnosti ki predstavlja izvajanje splošnih, specialnih in individualnih

nalog patronaţne obravnave pacientov od nosečnice, otročnice, novorojenčka, dojenčka,

malega otroka, kroničnega pacienta, pacienta z zdravstveno nego na domu, do starostnika,

druţine in lokalne skupnosti. Vse te naloge so preventivne in jih izvajajo višje oz.

diplomirane medicinske sestre , po moţnosti specialistke patronaţne zdravstvene nege.

2. Zdravstvena nega otročnice in novorojenčka na domu

Zajema izvajanje vseh nalog polivalentne patronaţne dejavnosti in izvajanje splošnih,

specifičnih in individualnih nalog patronaţne zdravstvene nege nosečnice, otročnice in

novorojenčka. Vse te naloge so preventivne in jih izvaja višja oz. diplomirana medicinska

sestra/ zdravstvenik

3. Zdravstvena nega bolnika na domu

Zajema izvajanje vseh nalog polivalentne patronaţne dejavnosti in izvajanja splošnih,

specifičnih in individualnih nalog patronaţne zdravstvene nege pacientov na domu.

Ta dejavnost je kurativna in zanjo potrebujemo delovni nalog. Delovni nalog izstavi

zdravnik za vse negovalne intervencije, postopke in posege v zdravstveni negi. Glede na

funkcionalno zdravstveno stanje in vrste negovalnih intervencij se v patronaţno

zdravstveno nego vključujejo tudi fizioterapevt, delovni terapevt, stomaterapevt,

zdravstveni tehnik, ponekod še negovalke, prostovoljci, Hospic.


12

2.2.2 Preventivno patronaţno varstvo

Preventivno patronaţno varstvo obsega:

šest patronaţnih obiskov pri novorojenčku in dojenčku v prvem letu in dva

dodatna obiska pri slepih ter invalidnih materah;

patronaţni obisk pri otroku v drugem in tretjem letu starosti;

dva patronaţna obiska na leto pri slabovidnih in slepih z dodatnimi motnjami

v starosti od 5 let do 25 let , če so v domači oskrbi;

patronaţni obisk pri nosečnici;

dva patronaţna obiska zavarovane osebe, stare nad 25 let (bolniki ki imajo

aktivno tuberkolozo, paraplegiki, tetraplegiki, bolniki ki imajo multiplo

sklerozo, cerebralno paralizo, osebe z motnjami v razvoju, invalidi, bolniki ki

imajo mišično-ţivčno obolenje, kronični bolniki , osebe stare nad 65 let) ;

programirano zdravstveno vzgojo v druţini , lokalni skupnosti in v skupinah

( po Navodilo za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni

ravni, 1998).

2.2.3 Kurativno patronaţno varstvo

Kurativno patronaţno varstvo predstavlja zdravstveno nego pacienta na domu , ki jo na

podlagi delovnega naloga s strani osebnega zdravnika , zdravnika ambulantno

specialistične dejavnosti ali bolnišničnega zdravnika izvajajo izvajalci dejavnosti

patronaţnega varstva.

Tukaj bi izpostavila še zdravstveno nego starostnika, saj starostniki postajajo

pomembna kategorija v primarnem zdravstvenem varstvu in patronaţni zdravstveni

negi. Starostniki danes predstavljajo veliko in hitro rastočo skupino prebivalstva,

česar se zavedajo tudi vse sodobne druţbe. Eno ključnih vlog pri zagotavljanju

optimalne celostne oskrbe starostnikov imajo medicinske sestre/ zdravstveniki

predvsem na področju primarnega zdravstvenega varstva, saj je ambulanta

izbranega osebnega zdravnika pogosto prva, kjer starostnik ali zanj pomembni

drugi poiščejo pomoč. Velikega pomena je prav sposobnost dobre koordinacije


13

medicinske sestre/ zdravstvenika predvsem s patronaţno medicinsko sestro/

zdravstvenikom( po Eder, 2010).

2.3 PATRONAŢNO ZDRAVSTVENO VARSTVO IN PALIATIVNA

OSKRBA

Poznavanje paliativne oskrbe in razumevanje procesa umiranja ter ţalovanja je

osnova za vsako patronaţno medicinsko sestro/ zdravstvenika kot nosilca

patronaţnega zdravstvenega varstva.

Vloga patronaţne medicinske sestre/ zdravstvenika ob hudo bolnem pacientu in

njegovih svojcih je, z upoštevanjem etičnih načel in etičnega ravnanja nudenje

aktivne in celostne oskrbe hudo bolnemu pacientu in njegovim svojcem. Kar pa je

moţno le s terapevtskim medosebnim odnosom (ki vključuje empatijo, sočutje in

iskrenost) s poslušanjem ter z odprto, tankočutno komunikacijo ( Kos, 2007) .

Vloga patronaţne medicinske sestre/ zdravstvenika ob hudo bolnem pacientu je:

obravnava bolečine in obvladovaje nadaljnih spremljajočih simptomov

zadovoljevanje psihičnih, socialnih in duhovnih potreb

Vloga patronaţne medicinske sestre/ zdravstvenika ob njihovih svojcih:

fizična razbremenitev

pogovor in empatičen odnos

vzpodbujanje komunikacije znotraj druţine

vzpodbujanje svojcev, naj še naprej ţivijo svoje ţivljenje

priprava svojcev na umiranje bliţnjega in na njegovo smrt

podpora svojcem v času ţalovanja

Ob vsem naštetem, patronaţna medicinska sestra/ zdravstvenik ravna etično. Vodilo za

delo ji je kodeks etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije.

Pomembno vodilo za ravnanje so tudi sprejete Človekove pravice in Pravice bolnikov.


14

Še posebej pomembne za zdravstveno nego hudo bolnih in umirajočih so Pravice

umirajočih, ki so bile sprejete na generalni skupščini zdruţenih narodov leta 1975

(Kos, 2007).

2.3.1 Izvajalci paliativne oskrbe na terenu

Nacionalni program paliativne oskrbe v Sloveniji definira izvajalce paliativne

oskrbe kot:

Paliativno oskrbo izvaja interdisciplinarni tim kot svetovalna strokovna skupina, ki jo

sestavljajo zdravnik, patronaţna medicinska sestra, medicinska sestra, socialni delavec,

klinični psiholog, fizioterapevt, delovni terapevt, dietetik, duhovnik in prostovoljci.

Struktura delujočega tima se prilagaja potrebam posameznega bolnika in njegovih bliţnjih.

Paliativna oskrba posameznika predstavlja celoto, v kateri so vsi segmenti oskrbe med

seboj povezani in usklajeni.

Strokovna sekcija patronaţnih medicinskih sester pri zbornici zdravstvene in babiške nege

Slovenije pa je izdala pripombe k nacionalnemu programu paliativne oskrbe in v eni izmed

pripomb navajajo:

“Paliativno oskrbo je potrebno tudi uradno prikazati kot del Polivalentne patronaţne

dejavnosti. Patronaţno medicinsko sestro se mora imenovati kot članico - koordinatorico

tima za paliativno oskrbo, saj bo le tako lahko patronaţna dejavnost za ta del tudi finančno

ovrednotena. Stroškovno najbolj učinkovito rešitev predstavlja postavitev sistema na

obstoječih virih (patronaţna – druţinska medicinska sestra, druţinski zdravnik) in jim

omogočiti dodatno izobraţevanje in potrebno reorganizacijo.”

Strokovna sekcija patronaţnih medicinskih sester predlaga, da se v skupino sedaj vključi

predstavnica stroke patronaţne zdravstvene nege, ki bo sodelovala pri dokončnem

oblikovanju dokumenta.


