Vprasanja Obligacije

8/12/2019 Vprasanja Obligacije

1/21

1. Na kaknih dveh pravnih temeljih lahko nastanejo obveznostna razmerja? Katera so glavnazakonska obveznostna razmerja?

Obveznostno razmerje lahko nastane na podlagi zakona ali pa na podlagi pravnega posla.Obveznostno razmerje je pravno razmerje, pri katerem sta udeleena vsaj dva udeleenca UPNIK in DOLNIK. Kolikor se obveznostno razmerje nanaa na pravne posle, omogoaposamezniku da sam zasleduje svoje koristi, s pravnim poslom kot sredstvom za dosego ciljev.

Poleg tega obligacijsko pravo varuje tudi pravne dobrine in pravice posameznikov pred posegitretjih in tako omogoa primarno izravnavo za nastalo kodo in morebitne neupraviene premikepremoenja. To nalogo opravljajo zakonska obveznostna razmerja: DELIKTNO PRAVO inPRAVO NEUPRAVIENE PRIDOBITVE.

2. Kaj je doloena in kaj vrstna stvar? Zakaj je ta razlika pomembna v obveznostnem pravu?VRSTNA STVAR: trdne snovi (cement), tekoine (voda) in plini so isto oitno vrstne stvari.Lahko pa so tudi tehnino razmeroma zapleteni industrijski izdelki (raunalniki, osebna voziladoloenega tipa). Ker je vrsta na splono sestavljena iz velikega tevila predmetov je treba polegvrste same dodatno navesti e koliino (npr. 1 osebno vozilo ali pa 10 ton ita).DOLOENA STVAR:

3. Kaj je konkretizacija, pri katere vrste obveznostih sploh obstaja in kaken uinek ima naobveznost samo?

Pri konkretizaciji gre za to, da se izloistvari, ki so namenjene za izroitev in se o tem poljeupniku obvestilo. Dolnik stvar konkretizira tako, da jo loi od istovrstnih stvari. Upnik preide vzamudo, e brez utemeljenega razloga noe sprejeti izpolnitve. Pravna posledica konkretizacije je,da po njej preide v zamudo upnik, e pa je bil dolnik e v zamudi, potem preneha njegovazamuda. Nevarnost nakljunega unienja preide na upnika, dolnik je prost obveznosti.

4. Kaj je izbirna obveznost?Izbirna obveznost, ni vrstna. Gre zgolj za to da se dolguje razline predmete obveznosti. Dolnikizbere kaj bo izpolnil oziroma katero stvar od monih bo priskrbel. Nakljuno unienjedolg se

prenese na druge predmete.

5. Kaj je sinalagma? Zakaj je pomembna?Je razmerje vzajemnosti. Ugovor neizpolnjene pogodbe se lahko uporablja le za vzajemneobveznosti, to so tiste, pri katerih obveznost pripelje do izpolnitve, ki je izmenjava za drugo.Ugovor neizpolnjene pogodbe se lahko praviloma uveljavlja le za glavne obveznosti, in e to le zatiste, ki so v medsebojnem razmerju vzajemnostisinalagme.

6. Pod kaknimi predpostavkami lahko dolnik uveljavlja ugovor neizpolnjene pogodbe?Podobno: V katerih primerih se lahko dolnik, ki je tudi sam upnik, brani z ugovoromneizpolnjene pogodbe?

Predpostavke za uveljavljanje ugovora neizpolnjene pogodbe: dvostransko zavezujoa pogodba,

zapadlost obveznosti ugovoarjajojega dolnika, neizpolnitev obveznosti nasprotnegaugovoarjajoega dolnika, neobstoj razloga za izkljuitev ugovora.

7. Pod kaknimi predpostavkami lahkodolnik ugovarja ugovor negotovosti (ogroenosti)?Pri obojestransko zavezujoih pogodbah se dolnost izpolnjenih pogodbenih obveznosti ne zanevselej po sklenitvi pogodbe, temve pogosto z zamikom. e dogovorjen zaetek izpolnjevanjadolnosti obeh strank ne sovpada se lahko v vmesnem obdobju premoenjske razmere stranke, kinaj bi 2. Po vrsti izpolnila obveznost mono poslabajo. Prva stranka se lahko tako upravienoboji, da druga ne bo izpolnila svoje obveznosti. Predpostavke za ugovor negotovosti so: obstoj

dvostranske pogodbe, obveznost 1 stranke, ki mora biti izpolnjena v naprej, poslabanjepremoenjskih razmer druge stranke. Po sklenitvi pogodbe, negotovost izpolnitve druge stranke.Ugovor lahko uveljavlja k vnaprejnji izpolnitvi prva stranka, zavraa lahko svojo izpolnitev,dokler nasprotna stranka n pripravljena izpolniti svoje obveznosti. Zaradi ugovora preneha


2/21

obveznost vnaprejnje izpolnitve.Prva stranka lahko drugi postavi zahtevo za zavarovanje in drugistranki postavi rokpo preteku roka lahko prva stranka odstopi od pogodbe.

8. Kaj je pridrna pravica? Njene predpostavke za uveljavljanje in posledice pridrne pravice.Upnik zapadle terjatve (bi e mogla bit poravnana) ima dolnikovo stvar in jo ima pravicopridrati dokler mu ni plaana terjatev. e pa je postal dolnik plailno nesposoben ima upnikpridrno pravico, eprav njegova terjatev e ni zapadla. Pridrne pravice nima, e dolnik zahtevavrnitev stvari, ki ni ve v njegovi posesti ali e je bila izroena upniku v hrambo ali na posodo.Upnik tudi ne more pridrati pooblastila dobljenega od dolnika, ne dolnikovih listin, izkaznic,dopisov.tudi ne na drugih stvareh, ki jih ni mogoe dati naprodaj. Upnik je dolan vrniti stvardolniku, e mu je ponudil ustrezno zavarovanjeterjatve. Upnik, ki ima na podlagi pridrnepravice stvar se lahkopoplaaiz njene vrednosti na enak nain kot zastavni upnik, vendar moraprej sporoiti svoj namen.PREDPOSTAVKE: Terjatev, zapadlost, lastnina dolnika na stvari, posest ali imetnitvo s stranipridrnega upravienca, dolnikova prostovoljna izguba posesti. Pravna posledica je da se upnikpoplaa iz vrednosti pridrane stvari. Enako kot pri zastavnem upniku.

9.

Kakne vrste nemonosti izpolnitve obstajajo (zaetna objektivna/subjektivna, naknadnazakrivljena/izkrivljena) in kakne so v grobem njene posledice pri posamezni nezmonosti?Zaetna, naknadna, objektivna, absolutna, subjektivna, relativna.

