vrtOPRAVILA RASTLINE OBLIKOVANJE

LETNIK 3 ŠTEVILKA 4 JESEN 2011

Zima na vrtu s trajnicamiVisoka modaEksotični eksotiGlamurozni makiSlive

Številne trajnice ohranijo svoje poganjke, liste in celo cvetna stebla tudi v zimskem delu leta ter s tem čudovito prispevajo k videzu zimskega vrta.

V svetu okrasnih trav je pestra družba vrst in sort, med katerimi še posebej izstopajo visoke orjakinje.

naslovnicaBučni zaključek sezone pričarajo pisani listi dreves in trajnic.Foto: Matevž Likar

vsebinaJesen 2011

5

9

5 Zima na vrtu s trajnicami ni pusta

9 Visoka moda

Privlačnost eksotičnih rastlin in milejša zima, hitro zanetijo iskrico, ki vodi k sredozemskemu ali celo nekoliko bolj tropskemu vrtu.

17 Eksoticni eksotiˇ

Družina makov je zelo široka in obsega rastline, ki rastejo od Kalifornije pa vse do Tibeta, zaradi česar lahko najdemo primerno rastlino za skoraj vsak vrt.

Slive so krasna drevesa, ki spomladi popestrijo naš vrt, proti koncu poletja pa nas razvajajo z okusnimi sadeži.

Predstavljamo vam prekrasne rastline, ki ne bi smele manjkati na nobenem vrtu.

26 Glamurozni maki 22 Slive

25 Rastline z odliko

17 22

2625

OPRAVILA RASTLINE OBLIKOVANJE

Knjiga “Otroci in vrt”

Zagotovite si svojo že za

v trgovini Svet čebulic.http://www.svetcebulic.si

Spletna revija “Vrt” je namenjena vsem ljubiteljem okrasnega in okusnega vrta. Izhaja štirikrat letno in bralcem podaja številne nasvete za vrtna opravila, predstavlja najrazličnejše prekrasne rastline in prinaša navdihe za oblikovanje vrtov s predstavitvijo znanih načrtovalcev vrtov.

Na revijo se lahko naročite preko naročila na novice spletne strani “Okrasni vrt” (www.okrasnivrt.com) ali pa jo preberete na sami spletni strani, kjer se nahaja tudi arhiv.

V kolikor imate vprašanja z zvezi z revijo ali bi želeli oglaševati v njej, nam prosim pišite na mail: info@okrasnivrt.com.

19,80 €

Matevž Likar

VRT

5

VRT

Zima na vrtu s trajnicami ni pusta

Seveda je veliko tudi trajnic, ki po jesenskem odmiranju nadzemnih delov niso več lepe in z gredic pač odstranimo ostanke cvetja, cvetnih stebel in listja. Pa saj to itak delamo skozi vse leto. Vse, kar ni lepega, pač sproti odstranjujemo, pa naj bo to plevel ali poškodovani ali odmrli deli okrasnih rastlin.Vsekakor pa ohranimo na gredicah tudi v zimskem času vse tisto, kar lahko pripomore k lepemu videzu vrta, pa naj bo zeleno ali drugače pobarvano. Med

zimzelenimi trajnicami so seveda tudi takšne z barvitim listjem. Spomnimo samo na črno kačjo brado (Ophiopogon planiscapus ‘Nigrescens’), nekatere pisane kolmeže (Acorus gramineus v sortah), veliko različnih iskrivk (Heuchera), razne praproti, telohe, nekatere lipice (Epimedium) in druge izmed srednje visokih in visokih. Med nizkimi blazinastimi trajnicami pa je sploh zelo veliko zimzelenih, oziroma zelenih in drugače obarvanih, vsekakor pa tudi