15

3. PALIATIVNA OSKRBA IN ZDRAVSTVENA NEGA

Paliativna oskrba izboljša kakovost ţivljenja bolnika in njegovih bliţnjih, ki se soočajo s


oceni in obravnava bolečine in druge telesne, psihosocialne ter duhovne probleme.

Izkušnje v svetu kaţejo, da vpeljevanje paliativne oskrbe v sistem zdravstvenega in

socialnega varstva izboljša zadovoljstvo hudo bolnih in umirajočih in njihovih bliţnjih ter

ugodno vpliva na lajšanje bolečine, zmanjševanje tesnobe (Finlay et al. 2002). Poleg tega

še skrajša čas leţanja v bolnišnici, umiranje pa se preseli na domove pacientov, kar si

večina od njih tudi ţeli ( Higginson, Sen-Gupta, 2000).

Salobir (2002) opredeljuje kot bistvene elemente paliativne oskrbe naslednje:

Dobra komunikacija s pacientom in njegovimi bliţnjimi je pomembna da si

pridobimo njihovo zaupanje in sodelovanje. V takem vzdušju pacientu lahko

nudimo tudi psihično in duhovno oporo.

Vzpostaviti partnerski odnos s pacientom, ker spoštujemo njegovo avtonomnost in

mu tako omogočamo, da po najboljših močeh, kolikor se da, odloča o sebi

Natančno simptomatiko in zdravljenje je potrebno za uspešno obvladovanje

bolečine in drugih neprijetnih simptomov.

Podpora bolnikovim bliţnjim je pomembna ker ljudje ţivimo in umremo v spletu

socialnih razmerij. Po smrti pacienta spremljamo njegove bliţnje.

Delo v timu je temelj paliativne oskrbe ker se vloge prepletajo glede na bolnikove

potrebe.

Nepretrgana oskrba ki je bistven element paliativne oskrbe. Za pacienta in njegove

svojce je neprecenljive vrednosti to, da vedo, kam oz. na koga se lahko obrnejo po

pomoč.

Paliativna oskrba naj bi bila pacientom na voljo tam, kjer so, zato so se s časom razvile

različne oblike pomoči:

Ustanove hospica


16

Oskrba na domu; izvajajo jo visoko usposobljene medicinske sestre , v sodelovanju

s patronaţno medicinsko sestro in druţinskim zdravnikom. Po potrebi se

vključujejo še zdravnik specialist, psiholog, delovni terapevt, fizioterapevt in drugi

Dnevni hospic; pacienti jih obiskujejo 1 krat tedensko. Omogoča jim zdravniške

preglede, nasvete v zvezi z nego, psihosocialno in duhovno oporo. Njihovim

svojcem pa omogoča dan za počitek ( Salobir, 2002).

V bolnišnicah paliativni oddelek; pacientom omogoča laţji in hitrejši dostop do

diagnostičnih in specialističnih storitev, študentom in drugemu osebju pa pomeni

učno bazo za pridobivanje znanja za delo s teţko bolnimi in umirajočimi ( Doyle,

2001).

Konziliarni timi; njihova vloga je svetovanje pri zdravljenju bolečine in drugih

neprijetnih simptomov ter pomoč pri psihosocialni in duhovni podpori (Salobir,

2002).

Paliativna zdravstvena nega je tisti del paliativne oskrbe, ki ga izvajajo medicinske sestre.

Lugton in Kindlen (1999, cit. po Seymour, 2004) opisujeta kot cilj paliativne zdravstvene

nege izboljšanje kakovosti posameznikovega ţivljenja in omogočanje dostojanstvene

smrti.

Medicinska sestra podpira bolnika in njegove bliţnje, kjerkoli se nahajajo. Timska oblika

dela je nadvse pomembna.

Kot članica tima je medicinska sestra tista, ki skrbi za povezavo med pacientom in drugimi

člani tima in za izvajanje dogovorjene oskrbe. Ker s pacientom preţivi največ časa in ga

zato tudi dobro pozna, ima pogosto največ vpliva na odločitve v zvezi z njegovo oskrbo.

Zaradi tega potrebuje dober občutek za sodelovanje. Odnos je, poleg znanja in veščin,

srčika paliativne zdravstvene nege ( Coyle, 2001) .

Paliativna zdravstvena nega je vključena v vse vidike onkološke zdravstvene nege, to je od

postavljanja diagnoze, zdravljenja, do terminalne faze bolezni. Gonilna sila onkološke

paliativne zdravstvene nege je vedno pacient in njegova druţina ter s tem povezane potrebe

in ne prognoza bolezni. Medicinska sestra mora razumeti proces dojemanja in soočanja v

času napredovale bolezni ter vpliv bolnikovega stanja na druţino. Upanje bolnika je


17

potrebno redefinirati v realne cilje za bolnika in druţino. Področje paliativne zdravstvene

nege se je v tujini razvijalo na tradiciji hospicev (Coyle, 2003) .

3.1 RAZVOJ PALIATIVNE OSKRBE

Ker se med prebivalstvom, ki se stara, pojavlja več kroničnih ter rakavih bolezni, morajo

načrtovalci zdravstvene politike preusmerjati pozornost k drugačni medicini, ob kateri

dobiva zlasti paliativna oskrba vse pomembnejšo vlogo. Nacionalni strateški programi

paliativne oskrbe v mnogih drţavah ţe uvrščajo paliativno oskrbo pri načrtovanju in

financiranju javnega zdravstva med prednostne naloge. Spodbujajo dinamično oblikovanje

standardov in kliničnih poti za paliativno oskrbo.

Na področju izobraţevanja so številne drţave ţe ugotovile, da potrebuje paliativna oskrba

znatni deleţ ur v dodiplomskem in tudi specialističnem študiju. Za subspecializacijo

paliativne oskrbe se najpogosteje odločajo onkologi, internisti, nevrologi, splošni zdravniki

in anesteziologi ter pediatri.

Začetki paliativne oskrbe v zdravstvenih sistemih sega v pozna 60. leta prejšnjega stoletja.

Obravnavanje umiranja v strokovnih revijah se je preusmerilo iz zgolj filozofskega

pogleda v bolj sistematično opazovanje in raziskovanje razmer, v katerih pacienti umirajo.

Poimenovanje sistematičnih dejavnostih v zdravstvu, ki sledijo umirajočemu pacientu, iz

leta 1974 je predlagal kanadski onkolog Balfour Mount, ki je z oblikovanjem samostojnega

oddelka in svetovalnega tima paliativno oskrbo prvič vključil v bolnišnico ( Mount, 1979).

Mount je osnovna načela obravnave pacienta in njegove druţine ob koncu ţivljenja

opazoval v Angliji, kjer je sredi 60. let prejšnjega stoletja vzniknilo gibanje hospice

(Clark, 1998).

3.2 RAZVOJ PALIATIVNE OSKRBE V SLOVENIJI

Po vseh navedenih posrednih kazalcih smo v Sloveniji glede paliativne oskrbe nerazviti.

Poraba morfinov sicer narašča. Od leta 1998 se je poraba morfinov močno povečala. Po

vsej verjetnosti gre porast pripisati izdaji smernic za zdravljenje hude bolečine bolnikov z

rakom, intenzivnemu izobraţevanju na terenu po letu 1998 ter večji ozaveščenosti


18

zdravstvenih delavcev o potrebah bolnikov s hudo bolečino. V letu 1999 se po porabi

morfinov uvrščamo v zlato sredino evropskih drţav (Lunder, 2003).