10.Kakne so pravne posledice zaetne nemonosti izpolnitve?ZAETNA: pogodba je nina, e je predmet obveznosti nemogo ali nedopusten. Zaradi ninostipogodbe primarnih zahtevki ne nastopijo. Nastopijo samo sekundarni zahtevki: vrnitveni zahtevekin odkodninski zahtevek. Zaetna subjektivna nemonost izpolnitvePP je veljaven, iz njeganastanejo obveznosti za obe stranki zlasti za tisto, ki je subjektivno nezmona izpolnitve. edolniku uspe izpolniti obveznost potem nemonost izpolnitve nima posebnih pravnih posledic, epa ne potem pa je odkodninsko odgovoren.

11.Kakne so pravne posledice naknadne nemonosti izpolniti enostranskih obveznosti?Izpolnitev je naknadno nemogoa, e nemonost izpolnitve nastopi ele po sklenitvi pogodbe.Velja za vse vrste obveznosti, pogodbene in zakonske. Moramo razlikovati med tistimi v katerihdolnik odgovarja in v katerih ne odgovarja za nemonost izpolnitve.NAKNADNA NEMONOST ZA KATERO DOLNIK NE ODOGOVARJAe ne odgovarjaza nemonost izpolnitve potem njegova obveznost preneha in ni odkodninsko odgovoren, vendarto velja samo za doloeno stvar. Dolnik doloene stvari mora upniku odstopiti pravico, ki bi joimel nasproti tretjemu zaradi nastale nemonosti (odkodninski zahtevek ali zavarovalnina). Privrstni stvari obveznost ne postane nemogoa, preneha ele e je uniena cela mnoica stvari.NAKNADNA NEZMONOST ZA KATERO DOLNIK ODGOVARJA: pogodba velja in tudiobveznost izvriti dajatev ali storitev neugasne. Upnik lahko zahteva odkodnino.

12.Kakne so pravne posledice naknadne nemonosti izpolnitve pri pogodbah.Vsak sopogodbenik drugemu nekaj dolguje. NEMONOST IZPOLNITVE ZA KATERO NEODGOVARJA NOBENA OD STRANK: gre za primere, v katerih ni monosti strankama oitatineizpolnitve (npr vija sila). V tem primeru ugasneta upnikova in dolnikova obveznost. e jeupnik e kaj dal ali storil lahko zahteva vrnitev po pravilih o vraanju neupraviene pridobitve.NEMONOST PRIDOBITVE ZA KATERO ODGOVARJA UPNIK: gre za nemonostizpolnitve na dolnikovi strani, vendar pa za to odgovarja upnik. Dolnikova obveznost prenehaupnikova pa ne in jo mora izpolniti. NEMOONOST IZPOLNITVE ZA KATEROODGOVARJA DOLNIK: upnik lahko zahtevo odkodnino zaradi neizpolnitve ali odstop odpogodbe in zahteva povrnitev kode. Odkodninapogodba ni neveljavna. Upnik mora izpolnitisvojo obveznost, namesto dolnikove primarne obveznosti pa lahko zahteva odkodnino. Odstopod pogodberazveza pogodbe+dolnikova odkodninska odgovornost.

13.Kateri dve vrsti zamude obstajata?


3/21

Dolnikova in upnikova.

14.Kaj je dolnikova zamuda in kakne so njene posledice?e rok za izpolnitev ni doloen, zaide dolnik v zamudo, ko upnik od njega zahteva izpolnitevobveznosti in je dolnik ne izpolni. e je doloen izpolnitveni rok pa dolnik preide v zamudo, ene izpolni obveznosti v roku.

Nastanek zamude lahko preprei katerikoli od ugovorov. Poleg tega je treba da je obveznost kotsama e mogoa, e ni potem so podane predpostavke nemonosti izpolnitve. eprav je v zamudiostane dolnik e naprej zavezan k opravi dajatve ali storitve. V asu zamude se dolnikovaodgovornost postroji: odgovoren je za nemonost izpolnitve, ki je nastala v asu zamude.Odgovoren je ne glede na krivdo, ni pa odkodninsko odgovoren, e je bil predmet nakljunounien. Povrne se lahko le navadna koda in izgubljeni dobiek. Nepremoenjska koda sepraviloma ne povrne, razen pri pogodbah o organiziranju potovanja.

15.Kaj je upnikova zamuda in kakne so njene posledice?Upnikova zamuda ja kadar je dolnik upravien izpolniti svojo obveznost in izpolnitev ponudi,upnik pa izpolnitve noe sprejeti brez utemeljenega razloga in je dolnik e mogel izpolniti

obveznost. Upnik ni upravien zavrniti ponujene dajatve in storitve, e v vsem ustreza dolnikoviobveznosti. Pravne posledice upnikove zamude so: prenehanje dolnikove zamude, prehodnevarnosti nakljunega unienja, prenehanje teka obresti, nastanek dolnosti povrnitve kode instrokov, nastanek upravienja do poloitve ali samopoplaitve.

16.Kakne pogodbe so fiksne? Kako jih ureja OZ?Fiksne pogodbe so tiste pri katerih je med strankama dogovorjeno, da je pogodbo potrebnoizpolniti v doloenem roku in da bo pogodba razvezana e se v tem roku ne izpolni. Mone so tudibrez dogovora vendar mora rok biti razviden iz okoliin. Zamuda pri fiksnih pogodbah povzroinemonost izpolnitve. e dolnik fiksne pogodbe ne izpolni v roku bo le ta razvezana na podlagizakona. e pa upnik eli pa jo lahko vseeno obdri v veljavi.

17.Ali lahko upnik na kaken nain dosee, da bo pogodba razvezana, e dolnik zamuja zizpolnitvijo obveznosti? e lahko, kako?e hoe upnik odstopiti od pogodbe mora dolniku postaviti naknadni rok za izpolnitevobveznosti. e dolnik ne izpolni svoje obveznosti tudi v dodatnem roku lahko upnik od pogodbeodstopi, vendar mora podati ustrezno izjavo. In pogodba je razvezana. Naknadni rok pa nipotreben, e iz dolnikova ravnanja izhaja, da svoje obveznosti ne bo izpolnil niti v dodatnemroku. Posebnosti veljajo za pogodbe z zaporednim obveznostim. Pr njih naeloma uinkuje odstople tako, da ugasne obveznost izpolnitve bodoih obveznosti.