pozimi dobro vidnih. Poleg različnih odtenkov zelene, so najpogostejši različni odtenki sive in sivo zelene barve, So pa med njimi tudi drugače obarvane. Nekatere trajnice tudi zaradi mraza spremenijo barvo. Posebej učinkovita je recimo zimska rdeče-rjava barva nizkega blazinastega timijana (Thymus serphyllum ‘Atropurpurea’), ki je v drugih letnih časih zelen.Tudi med travami je nekaj zimzelenih. Večini pa nadzemni deli jeseni odmro. Pred tem se nekaterim bolj, drugim manj intenzivno obarvajo v rumeno, rumeno-rjavo, bakreno-rjavo, rdeče-rjavo ali preprosto rjavo barvo. Listje in cvetna stebla pa pri travah večinoma ostanejo tudi po odmiranju čvrsta in stabilna. Le kakšen moker sneg jih deloma polomi. Redko kdaj se zgodi, da jih popolnoma uniči. Celo močan veter suhih trav ponavadi ne polomi, ker so večinoma zelo prožna. V vetru, tudi primorski burji, le močno plapolajo in se upogibajo. Ko sneg skopni ali se burja umiri, so gosti šopi trav še vedno stabilni, pa naj bodo nizki ali visoki. PonekjeV imajo navado, da jeseni šope

Besedilo: Jožica Golob-Klančič Foto: Mojca Rehar Klančič, Peter Rojc st.

Pravijo, da so trajnice tiste rastline, ki jim jeseni nadzemni deli odm-rejo. Nova rast se zbudi spet spomladi. To je seveda le delna resnica, ker je zelo veliko trajnic tudi zimzelenih. Listje in druge nadzemne dele namreč ohranijo tudi pozimi. Nekaterim pa nadzemni deli res odmro, ni pa jih treba porezati pred pomladjo, ker so tudi suhe še vedno lepe.

6

VRT

7

VRT

visokih trav povežejo, da bi jih zavarovali pred zimskimi tegobami. To ima pač dobre in slabe strani. Kjer je trav več in druga drugo podpirajo, ponavadi povezovanje niti ni potrebno. Seveda pa ob spomladanski odjugi čimprej odstranimo tisto, kar je morda preveč poškodovano.Pri orientalskih telohih začnejo popki riniti skozi zastirko iz listja že takoj, ko se čez dan temperature dvignejo nad ničlo. To je včasih že januarja, včasih pa šele marca. Takrat je smiselno vse stare in utrujene liste porezati tik nad zemljo. Tako bomo odprli pogled na prebujajoča se cvetna stebla in popke, ki bi sicer bili skriti pod listjem. Ko bodo cvetovi izgubili barvo, bo novo listje že nadomestilo staro. Takrat pa bodo cvetna stebla in cvetovi že opravili svoje poslanstvo in jih porežemo pri tleh. Novi listi bodo odslej lepi do naslednje zgodnje pomladi, pa naj bodo telohi posajeni na sončni gredi, v polsenci pod drevjem ali grmovjem ali celo v posodah, ki jih po želji lahko ob pravem času celo prestavimo, kjer želimo posebej poudariti njihovo zgodnje cvetenje.Sicer pozimi na vrtu ni posebnega užitka ob vrtnih opravilih, ker nas zebe. Pogled na v bolj toplih letnih časih opravljeno delo na vrtu pa je tudi pozimi dobrodejen. Zato bomo mrzle dni izkoristili tudi za tuhtanje o pomladnih opravilih in se pripravljali na nove saditve, presajanja in druge vrtne podvige. Izkoristili pa bomo tudi vsako priliko za uživanje v zimskih vrtnih slikah.

Jeseni in pozimi visoke trave v kombinaciji z drugimi živimi in neživimi vrtnimi elementi sploh ne delujejo kot mrtve, čeprav so njihovi nadzemni deli suhi. Voda ima tu seveda pomembno vlogo.

8

VRT

Vse sadike so vzgojene v naši vrtnariji, v navadni vrtni zemlji in na prostem, zato so zelo trpežne in se na gredi lepo razrastejo.

Zima je čas za razmislek, za zbiranje informacij in kovanje načrtov. Kaj bomo posadili, posejali, kaj presadili ali spremenili? Dolgi zimski večeri so kot nalašč za prebiranje knjig, revij in spletnih strani.