Vendar organizacijskih enot paliativne oskrbe za celostno obravnavo neozdravljivo bolnih

in njihovih bliţnjih še nimamo. Glede specifičnih paliativnih dejavnosti je leta 1996

pionirsko delo na področju oskrbe neozdravljivo bolnih zastavilo Slovensko društvo hospic

kot nevladna, neprofitna, humanitarna organizacija, ki nudi strokovno in laično podporo

hudo bolnim in umirajočim bolnikom ter njihovim svojcem tudi v času ţalovanja.

Na onkološkem inštitutu so v letu 2000 začeli ustanavljati paliativni tim, ki je edino

strokovno telo za paliativno oskrbo v slovenskem zdravstvenem sistemu ( Salobir, 2002) .

Zametek paliativne oskrbe je v nekaterih bolnišnicah, nekaterih zdravstvenih domovih in

domovih za starejše, vendar osebje še nima opravljenega izobraţevanja iz paliativne

oskrbe, niti specializacije ( Peternelj, 2000) .

3.3 PALIATIVNA OSKRBA IN DOMAČE OKOLJE

Ugled in vpliv medicine se je predvsem po drugi svetovni vojni močno okrepil. Nova

zdravila, tehnologija, izboljšane metode dela so omogočile razcvet dejavnosti. Bolnišnice

so predvsem postale kraj zdravljenja, zaradi česar so, v primerih, ko ozdravitev ni bila

mogoča, predstavljale kraj podaljševanja ţivljenja.

Vedno več ljudi je umiralo v bolnišnicah, vedno manj doma. Na ta trend je vplivalo več

dejavnikov ; bolnišnice kot ustanove z največ medicinske opreme in strokovnega znanja,

spremembe v organizaciji druţinskega ţivljenja , vse pogostejše zaposlovanje ţensk. Vse

to je privedlo do zmanjšane zmoţnosti skrbeti za hudo bolnega doma ( Field, James; 1993

cit. po Lawton, 2000) .

To pomeni, da za umirajoče ne skrbijo njemu znani ljudje, ampak različni strokovnjaki-

tujci, ki so bolj ali manj nagnjeni k “zdravljenju”, smrt pa pojmujejo kot napako in poraz.

Tako so različne raziskave prišle do skupne resnice da so umirajoči ali hudo bolni deleţni

mnogo manj pozornosti in skrbi, kot bi bilo zanje potrebno ( Rasnusen , 1999).

Vse to je pripeljalo do organizirane skrbi za hudo bolne in umirajoče.


19

3.3.1 Potrebe po paliativni oskrbi in bolnikove potrebe

Prvo in najbolj temeljno dejstvo glede stanja paliativne oskrbe je, da vse preveč ljudi trpi

ob koncu svojega ţivljenja. Raziskave so pokazale, večina zdravnikov na vseh ravneh

zdravstva ne pozna ukrepov in postopkov, ki blaţijo moteče simptome ob koncu ţivljenja

in tudi ne prispevajo k zmanjšanju psihosocialnih problemov bolnika in njegovih bliţnjih.

Pogosto izvajajo postopke, ki ne koristijo, temveč celo škodijo v procesu umiranja.

Velikokrat so zdravniki gluhi za potrebe in osebne ţelje bolnikov ob koncu ţivljenja

(Maltoni, 2001).

Drugi največji problem je slabo izobraţevanje zdravstvenega kadra o specifičnih potrebah

umirajočih. Večina zdravnikov ni dobila nobene izobrazbe o prepoznavanju končne faze

bolezni. Večina zdravstvenega osebja ne ve, kaj res deluje ob koncu ţivljenja, in imajo

teţave z lastnimi občutki o umirajočem. Nepoučeni so tudi o veščinah komuniciranja, ki so

specifične v tem obdobju tako za oceno bolnikovega stanja kot za informiranje in

soodločanje v izbiri postopkov oskrbe (Lunder, 2003).

Tretji problem je neurejenost paliativne oskrbe na ravni nacionalnega zdravstvenega

sistema. Preţiveli zakoni in dokumenti ne omenjajo paliativne oskrbe ter specifičnih

dejavnosti za bolnika do konca ţivljenja. Neurejena je organiziranost, klasificiranje

dejavnosti in financiranje. Zdravstveni sistemi za paliativno oskrbo še niso našli optimalne

rešitve (Seymour et al, 2002).

Kot četrti problem je nezainteresiranost in premajhna podpora raziskovanju dobre oskrbe

ob koncu ţivljenja. Večina raziskav je usmerjena na zdravljenje in preprečevanje bolezni,

kar je zelo pomembno. A pomembno je tudi znanje o zadnjih fazah bolezni. Največ študij

na področju paliativne oskrbe je opravljenih na področju zdravljenja hude bolečine, vse

premalo pa na področju ostalih motečih simptomov, kot so slabost, utrujenost, oteţeno

dihanje, depresija, zaprtje, nespečnost, izguba teka, zmedenost, psihosocialne potrebe

bolnika in svojcev (Lunder, 2003).


20

4 TIMSKO DELO

TIM

Človek je po naravi druţbeno bitje, zato ţeli ţiveti v druţbi in pri tem oblikovati

mnogovrstne druţbene odnose. Takšno je tudi delo, posebej v sodobnih razmerah. Večjih

delovnih nalog posameznik ne more storiti sam, ampak se mora povezovati in sodelovati z

drugimi ljudmi.

Tim je majhna skupina ljudi, pri kateri imajo skupni cilji prednosti, in ki usklajeno

delujejo, da bi jih uresničili.

.Vsi timi so skupine, vendar se vsaka skupina ne vede kot tim (po Vila,2000).

Tim je skupina, za katero je značilno, da sodeluje pri odločanju in medsebojni pomoči pri

opredeljevanju in doseganju ciljev (Hoerr, 1999).

ZNAČILNOSTI TIMA

-cilji so znani in enaki za vse

-ljudje si med seboj zaupajo

- se čustveno odkrito izraţajo

-ljudje podpirajo drug drugega za dosego zastavljenih ciljev

- informacije se podajajo brez ovir, prosto in celovito

-konflikt se poskuša rešiti z vključevanjem vseh članov (Vodopija in sodel., 2005).

Bistvena gradnika timskega dela sta klima in kultura.

Klima v timu označuje medsebojne odnose med člani in močno vpliva na učinkovitost

timskega dela. Z njo označujemo vzdušje pri timskem delu in jo spoznamo po vedenju

ljudi.


21

Robbins ( citat po Traven, 2001) pravi, da je kultura značilni duh organizacije in skupek

prepričanj njenih članov, in se kaţe v vrednotah, normah, sprejetih v organizaciji, glede

tega, kako se naj ljudje vedejo.

Če gledamo iz vidika tima, je kultura sistem skupnih vrednot in načinov razmišljanja ter

ravnanja, ki je skupen ljudem v določenem timu.

Dober tim je ţiva, nenehno spreminjajoča se dinamična sila, ki v skupinskem delu zdruţuje

več ljudi. Člani tima razpravljajo o svojih ciljih, ocenjujejo zamisli, se odločajo in skupno

delujejo v smeri zastavljenih ciljev.( Heller, Hindler, 2001).

4.1 VRSTE IN DELOVANJE TIMOV

Negovalni tim

je delovna skupina, ki jo sestavljajo medicinska sestra in zdravstveni tehnik. V

njem je vzpostavljena taka delitev dela glede na strokovno stopnjo izobrazbe, ki

omogoča racionalizacijo in specializacijo v zdravstveni negi..