18.Katere so pravne posledice razvezane pogodbe? Upnik in dolnik sta prosta svojih primarnih obveznosti Morebitne opravljene dajatve je treba vrniti, e je to mogoe Upnik in dolnik, zlasti dolnik, postane odkodninsko odgovoren Vsaka stranka mora povrniti koristi, ki jih je imela od tistega kar je dolna povrniti ali

vrniti

e je predmet vraila denar je treba vrniti tudi denarVeinsko stalie je, da je pogodba razvezana ex-tunc, torej naj bi bile pravne posledice enake kot prininosti vendar to ni tako.

19.V katerih primerih obstaja stvarna napaka? Pojasnilo: vsebinsko enako vpraanja sepojavljajo tudi pri prodajni pogodbi.

Stvar ima napako e nima lastnosti, ki so potrebne za njeno obiajno rabo ali promet, e nimalastnosti potrebne za njeno posebno rabo za katero jo je kupec kupil, in je bila prodajalcu znana

oziroma bi mu morala biti znana. Stvar ima stvarno napako tudi e nima lastnosti ali odlik, ki sobile izrecno ali mole dogovorjene oziroma predpisane


4/21

OITNA NAPAKAmo jo je ugotoviti na obiajen nain, SKRITA NAPAKApri obiajnempregledu je ne najdemo. Upnik lahko uveljavlja zahtevke in oblikovalna upravienjav z vezi znapakami le e je napako predhodno grajal. GRAJANJE OITNIH NAPAK: pregled stvari,takojnje grajanje, obvestilo o napaki s potrebno vsebino v roku 8 dni pri gospodarskih pogodbahpa takoj! GRAJANJE SKRITIH: grajanje napake, pravoasnost grajanja8 dni, pri gp pa takoj.Dolnik je odgovoren le za tiste napake, ki se pokaejo po preteku 6 mesecev od izroitve.

20.Kakne so predpostavke za uveljavljanje stvarne napake?Predpostavke glede obstoja stvarne napake so:

Obstoj stvarne napake v asu prehoda nevarnosti na upnika ne glede na to da se pokae elekasneje.

Znanost napake Dolnik ni zagotovil ni zagotovil da stvar nima napak in ni zagotovil, da ima stvar doloene

lastnosti ali odlike.

Upniku napaka ni bil znana in ni mogla biti znana21.Kakna so upnikova upravienja v primeru obstoja stvarne napake?

Upnik lahko zahteva odpravo napake ali zamenjavo stvari, zmanjanje kupnine in odkodninskizahtevek (zaradi napake same ali kode na drugih dobrinah). Upnik lahko tudi odstopi odpogodbe, e so izpolnjene predpostavke (neizpolnitev pogodbe v dodatnem roku, monost vrnitvestvari v stanju kot je obstajalo v asu prejema. Odstop je mogo kljub temu, da ni mogoe vrnitistvari, e je bila stvar uniena ali pokodovana zaradi napake same, je bil del stvari porabljen alizamenjan med obiajno rabo, ali e je pokodba nepomembna. Ima e 2 odkodninska zahtevka.

22.Kaj je pravna napaka?Je pravica tretjega, ki izkljuuje, zmanjuje ali omejuje kupevo pravico, kupec pa v to ni privolil.Na primer obstoj zastavne pravice tretjega.

23.Kaj je ara in kakno posebno upravienje daje?Ara je akcesoren dogovor, pogodba o ari je realen kontrakt, ki je sklenjen ele tedaj ko je ara dana.Ara je nek znesek denarja ali koliine drugih nadomestnih stvari dano v znamenje, da je pogodbasklenjena. e se pogodba izpolni se lahko aro vrauna v izpolnitev in tedaj ima tudi pomen delneizpolnitve in ima tudi funkcijo pritiska na dolnika, saj lahko uinkuje kot pogodbena kazen.V zvezi z aro je treba razlikovati med dvema pogodbama: GLAVNO POGODBO in POGODBAO ARI. Aro je treba razlikovati od predplaila, saj je zgolj dodatna dajatev, ki pa se v primeruizpolnitve lahko vteje ali vrne. V primeru neizpolnitve pogodbe tista stranka ki pogodbe ne kriin je aro prejela lahko aro obdri. e pa pogodbo kri stranka, ki je aro prejel jo mora vrnit vdvakratnem znesku.

24.Kaj je odstopnina in v katerih primerih se sploh lahko uporabljajo zakonske dolobe oodstopnini?

Stranki se lahko sami dogovorita za upravienje do odstopa od pogodbe. Odstopnina je dajatev, kijo mora ena stranka dati drugi, e izkoristi svojo pogodbeno pravico do odstopa od pogodbe.Odstopnina mora biti v naprej doloena, dogovorjena. Zapade hkrati z izjavo o odstopu. Poodstopu od pogodbe ni ve mogoe zahtevati izpolnitev pogodbe. e je bila pravica do odstopadogovrjena ob ari se ara teje za odstopnino.

25.Natejte nekaj najbolj znailnih nainov prenehanja obveznosti. Pretek asa/roka Izroitev v prodajo Zdruitevista oseba postane upnik in dolnik Poravnava Izpolnitev obveznosti Odpust dolga


5/21

Odpoved Prenovitev Nadomestna izpolnitevsporazum med upnikom in dolnikom

26.Kaj je pogodbena kazen, v katerih primerih jo lahko pogodbenik zahteva?Pogodbena kazen je dogovor med subjekti, da mora dolnik upniku plaati doloen denarni znesekali mu priskrbeti kakno drugopremoenjsko korist, e dolnik ne izpolni svoje obveznosti alizamudi z njeno izpolnitvijo. Ima dve funkciji in sicer pritisk na dolnika, da izpolni svojoobveznost in omogoa upniku, da pridobi v primeru neizpolnitve ali zamude odkodnino najmanjv viini pogodbene kazni in sicer brez dokaza konkretne kode. Pogodbena kazen je akcesorna (eprimarni pp ni veljaven tudi dogovor o penalih ne velja)l. Predpostavke za pogodbeno kazen so:veljavna sklenitev pogodbe o pogodbeni kazni, dolnikova neizpolnitevali zamuda z izpolnitvijoglavne obveznosti.

27.Kaj je nadomestna izpolnitev in kaj izroitev v prodajo?Nadomestno izpolnitev sprejme upnik v sporazumu z dolnikom. Za izpolnitev sprejme nekajdrugega kar je dolnik prvotno dolgoval. e ima nadomestna izpolnitev stvarno-pravno napako je

dolnik za te napake odgovoren kot prodajalec. Upnik lahko od dolnika namesto odgovornosti zastvarne in pravne napake zahteva izpolnitev prvotne terjatve in odkodnino. Potrebna je sklenitevpogodbe in potem sklenitev pogodbe o nadomestni izpolnitvi.