Poglejta na našo spletno stran:

http://www.trajnice.com

in preberite zanimive članke, preučujte lastnosti trajnic iz našega sortimenta. Izbirate lahko med preko 1000 vrstami in sortami, ki so opremljene s sliko in podrobnim opisom.

Lahko nas pokličete na 05 307 88 10 ali nam pišete na trajnice@trajnice.com.Naslov: Trajnice Golob-Klančič, Vitovlje 18, 5261 Šempas

Avtorica fotografij: Mojca Rehar Klančič.

9

VRT

Trajnice carniola

Za celotno izbiro rastlin obiščite našo spletno trgovino:www.trajnice-carniola.com

Hosta fortunei ‘Whirlwind’ Hosta ‘Paul’s Glory’ Anemanthele lessoniana

Echinacea Razzmatazz Echinacea ‘Hot Summer’

Anemone hybr. ‘Margarete’Naročite na:

info@trajnice-carniola.comtel.: 030-382-050koda: REVIJA VRT

-5%

Ob naročilu dopišite kodo “revija vrt” in priznali vam bomo omenjeni popust.

POSEBNA PONUDBA ZA NAŠE BRALCE

10

VRT

Visoka moda

11

VRT

Visoka modaV svetu okrasnih trav je pestra družba vrst in sort, med

katerimi še posebej izstopajo visoke orjakinje.

12

VRT

Matic Severbesedilo in fotografije

Medtem ko mnoge manjše trave najpogosteje vključujemo v zasaditve in kombinacije z drugimi okrasnimi rastlinami ali pa jih uporabljamo za zasaditev cvetličnih posod, večje zahtevajo bolj premišljeno uporabo in umestitev.

Miskant

Med visokimi travami so zagotovo najbolj razširjeni kitajski trstikovci ali miskanti. V grobem bi lahko rekli, da je večina sajenih vrst in sort visoka vsaj 1,5 metra, mnoge pa seveda to višino krepko presegajo. Večina jih tvori impozantne goste šope poganjkov z usločenimi ali pokončnimi listi ter metličastimi socvetji. Poleg zelenih obstajajo tudi pisanolistne sorte z rumenimi ali belimi vzdolžnimi ali prečnimi progami. Gre za zelo trpežne rastline s krepkim koreninskim sistemom, ki niso pretirano izbirčne za tla. Sadimo jih lahko skoraj

1

13

VRT

kamorkoli, le v čisto senco in v zamočena tla ne. Ko se dobro vrastejo, prenesejo tudi sušo.

Pampaška trava

Pampaška trava je zagotovo ena najbolj poznanih in hkrati najimpozantnejših okrasnih trav. Je tudi ena redkih trav, ki se jo goji skoraj izključno zaradi socvetij, ki so zelo bogata, velika in spominjajo na šop nojevih peres. Večina sort ima socvetja v zelo svetlo oker ali umazano beli barvi, obstajajo pa tudi take z malce rožnatega nadiha. Gre za bolj izbirčno rastlino, saj je razen v toplejših delih Slovenije na meji prezimnosti. Tako ji moramo

priskrbeti čim bolj zavetno lego, odcedna tla in jo po možnosti čez zimo dodatno zaščititi. Za normalno rast potrebuje čim bol sončno rastišče.

Trstenika

Navadna kanela ali trstenika uspeva tudi v Sloveniji, npr. v naravnem rezervatu Strunjan, izvorno pa je vrsta iz Azije. Zaradi zelo visokih poganjkov eksotičnega videza jo mnogi sadijo tudi v vrt. Kljub temu, da izvira iz subtropeske in tropske klime, prezimi tudi v notranjosti Slovenije. Odvisno od pogojev pri nas zraste nekje od 3 do 4 metrov, v svoji domovini pa tudi preko 6

metrov. Iz visokih stebel izraščajo široki, suličasti, zelenosivi listi, ki usločeno visijo navzdol. Poleg zelenolistne poznamo tudi pisanolistno obliko, ki se je v večini primerov izkazala za manj prezimno trdno.