Člani negovalnega tima so:

o zdravstveni tehnik

o medicinska sestra

o medicinska sestra specialistka

o medicinska sestra s fakultetno izobrazbo

o medicinska sestra z akademsko podiplomsko izobrazbo( Pajnkihar, 1999).

o

Zdravstveni tim

Zdravstveni tim je sestavljen iz strokovnjakov, ki so potrebni za rešitev

zdravstvenega problema.

Člani zdravstvenega tima so:

zdravnik

psiholog


22

medicinska sestra

socialni delavec

fizioterapevt

zdravstveni tehnik ( Pajnkihar , 1999).

4.2 PALIATIVNI ZDRAVSTVENI TIM

V paliativni oskrbi ima velik pomen timsko sodelovanje, saj s timskim

sodelovanjem lahko omogočimo dobro in kontinuirano paliativno oskrbo, kot tudi

paliativno zdravstveno nego.

4.2.1 Osnovni paliativni tim

je skupina strokovnjakov, ki imajo dodatna znanja s področja paliativne oskrbe in delujejo

na primarni ravni in v institucionalnem varstvu.

Osnovni paliativni tim tvorijo:

Zdravnik

Medicinska sestra

Socialni delavec

Psiholog

Po potrebi se vključujejo še:

Fizioterapevt

Delovni terapevt

Dietolog

Duhovnik

Prostovoljci ( Nacionalni program za paliativno oskrbo, 2008).

4.2.2 Tim za paliativno oskrbo v primarnem zdravstvenem varstvu

V timu za paliativno oskrbo v primarnem zdravstvenem varstvu sodelujejo:

Zdravnik

Medicinska sestra

Socialni delavec


23

Klinični psiholog

Delovni terapevt

Dietetik

Duhovnik

Prostovoljci

Potrebe po paliativni oskrbi na primarni ravni bi najučinkovitejše pokrili z delovanjem

specialističnega paliativnega tima v vsakem zdravstvenem domu, oziroma glede na št.

prebivalcev, ki jih pokriva posamezen zdravstveni dom. Glede na število zdravstvenih

domov po Sloveniji je pričakovati vsaj toliko specialističnih paliativnih timov(

Nacionalni program za paliativno oskrbo, 2008).

4.2.3 Tim za paliativno oskrbo na sekundarni in terciarni ravni

Specialistični tim za paliativno oskrbo, ki deluje na sekundarni in terciarni ravni, deluje

v bolnišnici in ima predvsem svetovalno in podporno vlogo. Oskrba bolnika je

primarna odgovornost izbranega zdravnika oziroma lečečega zdravnika v bolnišnici in

negovalnega osebja, tim za specialistično paliativno oskrbo pa jih podpira in jim

svetuje. Ta vzorec je primeren tudi za razširjanje načel paliativne oskrbe med ostale

zdravstvene delavce in sodelavce v bolnišničnem okolju.

V tem timu sodelujejo:

zdravnik

medicinska sestra

socialni delavec

klinični psiholog

fizioterapevt

dietetik

duhovnik

prostovoljci

drugi strokovnjaki glede na potrebe bolnika( Nacionalni program za paliativno

oskrbo, 2008).


24

Specialistični tim za paliativno oskrbo opravlja tudi funkcijska usposabljanja,

izobraţevanja in raziskovanja. Specialistični tim za paliativno oskrbo v bolnišnici ima tudi

funkcijo mobilnega tima.

4.2.4 Mobilni paliativni tim

Je specialistični paliativni tim, ki izvaja svetovanje in storitve specialistične paliativne

oskrbe na mestu potreb.

Njegova funkcija je svetovalna in poteka na bolnikovem domu, npr. v primerih, ko gre za

bolnika s teţjimi in kompleksnimi teţavami ter takrat, ko nastopi potreba po bolnišnični

obravnavi. Mobilni tim za paliativno oskrbo se vključi v obravnavo bolnika na domu na

predlog in po dogovoru s timom za paliativno oskrbo na primarni ravni( Nacionalni

program za paliativno oskrbo, 2008).

Specialistični tim za paliativno oskrbo

opravlja tudi funkcijska usposabljanja, izobraţevanja in raziskovanja. Specialistični tim za

paliativno oskrbo v bolnišnici ima tudi funkcijo mobilnega tima( Nacionalni program za

paliativno oskrbo, 2008).

4.2.5 Specialistična enota v bolnišnici za paliativno oskrbo

V tem okolju so predvidene postelje za paliativno oskrbo. Enote zahtevajo visoko

usposobljen interdisciplinarni paliativni tim in so namenjene za oskrbo bolnikov in

njihovih bliţnjih s teţjimi in kompleksnimi telesnimi, psihološkimi, socialnimi in/ali

duhovnimi potrebami( Nacionalni program za paliativno oskrbo,2008).


25

5 RAZISKOVALNA ŠTUDIJA

5.1 NAMEN IN CILJI RAZISKOVALNE NALOGE

Namen diplomske naloge je opredeliti obravnavo teţko bolnega pacienta na domu.

Predstaviti moţnost multidisciplinarnega pristopa, ter opredeliti specifično vlogo

patronaţne medicinske sestre.

CILJI DIPLOMSKE NALOGE

1. Definirati vlogo patronaţne medicinske sestre v terminalni fazi bolezni in paliativni

oskrbi v zdravstveni negi na domu.

2. Ugotoviti potrebno prisotnost drugih strokovnjakov za kvalitetnejšo obravnavo teţko

bolnega pacienta na domu.

3. Ugotoviti potrebne oblike sodelovanja med svojci in negovalnim osebjem.

5.2 RAZISKOVALNA METODOLOGIJA

Uporabili smo deskriptivno metodo dela, metodo anketiranja, metodo zbiranja podatkov,

pregled in analizo podatkov. Podatke za raziskovalni del smo zbrali s pomočjo dveh

anketnih vprašalnikov.

Anketni vprašalnik za patronaţne medicinske sestre je sestavljen iz 5 vprašanj zaprtega

tipa, 1 vprašanja polodprtega tipa ter 2 vprašanj odprtega tipa.

Anketni vprašalnik za svojce-negovalce je sestavljen iz 6 vprašanj zaprtega tipa in 4

vprašanj polodprtega tipa.

Podatke smo vnesli in statistično obdelali s pomočjo računalniškega programa Microsoft

Excel. Dobljene rezultate smo prikazali grafično s pomočjo grafikonov.

5.3 RAZISKOVALNI VZOREC

Anketa je bila izvedena v zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor OE Patronaţno

varstvo,ZD Ptuj OE Patronaţno varstvo v mesecu maju 2010. Pred izvedbo smo pridobili

soglasje vodstva obeh zavodov. Razdelili smo 15 anketnih vprašalnikov za patronaţne

medicinske sestre in 30 anketnih vprašalnikov za svojce-negovalce. Vrnjenih smo dobili

vseh 15 razdeljenih anketnih vprašalnikov za patronaţne medicinske sestre in 20 vrnjenih


26

od 30 razdeljenih za svojce-negovalce. Vrnjeni anketni vprašalniki predstavljajo vzorec

raziskave.

Sodelovanje v anketi je bilo prostovoljno z moţnostjo odklonitve ter anonimno.

5.4 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA

Raziskovalna vprašanja:

1. Kako se patronaţne medicinske sestre vključujejo v obravnavo teţko bolnega pacienta

na domu?

2. Ali je delo patronaţne medicinske sestre transparentno v multidisciplinarnem timu?

3. Kateri strokovnjaki so najpomembnejši v obravnavi teţko bolnega pacienta na domu?

4. Ali se negovanje teţko bolnega pacienta dlje časa opravlja na domu s strani

svojcev-negovalcev, in s tem povečuje večjo vpletenost patronaţne medicinske

sestre v obravnavo teţko bolnega pacienta na domu?