Izroitev v prodajo: e je dolnik izroil upniku kakno stvar ali kakno drugo pravico naj jo prodain se iz te stvari poplaa. Obveznost preneha ko se upnik poplaa s prodajo stvari. Sklenitevpogodbe+sklenitev pogodbe o izroitvi v prodajo.

28.Dolnik ne ve, kje se nahaja njegov upnik ali pa ne ve kdo je. Kaj lahko stori, da bi izpolnilsvojo obveznost.

Dolnik lahko za upnika poloi dolgovane stvari pri sodiu. O predloitvi mora dolnik obvestitiupnika, e ve zanj in zanjegovo prebivalie. Predmet obveznosti je lahko tak, da ga ni mo

hraniti pri sodiu, v tem primeru lahko dolnik od sodia zahteva, da doloi osebo, ki bo nastroke in na raun upnika, prejela stvar v hrambo.Ko dolnik poloi stvar je prost svoje obveznosti, njegova morebitna zamuda preneha, nevarnostnakljunega unienja preide na upnika in obresti prenehajo tei. e pa dolnik vzame stvar nazajse teje, da poloitve sploh ni bilo in uniki izpolnitve prenehajo z uinkom za nazaj. Poloitvipobota je podobna samopomona prodaja. Stvar dolnik proda na javni drabi in poloi znesek nasodiu.

29.Kaj je pobot? Kakne so glavne predpostavke pobota?Pobot se opravi z izjavo o pobotu, ki jo je treba dati drugi stranki. e so podane predpostavke zapobot ugasneta terjatvi toliko, kolikor se pokrivata (ugasneta do viine nije od obeh terjatev).Pobot ima dve funkcije: dolnik, ki da pobotno izjavo izpolni svojo obveznost in dosee izvritevsvoje terjatve. Predpostavke za pobot: izjava o pobotu, dve zapadli terjatvi, terjatvi se glasita nadenar ali druge nadomestne stvari iste kakovosti. Predpostavke za enostransko pobotanje so:

vzajemnost, istovrstnost, zapadlost obeh terjatev, iztoljivost dolnikove terjatve zoper upnika vtrenutku steka pogojev za pobot, veljavnost in izpodbojnost dolnikove terjatve do upnika.Ovire za pobot so: nezarubljiva terjatev, terjatev stvari ali vrednosti stvari, ki so bile dolniku danev hrambo ali v posodo ali jih je dolnik brezpravno vzel ali pridral, z namerno povzroitvijokode nastala terjatev, iz zakonite obveznosti preivljanja izvirajoa terjatev.Uinek pobota: prenehanje obeh obveznosti do viine nije obveznosti, pobotanje uinkuje odtrenutka naprej ko so stekle predpostavke zanj in ne od trenutka pobotne izjave.

30.Kaj je poravnava? Katere vrste poravnave obstajajo?Poravnava je posebna pogodba s katero se kona spor ali negotovost glede kaknega pravnegarazmerja z vzajemnimi popustitvami. Mona je zunaj civilnega procesa in sodna poravnava.


6/21

Predpostavke za poravnavo so: obstoj spora ali negotovosti glede pravnega razmerja, vzajemno

popuanje obeh strank, ni predpisane posebne oblike, razen kadar se nanaa na obveznost zakatero je predpisana posebna oblika, sposobnost razpolaganja s pravico ki je predmet poravnave.Pravne posledice poravnave so odprava spora oz. negotovosti glede kaknega pravnega razmerjain doloitev vzajemne pravice in obveznosti.

31.Kaj je odpust dolga? Do kaknih pravnih posledic pripelje?Je pogodba med upnikom in dolnikom v kateri upnik izjavi dolniku, da ne bo zahtevalizpolnitve obveznosti in se dolnik s tem strinja. Enostranski odpust dolga ni mogoe. Odpust jeneoblien.Odpust dolga poroka ne pripelje do prenehanja obveznosti dolnika. S splonim odpustom dolgaugasnejo vse upnikove terjatve do dolnika, razen tiste za katere upnik ob odpustu ni vedel)

32.Kaj je prenovitev? Predpostavke!Upnik in dolnik se sporazumeta, da bosta staro obveznost nadomestila z novo obveznostjo, kiima drugaen predmet ali drugano pravno podlago. Sporazum o spremembi ali dodatku stranskeobveznosti se ne teje za prenovitev. Pravne posledice prenovitve so dapreneha prejnja

obveznost in z njo akcesorni zavarovanji, porotvo in zastava ter druge s prejnjo obveznostjopovezane stranske pravice. Nastane nova obveznost. Prenovitev pa je brez uinka e je bilaprejnja obveznost nina ali pa je e ugasnila. e je pogodba o prenovitvi neveljavna se teje, daprenovitve ni bilo in da prejnja obveznost ne preneha.

33.Kaj je odpoved terjatvi?Z odpovedjo je mogoe dosei le prenehanje trajnega dolnikega razmerja na temelju izjavevolje upravienca. Odpoved je mona ob vsakem, razen ob neprimernem asu. Trajno dolnikorazmerje z odpovedjo e ne preneha obstajati, temve se nadaljuje do izteka odpovednega rokaredna in izredna odpoved. Pri izredni odpovedi terjatvi mora biti razlog pomemben pri redni pa nipotreben obstoj razloga.

34.Ali lahko upnik svojo terjatev prenese na koga tretjega? V katerih primerih lahko to stori inkako?Da, upnik lahko svojo terjatev prenese na tretjega in sicer s cesijoodstop terjatve. Cesija seopravi s pogodbo sklenjeno med upnikom (kot odpustnikom) in prevzemnikom (kot novimupnikom).Posledica sklenjene pogodbe je, da terjatev pripade prevzemniku stari upnik pa jo izgubi. Cesija jerazpolagalni PP.Predpostavke za cesijo:

Pogodba med starim in novim upnikom Ni potrebno soglasje dolnika, mora pa odstopnik dolnika o odstopu terjatve obvestiti Ni potrebna oblinost razen e je e za ustanovitev potrebna oblinost, potem je za odstop

zahtevana ista oblinost Strogo osebne terjatve niso prenosljive Dololjivost terjatve Terjatev mora v trenutku prenosa obstajati, lahko se prenaajo bodoe terjatve Prenosljivost terjatve, prepovedano je prenaati strogo osebne terjatve in terjatve, ki niso

zarubljive.Pravne posledice cesije so prehod terjatve na prevzemnika, nanj preidejo tudi stranskepravice. Obveznost odstopnika da je, da mora dokaz o odstopljeni terjatvi in stranskihpravicah izroiti. Na prevzemnikov zahtevo mora odstopnik izdati overjeno potrdilo oodstopu.