Vse opisane in tudi druge visoke okrasne trave dajejo močan efekt, zato jim moramo skrbno izbrati mesto v vrtu. Mnoge se lahko sadi kot posamezne primerke npr. na konec vrta, do kamor seže pogled, saj zaradi močne strukture lahko prevzamejo funkcijo kipa oz. ustvarjajo fokusno točko. Še posebno s trstikovci si mnogi zasadijo malce drugačno živo mejo oziroma pregrado med

2 3

14

VRT

vrtovi ali pa si zgolj zastrejo pogled na cesto. V širših in nasploh večjih gredah so čudovito ozadje, ki z mehkim videzom sezono veličastno zaključijo še s cvetenjem, mnoge pa tudi z rumenečim listjem.

FOTOGRAFIJE VELIKIH OKRASNIH TRAV:

1. Miscanthus sinensis ‘Variegatus’2. Miscanthus sinensis ‘Morning Light’3. Miscanthus sinensis ‘Morning Light’4. Miscanthus sinensis ‘Zebrinus’5. Arundo donax ‘Variegata’6. Cortaderia selloana

4

65

15

VRT

KLUB CARNIOLASpoštovani bralci revije Vrt!V sklopu razširjanja dejavnosti podjetja Trajnice Carniola smo za vse naše kupce in ljubitelje trajnic oblikovali klub CARNIOLA. Klub je namenjen širjenju zanimanja in znanja s področja okrasnih vrtov, okrasnih zelnatih trajnic ter dišavnic. Člani bodo deležni številnih ugodnosti, na voljo pa jim bo tudi pester program izobraževanja ter drugih dejavnosti.

Nekaj načrtovanih dejavnosti in ugodnosti članstva:-barvni bilten-predavanja-delavnica na določeno temo-okrogla miza: izmenjava znanja in izkušenj med člani -organiziran izlet na slovenski vrt z učenjem na praktičnih primerih-5% popust pri vseh nakupih nad 15eur v vrtnariji Trajnice Carniola (popusti se za člane seštevajo)

Članarina za eno leto znaša samo 8eur, vsak član pa dobi tudi klubsko kartico. Za podrobnejše podatke se pozanimajte na spletni strani kluba v sklopu internetnega naslova Trajnice Carniola www.trajnice-carniola.com , ki bo ustvarjena v kratkem ali pa preko e-pošte klub@trajnice-carniola.com

Vljudno vabljeni, da se nam pridružite!

16

VRT

17

VRT

Spletna trgovina

Svet cebulicˇNaša ponudbaV spletni trgovini “Svet čebulic” imate na voljo izredno pestro izbiro okrasnih čebulnic in gomoljnic. Vse do konec novembra so na voljo številne vrste spomladi cvetočih čebulnic, vse do pomladi pa lahko izbirate tudi med številnimi sortami vitezovih zvezd. V januarju 2012 bomo ponovno odprli sezono poleti cvetočih čebulnic in gomoljnic.

AkcijeZa vse ljubitelje okrasnih čebulnic smo v pomladno-poletnem času pripravili tudi številne ugodnosti:

Mesec Artikli v akcijijanuar 2012 vitezove zvezdefebruar 2012 kanemarec 2012 perunikeapril 2012 lilije

Nagradne igreSkozi leto pa številne kupce okrasnih čebulnic nagrajujemo tudi z lepimi nagradami v obliki čebulic ali darilnih kuponov. Za več informacij preberite vse o naši nagradni igri na spletni strani: www.svetcebulic.si/nagradna_igra.php