27

6 REZULTATI RAZISKAVE

Namen diplomske naloge je s pomočjo anketnega vprašalnika ugotoviti če je delo

patronaţne medicinske sestre transparentno in če se povečuje potreba po prisotnosti

patronaţne medicinske sestre v negovanju na domu. V anketo sta bila vključena 2 anketna

vprašalnika, eden za patronaţne medicinske sestre, drug za svojce negovalce. Na prvi

anketni vprašalnik je odgovarjalo 15 patronaţnih medicinskih sester, na drug anketni

vprašalnik pa je odgovarjalo 30 svojcev-negovalcev. Zaradi nepravilnega izpolnjevanja

nekaterih odgovorov ni bilo mogoče upoštevati. Anketni vprašalnik za patronaţne

medicinske sestre vsebuje 8 vprašanj, anketni vprašalnik za svojce pa jih vsebuje 10.

Podani so bili naslednji odgovori.

Graf št.1: Starost patronaţnih medicinskih sester

27 % ( 4 PMS) je odgovorilo da so stare med 15-30 let, 53% (8 PMS) je odgovorilo da je

starih med 31-50 let, 20% ( 3 PMS) pa so odgovorile da so stare med 51-60 let.

27%

53%

20%

15-30 let

31-50 let

51-60 let


28

Graf št.2: Patronaţna medicinska sestra opravlja delo

20% ( 3 PMS) je odgovorilo pa opravljajo delo patronaţne medicinske sestre med 1-4 let,

27 % ( 4 PMS) za sluţbujejo 5-10 let, 6 % ( 1 PMS) je odgovorila da opravlja to sluţbo 11-

15 let, 47%(7 PMS) je odgovorilo da sluţbujejo na tem delovnem mestu 16 in več let.

Graf št.3: Kako pogosto se pojavljajo teţko bolni pacienti na terenu

33% (5 PMS) je odgovorilo da se teţko bolni pacientu na terenu pajivijo vsak mesec, 47%

(7 PMS) je odgovorilo da vsake 3 mesece, 20% (3 PMS) vsakih 6 mesecev, nobena pa ni

odgovorila da se pojavijo vsako leto.

20%

27%

6%

47%

1-4 let

5-10 let

11-15 let

16 in več

33%

47%

20%

0%

vsak mesec

vsake 3 mesece

vsakih 6 mesecev

vsako leto


29

Graf št. 4: Naraščanje števila teţko bolnih na terenu

80% (12 PMS) je odgovorilo da deleţ teţko bolnih pacientov na terenu narašča, 7%( 1

PMS) je odgovorila da deleţ ne narašča, 13 % ( 2 PMS) je odgovorilo da deleţ ostaja

nespremenjen.

Graf št.5: Sodelujoči strokovnjaki pri obravnavi teţko bolnega pacienta

To vprašanje je bilo pol odprtega tipa. Na to vprašanje so PMS odgovarjale tako da so

lahko izbrale ţe navedene strokovnjake imele pa so moţnost da so same dopisale kdo jim

pomaga.

80%

7%13%

da

ne

nespremenjeno

0 5 10 15 20

osebni zdranik

zdravnik specialist

fizioterapevt

dietetik

prostovoljci

drugi(svojci,negovalci)

patronažne medicinske sestre

zdra

vstv

en

i de

lavc

i


30

15 PMS je odgovorilo da jim največ pomaga osebni zdravnik pacienta, 1 PMS je

odgovorila da ji pomaga fizioterapevt, 1 PMS da ji pomagajo prostovoljci, 5 PMS je

dopisalo da jim pomagajo svojci teţko bolnih, 3 PMS so dopisale da jim pomagajo

negovalke.

Graf št. 6 : Najpomembnejša podpora zdravstvenih delavcev

To vprašanje je bilo odprtega tipa. PMS so odgovarjale tako da so napisale katera podpora

zdravstvenega delavca bi jim bila najpomembnejša. 9 PMS je odgovorilo da bi jim bila

najpomembnejša podpora osebnega zdravnika pacienta, 2 PMS sta odgovorile da bi bila

najpomembnejša podpora fizioterapevta, 2 PMS pa sta odgovorile da bi bila podpora

negovalk najpomembnejša.

0 2 4 6 8 10

osebni zdravnik

negovalka

fizioterapevt


po

dp

ora

zd

r.d

ela

vce

v


31

Graf št. 7: Posvečanje pozornosti teţko bolnemu pacientu

85% ( 12 PMS) je odgovorilo da lahko posvetijo dovolj pozornosti teţko bolnemu

pacientu, 15% ( 3 PMS) pa so odgovorile da ne morejo posvetiti dovolj pozornosti teţko

bolnemu pacientu.

Graf št. 8 Pozitivne izkušnje z negovanje teţko bolnih pacientom

To vprašanje je odprtega tipa. PMS so odgovarjale na to vprašanje da so same zapisale

pozitivne izkušnje.

85%

15%

0%

da

ne

ne vem

0 2 4 6 8 10

dobro sodelovanje z zdravstvenimi institucijami

pacient v domačem okolju

podpora svojcev

pridobivanje znanja

hvaležnost

osebna rast


po

ziti

vne

izku

šnje


32

8 PMS je odgovorilo da imajo pozitivne izkušnje s tem da je pacient v domačem okolju ker

se pacienti doma najboljše počutijo, 8 PMS je odgovorilo da imajo pozitivne izkušnje z

podporo svojcev, 1 PMS da so svojci in pacient hvaleţni, 1 PMS ima pozitivne izkušnje z

dobrim sodelovanje z drugimi zdravstvenimi institucijami, 1 PMS pa je navedla kot

pozitivno izkušnjo pridobivanje znanja in osebna rast.

Graf št. 9 Negativne izkušnje z negovanje teţko bolnih pacientov

Tudi to vprašanje je odprtega tipa. PMS so na vprašanje odgovarjale tako da so same

zapisale negativne izkušnje.

6 PMS je napisalo da imajo negativne izkušnje z nesodelovanjem svojcev, 5 PMS je

odgovorilo nesodelovanje osebnega zdravnika, 1 PMS je navedla teţko obvladovanje

bolečine pri pacientu, 4 PMS so zapisale slaba informiranost pacienta ter svojcev o

zdravstvenem stanju, 1 PMS je napisala slaba koordinacija z ostalimi sluţbami, 1 PMS je

napisala nesodelovanje centra za socialno delo ter 1 PMS je navedla informacijsko

odgovornost kot negativno izkušnjo.

0 1 2 3 4 5 6 7

nesodelovanje svojcev

nesodelovanje osebnega zdravnika

nesodelovanje centra za soc.delo

težko obvladovanje bolečine pri …

slaba informiranost svojcev o …

slaba koordinacija z ostalimi službami

informacijska odgovornost


neg

ati

vne

izku

šnje


33

Graf št. 10: Spol svojcev – negovalcev

95% (19 svojcev-negovalcev) je ţenskega spola, 5% (1 svojec-negovalec) je moškega

spola.

Graf št. 11: Starost svojcev-negovalcev

5% ( 2 svojeca) je star med 31-50 let, 95% ( 18 svojcev) pa je starih med 51-70 let.

95%

5%

ženski

moški

0%

5%

95%

15-30 let

31-50 let

51-70 let


34

Graf št. 12 :Skrb za teţko bolnega svojca

90% ( 18 svojcev-negovalcev) je odgovorilo da za svojca skrbijo 1-4 let, 10% ( 2 svojca-

negovalca) sta odgovorila da skrbita za svojca 5-9 let.