35.Kakne ugovore in nasploh monosti varovanja svojih koristi ima dolnik v primeru odstopaterjatve?


7/21

Dolnik ima vse ugovore do prevzemnika, ki jih bi lahko uveljavljal do odstopnika do takrat ko jeizvedel za odstop. Lahko uveljavlja vse ugovore, ki jih ima do prevzemnika, ugovor, da odstop spogodbo ni veljaven, o neprenosnosti terjatve, monost pobota terjatev z novim prevzemnikom.e dolnik izpolni odstopniku pred obvestilom o odstopu je dolnik izpolnil obveznost. Postaneprost.

36.Kaj je odstop namesto izpolnitve? V em se razlikuje od odstopa v izterjavo?Odstop namesto izpolnitve predpostavlja, da je odstopnik hkrati dolnik prevzemnika iz nekegadrugega razmerja. Pripelje do tega, da ugasne dolnikova obveznost do zneska odstopljene terjatvee z odstopom.Odstop v izterjavodolnik odstopi svojo terjatev, njegova obveznost pa se zmanja ali ugasneele tedaj, ko upnik iztirja odstopljeno terjatev.V obeh primerih mora prevzemnik izroiti odstopniku morebitni preseek.

37.Katere so znailnosti prevzema dolga? V em se razlikuje od pristopa k dolgu?Prevzem dolga je pogodba med dolnikom in prevzemnikom dolga v katero je privolil upnik. Nimoen brez soglasja upnika solventnost dolnika. Je privatna sprememba dolnika, pomeni da

dolnik postane prost obveznosti. Predpostavke: pogodba, privolitev upnika, pri hipoteki seprivolitev upnika fingira, e ga izrecno ne odkloni, prevzem dolga ne sme biti izkljuen.Sprevzemom dolga stopi prevzemnik na mesto prejnjega dolnika, prejnji dolnik pa postaneprost svoje obveznosti. Stranske pravice zavarovanja praviloma prenehajo, razen e poroki inzastavitelj ne privolijo v odgovornost tudi za novega dolnika. Prevzemnik lahko zoper upnikauveljavlja vse ugovore, ki izvirajo iz pravnega razmerja med prejnjim dolnikom in upnikom izkaterega izvira prevzeti dolg in lahko uveljavlja lastne ugovore ki jih ima lahko proti upniku.Razlika je da je pristop k dolgu kumulativna sprememba dolnika in dolnik ne postane prost.Pristop k dolgu je lahko zakonski ali pogodbeni.

38.Ali je pogodbo mogoe prenesti? e ja, kakni so uinki?Pogodbo o prenosu pogodbe sklene katerakoli stranka za obstojee obojestransko zavezujoe

pogodbe. Druga stranka pogodbe mora v to privoliti. Pravne posledice: z zamenjavo stranke seprenesejo vse pravice in obveznosti iz te pogodbe. Prevzemnik popolnoma preide v poloaj vkaterem je bil prenositelj. Na prevzemnika preidejo terjatve, obveznosti in vse oblikovalnepravice. Prenositelj ne odgovarja za to ali bo druga stran izpolnila svoje obveznosti. Druga stranlahko proti prevzemniku uveljavlja vse ugovore iz prenesene pogodbe, tiste ki jih ima iz drugihrazmerji z njim, ne more pa uveljavljati ugovoru ki jih ima proti prenositelju.

39.Kaj je bistvena znailnost pogodbe v korist tretjega?Npr.: pogodba o ivljenjskem zavarovanju v korist tretjega. Bistvena znailnost teh pogodb jelastna pravica tretjega nasproti dolniku. Mona je pogodba v korist tretjega ne pa v bremetretjega. Pogodba v korist tretjega ni pogodbeni PP, lahko se torej dogovori v zvezi z vrstopogodbenih tipov. Zanjo je znailno predrtje pogodbenega naelatretji napre pridobi

samostojno pravico, eprav ni bil prehodno vkljuen v sklenitev pogodbe.Udeleenci pri pogodbi v korist tretjega so pogodbenik, ki je po pogodbi upravien zahtevati odsopogodbenika da tretjemu izpolni obveznost (upnik), sopogodbenik (dolnik) in tretji.Upnik lahko pravico tretjega spremeni ali preklie dokler tretji ne sprejme pravice. Dolnik lahkoproti tretjemu uveljavlja vse ugovore, ki jih ima iz pogodbe v korsti tretjega proti upniku. e hoetretji izkoristit kar mu nudi pogodba b korist tretjega je dovolj e pusti dolniku da svojoobveznost proti njemu izpolni.

40.Kakne so razline monosti glede obstoja mnotva upnikov ali dolnikov in katere so, venem stavku bistvene znailnosti vsake od njih? Pojasnilo: miljene sodeljena/solidarna/skupna terjatev in deljena/solidarna/skupna obveznost.

Mnotvodelne terjatve, obveznost je deljiva, e se dolgovano lahko razdeli in izpolni v delih.e je terjatev deljiva in je dolnikov ve, upnik pa eden nastanejo delne terjatve zoper vsakegadolnika. Terjatve so samostojne.


8/21

41.Katere so bistvene znailnosti solidarnosti terjatev (solidarnost dolnikov)Terjatev je solidarna e je upnikov ve, dolnik pa en in vsem upnikom skupen. Terjatev jesolidarna le e lahko vsak solidarni upnik zahteva od skupnega dolnika izpolnitev celotneobveznosti. Vsak upnik ima svojo lastno pravico, terjati dajatev ali storitev. Ko pa je poplaaneden od upnikov preneha obveznost nasproti vse.

Dolnik lahko pobota svojo obveznost s terjatvijo nasproti upniku, ki zahteva od njega izpolnitev.Odpust dolga in prenovitev uinkujeta le na upnikov dele pri terjatvi ne pa tudi na delee drugihupnikov. Poravnava uinkuje le za upnika, ki jo je sklenil. Dolnikova ali upnikova zamudauinkuje proti vsem upnikom ali dolnikom.Notranje razmerje: vsak solidarni upnik ima pravico zahtevati od upnika, ki je prejel izpolnitev oddolnika naj mu izroi pripadajoi dele (delei so enaki, e ni dogovorjeno drugae).e je obveznost nedeljiva upnikov pa ve potem lahko dolnik izpolni le vsem upnikom hkrati.