www.svetcebulic.si

18

VRT

19

VRT

Eksoticni eksotiPrivlačnost eksotičnih rastlin in milejša zima (ali sreča s kakšno »neprezimno« rastlino), hitro zanetijo iskrico, ki vodi k sredozemskemu ali celo nekoliko bolj tropskemu vrtu. Žal pa so eksoti lahko tudi precej težavni, saj so navadno prilagojeni na življenje v precej drugačnih okoljih. V kolikor želite biti popolnoma sigurni, da bodo rastline preživele našo zimo, jih je potrebno prestaviti v prostor brez zmrzali ali pa ustrezno zaščititi. Tudi tiste, ki preživijo nizke temperature navadno slabše prenašajo previsoko talno vlago, ki je povezana s hladnejšim letnim časom.Za prekrasen tropski vrt brez slabe volje je zato potrebno uporabiti rastline, ki izgledajo eksotično, so pa v resnici rastline našega podnebnega pasu. Slednje nam zagotavlja, da bodo na vrtu dobro prestale naše zime.

ˇ

20

VRT

Katere rastline so primerne?

V ozadje grede postavite bambuse kot npr. Phyllostachys aureosulcata ali Fargesia murieliae, ki bodo gredi dali strukturo. Številni bambusi so odporni kot le malokaj in ustvarijo čudovit pragozd eksotičnih stebel. Še dodaten plus je prijetno šelestenje njihovih listov že ob najšibkejši sapici. Pri izbiri bodite samo pozorni, da izberete vrsto, ki tvori šope poganjkov in ne bolj invazivnih vrst s hitro rastočimi podzemnimi stebli.Zelo zanimiv eksotičen izgled imajo tudi nekatera drevesa kot so npr. cigarovec, pavlovnija in evkaliptus. Eksotičen videz jim lahko še dodatno poudarite tako, da jih vsakih nekaj let porežete skoraj do tal, saj odlično prenašajo pomladitev. Pomlajene rastline bodo pognale pokončne poganjke in velike liste, ki so odlična kombinacija za zasaditev tropskega videza. Dodatna prednost takšne vzgoje je tudi, da ne potrebujete veliko prostora, čeprav gre za prava drevesa.Akant je prava izbira za sredozemski vrt. Njegovi zanimivi listi so krasili že korintske stebre antičnega sveta. Pri akantu lahko poleg listov preko celotnega poletja občudujete tudi prekrasne cvetove. Poleg akanta lahko za sredozemski vrt posadite še druge sredozemske rastline, ki jih lahko uspešno prezimite na prostem. Poskusite z nizko živo mejo iz rožmarina ali dišečimi blazinami materine dušice. Nikakor pa ne smemo pozabiti tudi na sivko. Posadite jo blizu poti, da boste ob sprehodu lahko uživali v njenih pomirjajočih dišavah.

Prezimovanje toploljubnih rastlin

V kolikor pa se vseeno ne boste mogli odreči kakšni toploljubni rastlini, je dobro nekaj vedeti tudi o prezimovanju teh rastlin. Rastline iz tropov pri nas ne morejo prezimiti na prostem, zaradi

česar jih moramo pred prvo zmrzaljo umakniti v rastlinjak ali hišo. Podobno lahko tudi občutljive gomoljnice kot so npr. kane in dalije pustimo v zemlji samo, dokler prvi mraz ne uniči poganjkov. Takrat jih izkopljemo, očistimo zemlje in posušimo. Gomolje nato vskladiščimo v hladnem prostoru. Nekoliko težje prezimimo bananovce, ki lahko zrastejo tudi do velikosti manjšega drevesa. Manjše rastline bananovca izkopljemo in presadimo v lonec, ki ga prenesemo na toplo sončno mesto. Večje rastline japonskega bananovca lahko poskusite prezimiti na prostem, saj bodo ob nekaj dodatne zaščite uspešno prezimile. Rastlini odstranite liste, rastni vršiček na vrhu poganjka pa dobro zaščitite s slamo in listjem. V kolikor ne želite tvegati in bi radi prezimili velik bananovec, mu odstranite celoten poganjek in izkopljite koreninsko grudo, ki jo potem lahko prezimite v rastlinjaku.Večina dišavnic lahko prezimi na prostem, v koliko pa vas za kakšno še posebej skrbi, jo lahko dodatno zaščitite. Pri rastlinah, pri katerih morajo preživeti samo korenine, prekrijte bazo stebla in okoliško zemljo z mešanico peska in komposta. S tem boste preprečili prodiranje mraza v globino tal. Pri rastlinah, pri katerih pa morajo preživeti tudi poganjki, pa rastline obdajte z listjem ali slamo, ki jo povežete z mrežo ali vrvjo.