Graf št. 13: Pomoč strokovnjakov

To vprašanje je bilo pol odprtega tipa. Svojci-negovalci so na vprašanje odgovarjali da so

obkroţili predlagane zdravstvene delavce, lahko pa so tudi sami dopisali kdo jim pomaga.

90%

10%

0%

1-4 let

5-9 let

10 let in več

0 5 10 15 20 25

patronažna medicinska sestra

osebni zdravnik

psiholog

fizioterapevt

drugi( hospic, svojci)

svojci negovalci

po

mo

č p

ri n

ego

van

ju


35

20 svojcev-negovalcev je odgovorilo da jim največ pomagajo patronaţne medicinske

sestre, 3svojci-negovalci so dopisali da jim pomaga osebni zdravnik, 1 svojec je odgovoril

da največ pomaga društvo Hospic.

Graf št. 14: Iskanje pomoči pri spremembi zdravstvenega stanja

To vprašanje je polodprtega tipa. Svojci so nanj odgovarjali tako da so obkroţili ţe

navedene strokovnjake lahko pa so tudi sami dopisali odgovor.

7 svojcev je odgovorilo da se najprej obrnejo na patronaţno medicinsko sestro, 6 svojcev-

negovalcev je odgovorilo da se najprej obrnejo na osebnega zdravnika, 1 svojec-negovalec

pa je odgovoril da se najprej obrne na urgenco.

0 5 10 15 20


osebni zdravnik

fizioterapevt

psiholog

drugi (urgenca)

svojci-negovalci

zdra

vstv

en

i de

lavc

i


36

Graf št. 15: Koristni napotki strokovnjakov svojcem-negovalcem

To vprašanje je bilo polodprtega tipa. Svojci-negovalci so imeli moţnost dopisati.18

svojcev-negovalcev je odgovorilo da jim da največ koristnih napotkov patronaţna

medicinska sestra, 1 svojec-negovalec da osebni zdravnik, 1 svojec-negovalec da mu da

koristne informacije nekdo drug ( snaha).

Graf št. 16: Najpogostejši obiski zdravstvenih delavcev

Na to vprašanje je 100% (20 svojcev-negovalcev) odgovorilo da jih najpogosteje obišče

patronaţna medicinska sestra.

0 5 10 15 20

osebni zdravnik

zdravnik specialist


fizioterapevt,delovni terapevt

drugi( snaha)

svojci- negovalci

daj

anje

nap

otk

ov

100%

0%0%0%0% patronažna medicinska sestra

osebni zdravnik

zdravnik specialist

fizioterapevt, delovni terapevt

drugi


37

Graf št. 17: Posvečanje pozornosti teţko bolnim pacientom

90% ( 18 svojcev-negovalcev) je odgovorilo da bi se zdravstveni delavci morali aktivneje

vključevati v negovanje na domu, 5 % (1 svojec-negovalec) je odgovoril da se ne

potrebujejo aktivneje vključevati, 5% (1 svojec-negovalec) pa je odgovoril z ne vem.

Graf št. 18: Potreba po zdravstvenih delavcih za kvalitetnejšo negovanje

75%( 15 svojcev-negovalcev) je odgovorilo da bi bil potreben za kvalitetnejšo obravnavo

na domu zdravnik specialist, 15% ( 3 svojci, negovalci) da bi bila potrebna patronaţna

90%

5% 5%

da

ne

ne vem

15%0% 5%

0%

75%

5% patronažna medicinska sestra

delovni terapevt

psiholog

dietetik

zdravnik specialist

fizioterapevt


38

medicinska sestra, 5%(1 svojec-negovalec) da bi bil potreben psiholog, 5% ( 1 svojec-

negovalec) da bi bil potreben fizioterapevt za kvalitetnejšo obravnavo na domu.

Graf št.19: Posvečanje pozornosti negovanju na domu

85%(17 svojcev-negovalcev) je odgovorilo da se negovanju teţko bolnih na domu posveča

premalo pozornosti, 15%( 3 svojci-negovalci) pa so odgovorili da se jim posveča dovolj

pozornosti.

85%

15%

0%

da

ne

ne vem


39

7 RAZPRAVA

Patronaţna medicinska sestra deluje v različnih okoljih tako ruralnem kot urbanem.

Obravnava različne starostne skupine, prav tako obravnava ljudi različnih kultur.

V različnih ţivljenjskih obdobjih se vloga medicinske sestre spreminja in prilagaja

specifičnim potrebam bolnika, ki ga obravnava. Izjemno občutljivo področje zdravstvene

nege je obravnava teţko bolnega in umirajočega pacienta. Obravnava takšnega pacienta je

kompleksna in zahteva holističen pristop. Ker se pacienti in njihovi svojci srečujejo z

najrazličnejšimi teţavami obravnava takšnega pacienta zahteva da se patronaţna

medicinska sestra poveţe z ostali sluţbami znotraj zdravstvene nege. Pomemben je timski

pristop. Kot je pokazala analiza anketnega vprašalnika si patronaţne medicinske sestre

ţelijo oz. potrebujejo to povezavo in timsko sodelovanje, saj bi lahko na ta način izvajale

paliativno oskrbo kvalitetnejše. Patronaţna medicinska sestra je koordinatorica del ki se

izvajajo na terenu. Zato so pogosto patronaţne medicinske sestre prepuščene same sebi,

strokovnim dilemam . Ob sebi potrebujejo multidisciplinarni tim, saj praktično ona

priporoča še dodatne strokovnjake tako v obravnavo posameznika kot druţine.

Za izvajanje paliativne oskrbe potrebujejo patronaţne medicinske sestre tudi dodatna

znanja in veščine, saj se velikokrat znajdejo v strokovni dilemi ki jo je potrebno rešiti. Zato

je timsko sodelovanje na vseh ravneh zdravstvenega varstva izrednega pomena.

Ker patronaţna medicinska sestra vstopa v druţino teţko bolnega, sodeluje s svojci,

negovalci ki skrbijo za pacienta, so svojci in negovalci izrednega pomena za kvalitetno

obravnavo, saj tudi preko njih spozna pacienta, njegove navade, ţelje in pričakovanja.

Seveda pa patronaţna medicinska sestra znotraj paliativne oskrbe ne skrbi samo za teţko

bolnega pacienta temveč nudi podporo celotni druţini in prihaja v druţino tudi potem ko

pacient umre.

V diplomski nalogi nas je zanimalo kako se patronaţne medicinske sestre vključujejo v

obravnavo teţko bolnega pacienta na domu. Ugotovili smo da se patronaţne medicinske

sestre zelo aktivno vključujejo v obravnavo teţko bolnega pacienta. Tukaj se je pokazalo

timsko sodelovanje, saj sodelujejo z osebnim zdravnikom pacienta ker je prav osebni

zdravnik pacienta tisti ki izda nalog za obravnavo.


40

Zanimalo nas je tudi ali je delo patronaţne medicinske sestre transparentno v

multidisciplinarnem timu. Analiza je pokazala da je delo patronaţne medicinske sestre več

kot transparentno,saj je prav patronaţna medicinska sestra kot član zdravstvenega,

negovalnega, interdisciplinarnega tima edina članica ki aktivno deluje na terenu, ki se

aktivno vključuje v zdravstveno nego,paliativno oskrbo.

Kar 100% anketiranih svojcev-negovalcev je odgovorilo da jih najpogosteje obišče prav

patronaţna medicinska sestra . Torej lahko iz tega sklepamo da je patronaţna medicinska

sestra ena izmed najaktivnejših članov različnih timov ki izvaja paliativno oskrbo na

terenu. Zastavili smo si tudi vprašanje kateri strokovnjaki so najpomembnejši za obravnavo

teţko bolnega pacienta. Z analizo smo dobili rezultate da si svojci poleg patronaţne

medicinske sestre ţelijo pomoč tudi s strani zdravnikov specialistov, fizioterapevtov in

psihologov.