42.Katere so bistvene znailnosti solidarnosti obveznosti (solidarnost upnikov)Ve dolnikov in vsak odgovarja upniku za celo obveznost. Upnik lahko zagreva izpolnitev odvsakega dolnika vse dokler obveznost ni izpolnjena. Ko eden o dolnikov izpolni preneha

obveznost za vse dolnike.Zunanje razmerje: razmerje solidarnega dolnika do upnika. Upnikovo ravnanje, ki koristi enemuod dolnikov koristi vsem dolnikom. Dolnikovo nekoristno dejanje velja le zanj, koristno pa zavse dolnike. Vsak dolnik se sklicuje na pobot svojega sodolnika. Odpust dolga velja za vsesodolnike kot tudi prenovitev. Poravnava velja za le za 1 dolnika, tistega ki jo je sklenil enakotudi zdruitev. Upnikova zamuda nasproti 1 solidarnemu dolniku uinkuje nasproti vsemsolidarnim dolnikom. Zamuda 1 solidarnega dolnika nima uinka nasproti vsem solidarnimdolnikom.

43. V lenu 131 oz se nahaja generalna klavzula glede odkodninske odgovornosti. Kaj doloa?Kdor povzroi drugemu kodo jo je dolan povrniti e ne dokae da je koda nastala brez njegovekrivde. Za kodo od stvari ali dejavnosti iz katerih izvira veja kodna nevarnost za okolice se

odgovarja ne glede na krivdo. Za kodo ne glede na krivdo se odgovarja tudi v drugih z zakonomdoloenih primerih.

44.Katere so predpostavke odkodninske odgovornostipo veinskem staliu?Namen odkodninskega prava je da odredi kakna je vrsta in obseg odkodnine potem, ko je ejasno da za nastalo kodo odgovarjajo.Predpostavke:

Nedopustno ravnanje ali dejstvo Nedopustna koda Vzrona zveza Odgovornost

45.Kateri dve glavni vrsti kode obstajata in katere podvrste kode vkljuujeta?PREMOENJSKA: ali materialna, ki je lahko navadnazmanjanje obstojeega premoenja, aliizgubljeni dobiekpremoenje se ne poveuje tako kot bi se sicer.NEPREMOENJSKA: boleine,strah, zmanjanje ivljenjske aktivnosti, skaenost, okrnitevsvobode, okrnitev ugleda pravne osebe

46.Kaj je protipravnost? Kakno vlogo igra protipravnost pri krivdni in kakno pri objektivniodgovornosti? Je kje urejena ali ne?

Protipravno je vsako dejanje s katerim se povzroi koda. Protipravnost je tudi podana, e se kridoloen izrecni predpis. Da je podana protipravnost ni potrebna kritev kakne pravne norme,temve zadoa e da je ravnanje v nasprotju z obiajnimi normami obnaanja in dobrimi obiaji.

Protipravnost izkljuimo kadar gre za silobran, stisko, odvrnitev kode od drugega, dovoljenosamopomo ali privolitev okodovanca. e dejanje ni protipravno je izkljuena odkodninskaodgovornost.


9/21

47.Kaj je krivda? Kdo je lahko krivdno odgovoren? Kdo ne?Krivda je podana e je koda podana namenoma ali iz malomarnosti. Namerno je kodapovzroena kadar storilec ve za posledice svojega dejanja in je take posledice elel. Kadar jekoda povzroena iz malomarnosti povzroitelj kode ne ravna kot dobergospodar,gospodarstvenik ali strokovnjak.

Krivdna odgovornost oziroma DELIKTNA SPOSOBNOST je sposobnost osebe, da ravna krivdnoin posledino odgovarja za delikt. e povzroitelj kode ni deliktno sposoben ne more bitiodgovoren za svoje ravnanje. Lahkopa je nekdo drug odgovoren za takno ravnanje, pa eprav nipovzroil nastale kode, na primer stari.Nerazsodna oseba ni deliktno sposobna. Prehodno nerazsodna oseba ni odgovorna, e ni po svojikrivdi prela v stanje nerazsodnosti. Mladoletnik do sedmega leta ni deliktno sposoben. Odsedmega do tirinajstega leta praviloma ni krivdno sposoben, le e se dokae njegova razsodnost.Deliktno sposobne so mladoletniki od 14 do 18 leta, polnoletne osebe in osebe v stanju prehodnenerazsodnosti, e si po svoji krivi prile v tako stanje.Svojo nekrivdo mora dokazati povzroitelj kode, trditveno breme pa je e vedno na okodovancu.

48.Kateri so razlogi, ki lahko izkljuujejo odgovornost neke osebe?Za kodo odgovarjajo naeloma povzroitelj kode, razen seveda e zanjo ni odgovoren.Odgovornost lahko izkljuuje kaken razlog, zaradi katerega povzroiteljevo ravnanje ni biloprotipravno, lahko je odgovoren izkljuno zaradi deliktne nesposobnosti povzroitelja kode aliravnanje sploh ni bilo krivdno.

49.Kako odgovarjajo sostorilci in udeleenci?Za kodo, ki jo je povzroilo ve oseb skupaj, odgovarjajo vsi udeleenci solidarno, tudi e imamonapeljevalca in pomagaa ter tiste, ki je pomagal da se odgovorne osebe ne bi odkrile.Odgovarjajo solidarno s sostorilci.Solidarno odgovarjajo za kodo tudi tisti, ki so kodo povzroili neodvisno drug od drugega pa nimogoe ugotoviti njihovih deleev.

Notranje razmerje je regresno. Solidarni dolnik, ki je plaal ve kot znaa njegov dele v kodilahko zahteva od vsakega drugega dolnika da mu povrne tisto kar je plaal zanj.

50.Kako je urejena objektivna odgovornost in kateri je znailni primer objektivneodgovornosti?

Za kodo od stvari ali dejavnosti iz katerih izvira veja kodna nevarnost za okolico se odgovarjane glede na krivdo. Predpostavke objektivne odgovornosti so:

kodni dogodek koda Vzrona zveza Objektivna odkodninska odgovornost (odgovornost za kodo, ki jo povzroi v nesrei

premikajoe se motorno vozilo pecu je objektivna)Bistvena razlika med krivdno in objektivno odgovornostjo je v krivdi in protipravnosti. V

okviru objektivne odgovornosti je treba presojati ali je koda povzroila nevarna stvar alinevarna dejavnost in ali obstaja vzrona zveza med nevarno stvarjo ali dejavnostjo in nastalokodo.Odgovornost se oprosti e:

Nekdo ni povzroil kode Ni ravnal protipravno e povzroitelju ni mogoe oitati krivde

Pri objektivni odgovornosti je imetnik prost odgovornosti le e je do kode prilo zaradi vije sile alizaradi okodovalevegaravnanja ali ravnanja koga tretjega in se imetnik posledicam tega ravnanja nimogel izogniti. Imetnik je deloma prost odgovornosti, e je okodovanec pripeval k nastanku kode.

e je k nastanku kode prispeval kdo tretji odgovarja ta okodovancu solidarno z imetnikom.