21

VRT

22

VRT

Navadno cvetijo sorazmerno zgodaj v sezoni, pri čemer imajo tudi kratek čas cvetenja. Zaradi obojega so izpostavljene nevarnosti, da pozna pozeba uniči večino cvetov. Da preprečite pozebe, slive ne smete posaditi na rastišča, kjer se nabira hladen zrak (globeli) ali pred na vzhod obrnjenimi zidovi. Manjša drevesa lahko ponoči prekrijete in jih tako zaščitite pred pozebo.Slive bodo najbolje uspevale na nekoliko težkih in vlažnih tleh, medtem ko jim suha rastišča na peščenih tleh ne odgovarjajo preveč. Idealna so nekoliko kisla tla (pH 6-6,5), saj lahko na alkalnih tleh pride do pomanjkanje železa. V primerjavi z jablanami in hruškami potrebujejo nekoliko več fosforja in dušika, vendar ne pretiravajte z gnojenjem, saj lahko preveč dušika vodi do občutljive rasti, ki je nagnjena k okužbam.

Obrezovanje

Ena izmed stvari, pri kateri morate biti v primeru slive še posebej previdni, je obrezovanje.

Preprosto povedano, če ste v dvomu kako naj obrežete slivo, je bolje, če pustite drevo neobrezano, saj s tem drevesu ne boste škodili. Nasprotno pa lahko z obrezovanje ob napačnem času povzročite številne težave ali celo smrt drevesa. Kot večina koščičastih plodov, tudi slive obrezujemo v času aktivne rasti - med aprilom in avgustom. Z obrezovanjem izven tega obdobja se poveča nevarnost okužbe z bakterijskimi in glivnimi patogeni kot je npr. gliva Chondrostereum purpureum. Slednja pride v drevo preko svežih ran. Z izločanjem toksinov povzroča odstopanje zgornje listne povrhnjice, kar daje listom značilen srebrn videz. V nadaljevanju se počasi razširi in povzroči odmiranje vejic in vej, kar vodi v propad drevesa.

Pravo drevo na pravi prostor

Slive navadno gojimo v obliki drevesa z odprto krošnjo. Nabiranje olajša teža plodov, ki povesijo manjše veje. Kljub temu pa bo pri večjih drevesih

SliveSlive so krasna drevesa, ki spomladi popestrijo naš vrt, proti koncu poletja pa nas razvajajo z okusnimi sadeži.

23

VRT

24

VRT

potrebno uporabiti tudi lestev. Za manjše drevo izberite podlogo ‘Pixy’. Drevo na tej podlogi ne bo pognalo višje od 3 m. Za nekoliko višje drevo (do 4,5 m) poskusite s podlogo ‘St. Julien A’. Na večjih vrtovih pa lahko uporabite tudi podlogo ‘Brompton’, ki je najbolj živahna. Drevesa na slednji bodo dosegla do 6 m višine.V kolikor imate prostor le za eno drevo, izberite samooprašitvene sorte kot so npr. ‘Czar’, ‘Victoria’ in ‘Marjorie’s Seedling’. Kljub vsemu pa bodo vse slive bolje rodile, če posadimo več dreves, ki se bodo opraševala med seboj. Pri slednjem morate paziti, da se slive delijo v več skupin, ki se razlikujejo v času cvetenja. V kolikor želite zagotovi čim boljšo oprašitev, izberite sorte, ki spadajo v isto ali sosednji skupini.