S tem se je pokazala res velika potreba po timskem sodelovanju in da svojci-negovalci

ţelijo zagotoviti kar se da kvalitetno negovanje. Dobili smo tudi podatek koga si ţelijo

patronaţne medicinske sestre na terenu od strokovnjakov za boljšo obravnavo. Prišli smo

do rezultata da si patronaţne medicinske sestre najbolj ţelijo podporo in sodelovanje

osebnega zdravnika pacienta .

Kot četrto raziskovalno vprašanje pa smo si postavili Ali se negovanje teţko bolnega

pacienta dlje časa opravlja na domu s strani svojcev-negovalcev, in s tem povečuje večjo

vpletenost patronaţne medicinske sestre v obravnavo teţko bolnega pacienta na domu.

Analiza podatkov je pokazala da se negovanje teţko bolnih pacientov opravlja dlje časa na

domu torej dolgotrajna nega na domu in s tem se seveda povečuje vpletenost patronaţne

medicinske sestre v obravnavo teţko bolnega pacienta na domu.

Timsko sodelovanje je bistven gradnik dobrega zagotavljanja ne samo paliativne oskrbe

ampak celotnega prepletanja zdravstvene nege in medicine. Z dobrim timskim

sodelovanjem postavimo pacienta na prvo mesto, pacientove potrebe in s tem zagotovimo

in stremimo k temu da za pacienta naredimo kar je v naši moči in seveda popolnoma

strokovno. Potrebno bi bilo vzpostaviti timsko sodelovanje, timsko povezovanje na vseh

ravneh zdravstvenega varstva, saj bi se lahko na ta način izognili marsikateri mučni


41

diagnostični preiskavi in v ospredje postavili pacienta kot individuuma, pacientovo

trenutno stanje in pacientove ţelje ter pričakovanja. Z nečim tako osnovnim kot je veščina

komuniciranja bi lahko bistveno spremenili zdajšnjo situacijo paliativne oskrbe, in

spremenili pogled na umiranje in smrt iz poraza v razumevanje da je smrt nekaj

neizbeţnega.


42

8 ZAKLJUČEK

Patronaţna medicinska sestra je koordinator izvajanja primarnega zdravstvenega varstava

na terenu. Obravnava različne skupine ljudi, z različnimi obolenji prav tako obravnava

teţko bolnega pacienta in umirajoče. Patronaţna medicinska sestra redno obiskuje teţko

bolne, sodeluje s svojci, podpira svojce, jih posluša, spodbuja in seveda opravlja

zdravstveno vzgojno delo. Je nepogrešljiv segment izvajanja paliativne oskrbe na terenu in

seveda uţiva velik ugled kot članica različnih timov. Je oseba na katero se najprej obrnejo

svojci ko potrebujejo pomoč. Je srčica zdravstvene nege ter paliativne oskrbe na terenu in

edina članica različnih timov znotraj zdravstvene nege ki prihaja v domače okolje. Vse to

za patronaţno medicinsko sestro predstavlja velik fizičen in psihičen napor. Ampak ne

smemo pozabiti da je patronaţna medicinska sestra gonilna sila na področju paliativne

oskrbe na terenu.

Vse smernice paliativne oskrbe in paliativne zdravstvene nege teţijo k temu da bi teţko

bolan in umrajoč pacient svoje ţivljenje zaključila doma, v domači oskrbi. V domače

okolje bi prihajali strokovnjaki ki bi določen trenutek bili potrebni, vendar ob tem v polni

meri spoštovali posameznikovo avtonomnost. Vpeljevali bi ljudi bodisi zdravstvenike,

laike ki bi posamezniku lahko obogatile končevanje ţivljenja ob tem pa bi vsi vključeni v

negovanje, proces zdravstvene nege, bili v dani situaciji ne samo profesionalci ampak tudi

učenci. Pomanjkanje znanja, veščin, predvsem komunikacijskih nam manjka na tem

področju. Področju ki ima izreden pomen, področju ki smo ga začeli raziskovati v našem

prostoru pozno če ne skorajda prepozno. Takšen pristop ki spoštuje popolno avtonomnost

pacienta, lahko posamezniku kot profesionalcu na področju zdravstvene nege in medicine

doprinese neprecenljive izkušnje, znanja ki jih še kako potrebujemo da bomo lahko

zagotavljali kar se da kvalitetno paliativno oskrb, ne samo na terenu, temveč tam kjer se

potreba po paliativni oskrbi izpostavi. Zato je pomembno da se začne aktiven proces

vpeljevanja paliativne oskrbe na vse ravni zdravstvenega varstava, in tako omogoči vse

tisto kar do sedaj v našem prostoru nismo mogli ponuditi tako ranljivi skupini prebivalstva.


43

9 LITERATURA IN VIRI

9.1 LITERATURA

Bernabei R, Gambassi G, Lapane K et al. Management of pain in elderly persons with

cancer. JAMA 1995; 274:1591–82.

Cesar-Komar M. Paliativa. V Zbornik predavanj 10.seminarja o bolečini z mednarodno

udeleţbo; Maribor, 9-10.junij 2006. Slovensko zdruţenje za zdravljenje bolečine v

sodelovanju s Splošno bolnišnico Maribor, 2006:11.

Costello J. Nursing the dying patient; Caring in Different Contexts. New Yourk: Palgrave

Macmillan, 2004; 178–200.

Červ B. Paliativna oskrba. V: Trampuţ R, Celostna obravnava pacienta z rakom: zbornik

prispevkov. Nova Gorica: Društvo medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Nova

Gorica, 2006: 73–82.

Červ B., Klančnik-Gruden M. Etična razmišljanja v zdravstveni negi umirajočih. Obzor.

Zdr. N. 2006; 40(2): 99-106.

Dollinger M., Rosenbaum E.H., Cable G. Ţivljenje z rakom. Tehniška zaloţba Slovenije

1995.

Eder J., Celostni pristop k starostniku v ambulantah splošne in druţinske medicine. Utrip

2010; 6: 32.

Forman W.B., Kitzes J.A., Anderson R. P., Kopchak Sheenan D. Hospice and

palliative care, concepts and practice. Jones and Bartlett publishers 2003.

Geč T. Patronaţna medicinska sestra in okolje: Zbornik prispevkov 3. Kongresa

zdravstvene nege,zbornica ZDMS in ZT Slovenije,Ljubljana,2001.

Geč T. Preventivna dejavnost v patronaţnem varstvu V:Kaučič,M., Krajnc, A.( ur).

Skupaj delamo za zdravje. Maribor: Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca, 2006: 71-78.

Globočnik Papuga P. Pomen izobraţevanja o komuniciranju v paliativni zdravstveni negi.

Obzor. Zdr. N. 2006;40 (2):33-36.


44

Hercan N. Paliativna oskrba bolnika iz vidika zdravstvene nege. Diplomska naloga.

Maribor: Fakulteta za zdravstvene vede, 2008.

Higginson IJ. Epidemiological based needs assessment for palliative and terminal care.

Redcliff Medical Press, 1997.

Hunt R. Introduction to Community-Bassed nursing . Lippincott& Willkis 2005.

Hojnik-Zupanc I. Dodajmo ţivljenje letom. Gerontološko društvo Slovenije 1995.