10/21

Soodgovornost se izraa v procentih. Odgovorna oseba je imetnik nevarne stvari ali obratovalec znevarno stvarjo.

51.Kako je urejena odgovornost starev in nadzornih oseb za po otroku povzroeno kodo?e mladoletnik povzroi kodo v starosti do sedmega leta potem zanjo ne bo odgovoren, ker e nideliktno sposoben, praviloma ne bo odgovarjal za svoje dejanje tudi od 7-14 leta. Stariodgovarjajo za kodo, ki jo je povzroil otrok do dopolnjenega sedmega leta ne glede na svojokrivdo. Odgovornosti so prosti, e so podani razlogi za izkljuitev odgovornosti po splonihpravilih o odgovornosti ne glede na krivdo.Ko otrok dosee 7 let starosti se odgovornost starev spremeni. Sicer e vedno odgovarjajo zakodo, toda odgovornost je krivdna, breme dokazovanja nekrivde pa nosijo sami.Nadzorniki niso odgovorni e dokaejo, da so opravljali nadzorstvo z dolno skrbnostjo ali pa dabi nastala koda tudi pri skrbnem nadzorstvu. Odgovornost starev in nadzornih oseb preneha zotrokovo polnoletnostjo.

52.Kako je urejena odgovornost delodajalec za po delavcih povzroeno kodo tretjim in kakoodgovornost za isto kodo?

Delavec je sam odgovoren za pri delu ali v zvezi z delom tretji osebi naklepno povzroeno kodo.Za tretjemu po delavcu ali pri delu ali v zvezi z delom povzroeno kodo vselej odgovarjadelodajalec, ne odgovarja pa e dokae da je delavec ravnal v danih okoliinah tako kot je bilotreba.Tretjemu odgovarja tako delavec kot delodajalec e je delavec kodo povzroil naklepno. Delavecpa vendarle vsaj posredno odgovarja za tretjemu povzroeno kodo, odgovarja zato, ker lahkodelodajalec zahteva povrnitev tretjemu dane odkodnine od delavca (za naklepno dejanje ali hudemalomarnost je rok 6 mesecev), za navadno malomarnost delavec ne odgovarja.

53.Kako je urejena odgovornost proizvajalca za stvari z napako?Prodajalec, ki da v promet stvar z napako, odgovarja za kodo, ki je nastala zaradi napake nastvari. Gre za odgovornost proizvajalca ne prodajalca (natanno ureja ZvPot in velja za vse

okodovance ne le za potronike)

54.Kako je urejena povrnitev premoenjske kode?Premoenjska koda je zmanjanje premoenja ali izgubljeni dobiek. Temeljno pravilo pripovrnitvi premoenjske kode je, da mora odgovorna oseba vzpostaviti stanje pred nastalo kodo,e to ni mogoe pa plaati odkodnino. Okodovanec lahko vedno zahteva odkodnino namestopovrnitve v prejnje stanje.NAELO TOTALNE REPARACIJEokodovanec je upravien do odkodnine v znesku, ki jepotreben da postane njegov premoenjski poloaj taken, kakren bi bil e ne bi bilo kodljivegaravnanja ali opustitve.

55.Katere so glavne obveznosti prodajalca in kupca pri prodajni pogodbi?435 len OZprodajalec se zavezuje, da bo stvar, ki jo prodaja izroil kupcu taki, da bo pridobilkupec pridobil lastninsko pravico, kupec pa se zavee, da bo prodajalcu plaal kupnino. Prodajalecje dolan izroiti stvar, tako, da kupec pridobi lastninsko pravico, na dogovorjenem kraju, obdogovorjenem asu in izroiti mora stvar v brezhibnem stanju. V primeru kupeve zamude morastvar hraniti. Kupec se s prodajno pogodbo zavezuje, da bo plaal kupnino in dolan je prevzetistvar. Ob izroitvi stvari kupcu, kupec nosi vse stroke.Za prodajno pogodbo, katere pogodbeni predmet je nepreminina je predpisana pisna oblika, polegtega pa je potrebno e ZK dovolilo. Pogodba ne obstaja toliko asa dokler se stranki nesporazumeta glede pogodbenega predmeta in kupnine.

Stvar ki je predmet prodajne pogodbe mora biti v pravnem prometu, e ni je prodajna pogodbanina, prodaja tuje stvari vee pogodbenika. Prodajalec lahko odstopi od pogodbe, e jepravoasno ponudil izroitev stvari , vendar je kupec brez utemeljenega razloga ni hotel sprejeti.Prodajalec lahko kupcu doloi naknadni rok za plailo kupnine, e je ta ne poravna tudi v tem rokulahko prodajalec odstopi od pogodbe.


11/21

56.Kako je urejeno noenje nevarnosti nakljunega unienja v prodajni pogodbi in kaj topomeni, pravne posledice?

Naeloma velja, da nevarnost nakljunega unienja stvari nosi njen lastnik. Do izroitve stvarikupcu nosi nevarnost nakljunega unienja ali pokodbe stvari prodajalec. Po izroitvi pa kupec.V primeru e kupec zamuja s plailom nevarnost preide na kupca. e gre za poiljko prodajalecnosi nevarnost nakljunega unienja dokler stvari ne izroi prevozniku. Ko je stvar enkrat v rokahprevoznika nosi nevarnost unienja ali pokodbe kupec.

57.Kaj je to stvarna napaka? Kako je urejena odgovornost za stvarne napake pri prodajnipogodbi?

Predpostavke za uveljavljanje upravienj zaradi obstoja pravne napake je, da je ta obstajala v asuprehoda nevarnosti na kupca ali je obstajal vsaj vzrok zanjo on, da je bil prodajalec o stvarni

napaki pravoasno.Predpostavke za obstoj stvarne napake: pomembnost za obiajno ali posebno rabo in obstojposebnih lastnosti. Neznatne napake se ne upotevajo. Delne napake obstajajo e ima napako delizroene stvari ali je bil izroen samo del stvari, ali je bila izroena manja koliina od

dogovorjene.Kupec sme od pogodbe odstopiti le glede dela, ki ima napake in le glede manjkajoega dela alikoliine.Kupec vendarle sme odstopiti od pogodbe e dogovorjena koliina ali stvar sestavlja celoto, ali eima kupec upravien interes, da sprejme dogovorjeno stvar ali koliino le v celoti.