Sorte

1‘Herman’, fertilnostna skupina B, zgodnja sliva z modrimi plodovi

2 ‘Victoria’, fertilnostna skupina C, srednje zgodnja sliva z rdečkastimi plodovi

3 ‘Czar’, fertilnostna skupina D, srednje zgodnja sliva z modrimi plodovi

4 ‘Marjorie’s Seedling’, fertilnostna skupina E, pozna sliva z modrimi plodovi

1

2 3

4

25

VRTRastline z odliko

PanešpljicaCotoneaster conspicuus ‘Decorus’

Ta panešpljica je krasen in zelo odporen grmiček, ki s svojimi zimzelenimi listi nudi celoleten okras vrta. Panešpljica zraste v nizek grmiček z gostimi prepletenimi poganjki, zaradi česar je tudi odlična pokrovnica. Če ga pustimo rasti, lahko doseže do 1 m višine. Seveda ga lahko oblikujemo tudi v nižji grm, saj dobro prenaša obrezovanje.Maja ali junija grm preplavijo številni majhni beli cvetovi. Poplavi cvetov sledijo bleščeči rdeči plodovi, ki skoraj povsem zakrijejo majhne zimzelene liste. Plodovi lahko na grmu ostanejo preko cele zime, saj jih ptice ne cenijo preveč.

naj grm s plodovi...

● Velikost: 100 cm x 150 cm ● Rastišče: sončen ali polsenčen prostor ● Čas cvetenja: maj/junij ● Se poda k: na grede z grmovnicami in trajnicami ali kot samostojna rastlina

Izbral Christopher Bailes, kurator londonskega parka Chelsea Physics Garden (pred tem 22 let kurator RHS vrta Rosemoor)

26

VRT

Glamurozni makiDružina makov je zelo široka in obsega rastline, ki rastejo od Kalifornije pa vse do Tibeta, zaradi česar lahko najdemo primerno rastlino za skoraj vsak vrt.

27

VRT

28

VRT

Slovensko poimenovanje makov je nekoliko širše kot znanstveno, saj poleg pravega maka (Papaver) poznamo tudi kalifornijske make (Eschscholzia, Romneya), himalajski mak (Meconopsis), zajčji mak (Adonis) in bodeči mak (Argemone).

Maki za ospredje

Med nižje rastočimi predstavniku družine najdemo kalifornijski mak (Eschscholzia californica), ki zraste samo 15-20 cm v višino. Kalifornijski mak je hitro rastoča enoletnica, ki poletne grede preplavi s svojimi živahnimi oranžnimi ali rumenimi cvetovi. Zaradi svoje nizke rasti se enkratno obnese tudi v koritih in loncih. Podobno nizek je tudi gorski mak (Papaver alpinum), ki je kratkoživa trajnica, s katero lahko polepšamo skalnjake ali terase. Poleti bo zacvetel z rumenimi ali marelično obarvanimi cvetovi. Le nekoliko višji je islandski mak (P. nudicaule), ki je dvoletnica z živahno obarvanimi cvetovi.

Bahavi velikani

Precej višje zrastejo številne sorte orientalskega (P. orientale) in vrtnega (P. somniferum) maka, ki poženejo prekrasne cvetove v odtenkih rdeče, rožnate in škrlatne barve na več kot meter visokih cvetnih steblih. Vrtni mak je še posebej priljubljen na okrasnih vrtovih in ljubitelji makov so ustvarili številne križance vrtnega maka z različno obarvanimi in oblikovanimi cvetovi. Za dramatične krvavo rdeče cvetove izberite sorto ‘Beauty of Livermere’, medtem ko bosta sorti ‘Manhattan’ in ‘ Glowing Rose’ pognala nekoliko bolj rožnato obarvane cvetove.

Za nežne barve izberite sorte ‘Cedric Morris’ ali ‘Karine’. Za nekaj povsem drugačnega pa izberite obliko vrtnega maka P. somniferum var. paeoniflorum, ki s svojimi polnimi cvetovi spominja na potonike.

1. Papaver ‘Beauty of Livermere2. Papaver ‘Cedric Morris’3. Papaver ‘Karine’4. P. somniferum var. paeoniflorum5. Papaver alpinum

1

3

29

VRT

2

4 5