Lahe M (ur.), Kavčič B. M. (ur.). Vloga medicinske sestre v paliativni oskrbi : zbornik

predavanj s strokovnega srečanja Društva medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov

Maribor, 6. in 7. oktober 2004. Maribor : Društvo medicinskih sester in zdravstvenih

tehnikov, 2004.

Lunder U. Paliativna oskrba-njena vloga v zdravstvenih sistemih: Zdrav. Vest. 2003;72:

639-642.

Lunder U., Logar V. Paliativna oskrba v Sloveniji in izzivi za prihodnost; Zdrav. Vest.

2003; 2: 643-647.

Klevišar M. Spremljanje hudo bolnih in umirajočih. Ljubljana: Druţina, 2006.

Kos S. Ocena usposobljenosti patronaţnih medicinskih sester za izvajanje paliativne

zdravstvene nege v patronaţnem varstvu. V: Geč T (ur.). Patronaţna zdravstvena nega –

včeraj, danes, jutri: zbornik predavanj / I. slovenska konferenca patronaţne zdravstvene

nege z mednarodno udeleţbo, Maribor, 27. in 28. marec 2007. Kolaborativni center SZO

za primarno zdravstveno nego, 2007.

Maltoni M, Amadori D. Palliative medicine and medical oncology. Ann Oncol 2001;

12:443–50.

Peternelj A. Paliativna oskrba kot sestavni del kakovostne obravnave bolnika. Sekcija

zasebnih patronaţnih medicinskih sester 2. strokovno srečanje, Duplek 2008.


45

Rajkovič, V. Šušteršič, O. Informacijski system patronaţne zdravstvene nege.Kranj:

Moderna organizacija, 2000.

Skela Savič B. Od besed k dejanjem: Zdravstvena nega kot integralni del paliativne oskrbe

onkoloških bolnikov. Obzor Zdr N 2005; 39: 245-253.

Stanhope M., Knollmueller R.N. Handbook of public and community health nursing

practice. Mosby Inc.2001.

Supevelda C., Marlin A., Yoshida T., Ullrich A. Palliative care: The world health

organisation Global perspective. Journal of pain symptom management; 24(2) : 91-6.

Svetovna zdravstvena organizacija. WHO Regional Office for Europe. The solid facts:

Palliative care (1990).

Tekavčič - Grad O. Ţalovanje. V: Tekavčič – Grad, O. Pomoč človeku v stiski. Ljubljana:

Litterapicta, 1994; 137–142.

Van Boomel H. Caring for loved ones at home. Resources supporting and community

legalicies Inc. Scarborough, Ontario,1999.

Van Boomel H. Family hospic care. Resources supporting and community legalicies Inc.

Scarborough, Ontario,1999.

Wagner O. Paliativna zdravstvena nega na domu. Ljubljana: Sekcija medicinskih sester v

onkologiji pri Zbornici zdravstvene nege Slovenije, 1998.

Watson M. S. Oxford handbook of palliative care. Oxford, New York: Oxford University

Press, 2005.


46

9.1 VIRI

Navodila za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni. Uradni list

republike Slovenije št. 19/98, str. 1280

Nacionalni program za paliativno oskrbo( 2008) dosegljiv na:

www.mz.gov.si/paliativna_oskrba_/Paliativna_07_november_2008_javna razprava.doc

( 3.5.2010).

http://www.mz.gov.si/paliativna_oskrba_/Paliativna_07_november_2008_javna%20razprava.doc


1

10 PRILOGA

10.1 Anketni vprašalnik za patronaţne medicinske sestre

Pozdravljeni.

Sem Erika Petrovič absolventka Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru.

Pišem diplomsko nalogo z naslovom Timski pristop v obravnavi teţko bolnega pacienta na

domu. Naprošam Vas za sodelovanje v anketi.

Anketa je anonimna.

1. Vaša starost

a) od 15-30 let

b) od 31-50 let

c) od 51-60 let

2. Koliko let ţe opravljate sluţbo patronaţne medicinske sestre?

a) 1- 4 leta

b) 5-10 let

c) 11-15 let

d) 16 in več let

3. Kako pogosto imate teţko bolne paciente na Vašem terenu?

a) vsak mesec

b) vsake 3 mesece

c) vsakih 6 mesecev

d) vsako leto


2

4. Ali število teţko bolnih na Vašem terenu narašča?

a) da

b) ne

c) deleţ ostaja nespremenjen

5. Kdo od navedenih strokovnjakov Vam pomaga pri obravnavi teţko bolnega pacienta na

terenu?(na črto lahko navedete tudi koga drugega če vam pomaga)

a) osebni zdravnik pacienta

b) zdravnik specialist

c) fizioterapevt

d) dietetik

e) prostovoljci

f)

drugi____________________________________________________________________

6. Podpora katerega zdravstvenega delavca bi Vam bila najpomembnejša?

_____________________________________________________________

7. Ali teţko bolnim pacientom lahko posvetite dovolj pozornosti?

a) da

b) ne

c) se jim posveča dovolj pozornosti


3

8. Kakšne so Vaše osebne izkušnje z negovanjem teţko bolnega pacienta na domu?

Pozitivne:_________________________________________________________________

_________________________________________________________________________

_________________________________________________________________________

_________________________________________________________________________

_________________________________________________________________________

_____________________________________________________________________

Negativne:________________________________________________________________

_________________________________________________________________________

_________________________________________________________________________

____________________________________________________________________

_________________________________________________________________________

_________________________________________________________________________

Hvala za Vaše sodelovanje!


1

10.2 Anketni vprašalnik za svojce-negovalce

Pozdravljeni.

Sem Erika Petrovič, absolventka Fakultete za zdravstvene vede v Mariboru in pišem

diplomsko nalogo z naslovom Timski pristop v obravnavi teţko bolnega pacienta.

Naprošam Vas za sodelovanje pri moji anketi.

Anketa je anonimna.

1. Vaš spol?

a) moški

a) ţenski

2. Vaša starost?

a) od 15-30 let

b) od 31-50 let

c) od 51- 70 let

3. Kako dolgo ţe skrbite za svojega svojca?

a) 1-4 let

b) 5-9 let

c) 10 let in več


2

4. Kateri od navedenih strokovnjakov Vam največ pomaga?

a) patronaţna medicinska sestra

b) osebni zdravnik

c) psiholog

d) fizioterapevt

e) drugi_______________________________

5. Na koga se obrnete ko nenadoma-nepričakovano nastopijo teţave v zvezi z

zdravstvenim stanjem Vašega svojca?


b) osebni zdravnik

c) fizioterapevt

d) psiholog

e) drugi____________________________

6. Kateri zdravstveni delavec Vam da največ koristnih napotkov v zvezi z negovanjem?

a) osebni zdravnik

b) zdravnik specialist

c) patronaţna medicinska sestra

d ) fizioterapevt,delovni terapevt

e) drugi___________________________


3

7. Kateri od zdravstvenih delavcev Vas najpogosteje obišče?


b) osebni zdravnik

c) zdravnik specialist

d) fizioterapevt ali delovni terapevt

e) drugi__________________________

8. Ali menite da bi se morali zdravstveni delavci aktivneje vključevati v negovanje na

domu?

a) da

b) ne

c) ne vem

9. Pomoč katerega zdravstvenega delavca bi potrebovali za kvalitetnejše negovanje Vašega

svojca?

a) patronaţno medicinsko sestro

b) delovnega terapevta

c) psihologa

d) dietetika

e) zdravnika specialista

f) fizioterapevta


4

10. Ali menite da se o negovanju teţko bolnih na domu posveča premalo pozornosti?

a) da

b) ne

c) ne vem

Hvala za Vaše sodelovanje.

Documents

Vs Petrovic Erika 1986