58.Kateri dve glavni vrsti stvarni napak obstajata? Kakne so predpostavke za njihovouveljavljanje?

Obstajata skrita in oitna napaka.Za oitno napako gre kadar je napako mono ugotoviti/opaziti zobiajnim pregledom pri prevzemu, e to ni mono govorimo o skriti napaki.Kadar gre za oitno napako mora kupec nemudoma pregledati stvar, obvestiti o napaki prodajalca,najkasneje v osmih dneh, pri gospodarskih pogodbah pa takoj. Napako mora natanno opisati in

povabiti prodajalca, da stvar pregleda.Zakonsko jameevanje traja 6 mesecev od izroitve stvari. Kupec pa mora v roku 8 dneh poodkritju napake obvestiti prodajalca, pri gospodarskih pogodbah takoj.e je prodajalec vedel ali bi moral vedeti za napako potem lahko kupec uveljavlja upravienja tudie stvari ni pregledal nemudoma, e ni grajl v roku in celo e se je pokazala po 6 mesecih odizroitve.

59.Katera so kupeva upravienja zaradi stvarnih napak? V katerih primerih lahko kupecodstopi od pogodbe zaradi stvarne napake? e odstopi, kakne so pravne posledice odstopazanj in za prodajalca?

Kupeva upravienja so: Izpolnitev pogodbeodprava napak, izroitev druge stvari brez napake Znianje kupnine Vrailo kupnine

Kupec pa lahko od pogodbe odstopi e je prodajalcu dal dodaten rok za izpolnitev obveznosti izpogodbe in je ta rok minil brez da bi bila obveznost izpolnjena. e pogodba ni izpolnjena tudi pododatnem roku je razvezana e na podlagi zakona, kupec jo vseeno lahko obdri v veljavi, vendarmora to izjaviti. Kupec lahko od pogodbe odstopi tudi e lahko vrne stvar b stanju v kakrnem je bila vasu sprejemaizjeme: unienje ali pokodovanje stvari zaradi napake, nakljuja ali pregleda stvari,poraba ali zamenjava dela stvari med obiajno rabo ali kadar gre za nepomembnost pokodbe alizamenjave.

60.Kateri dve vrsti odkodnine lahko kupec uveljavlja zaradi stvarne napake in na kaknepredpostavke je vezan?


12/21

Poleg izpolnitve pogodbe, znianja kupnine in odstopa od pogodbe lahko kupec v vsakem primeruzahteva odkodnino za povrnitev kode, nastale zaradi napake na stvari sami. Kupec lahkouveljavlja razlina upravienja le v 1 letu od dneva, ko je na o napaki obvesti prodajalca.

61.V katerih zakonih in kako je urejena garancija?Predpostavke za uveljavljanje garancije so obstoj tehninega blaga, izroitev garancijskega lista inpojava napake v asu garancijskega roka. Pri garanciji se jami za brezhibno delovanje stvari vgarancijskem asu ne glede na to ali je napaka obstajala e v asu prehoda nevarnosti.

62.Kaj je garancija , kakna upravienja ima kupec iz nje in do koga?Z garancijo prodajalec jami za brezhibno delovanje stvari v doloenem roku. Garancija zabrezhibno delovanje stvari je institut, ki temelji na obveznosti proizvajalca ali prodajalca dokupca, da bo v asu trajanja garancije brezplano odpravljal morebitne okvare in pomanjkljivostina prodani stvari .e se pokae napaka, lahko kupec v garancijskem roku zahteva popravilo stvari ali zamenjavostvari in odkodnino zaradi nemonosti uporabe. Potronik lahko garancijo uveljavlja pri garantuali pri pooblaenem servisu.

63.Kaj so pravne napake?O pravni napaki govorimo, e ima na prodanistvari kdo tretji kakno pravico, ki izkljuuje aliomejuje kupevo pravico, e kupec ni privolil v obstoj take pravice..

64.Kako je urejena odgovornost za pravne napake?Prodajalec ne odgovarja le za pravne napake temve tudi za e obstojee in priakovane posebneomejitve javnopravne narave. Kupec mora o napaki obvestiti prodajalca, kar pa ni nujno, e se jekupec spustil v spor s tretjim in izgubil pravico samo, e prodajalec dokae,da je kupec imel navoljo sredstva s katerimi bi dosegel vrniti zahtevka tretjega. Kupec lahko zahteva, da prodajalec vprimernem roku oprosti stvar pravice tretjega.e so predmet pogodbe vrstne stvari lahko zahteva izroitev brez pravne napake, povrailo kode

lahko pa tudi odstopi od pogodbe, e prodajalec po kupevi zahtevi ne odpravi zahtevanega.Kupec lahko zahtevat tudi sorazmerno znianje kupnine, e je njegova pravica zmanjana aliomejena. e je kupcu stvar odvzeta je prodajna pogodba razvezana po zakonu samem.

65.Kako je urejena prodaja pravice?Prodajalec je pri prodaji pravice dolan priskrbeti prodano pravico, e izvrevanje pravice pomenitudi posest stvari je dolan stvar tudi izroiti. Prodajalec priskrbi prodano pravico tako,da joprenese na kupca (zato je potrebo skleniti e en pravni posel odstop terjatve s pogodbocesija).Kupec je dolan pravico plaati.Prodajalec odgovarja oziroma jami, za obstoj terjatve. Prodajalec odgovarja, da ni pravnih ovir zauveljavljanjepravic, ne odgovarja pa e pravice ni mogoe uveljaviti, na primer zaradi dolnikoveplailne nesposobnosti.

66.Kaj je factoring in kakne so njegove znailnosti?Pri factoringu se podjetnik s pogodbo o factoringu zavee, da bo banki ali kaknemu drugemupodjetniku ponudil v odkup celotne terjatve, ki jih ima zoper svojo stranko. Banka pa se zavee,da bo prevzela terjatve in protivrednost terjatev plaala v podjetnikovo korist.Poznamo PRISTNI FACTORING: tveganje, da terjatev ne bo plaala je na factorju. PriNEPRISTNEM FACTORINGU: pa odgovarja podjetnik tudi za kakovost terjatev, e banki neuspe izterjati terjatve lahko zahteva plailo od podjetnika. Pri obeh je potrebna za prenos terjatev spogodbo kot razpolagalnim PP.

67.Kakna je specialna ureditev potronike prodajne pogodbe? Prodajaleve odgovornosti za stvarne napake ni mogoe omejiti ali izkljuiti Primernost blaga se presoja tudi glede na izjave o znailnosti blaga, ki sta jih dala

proizvajalec/prodajalec (oglaevanje)


13/21

Rok za obvestilo o napaki je dva meseca Jamevalni rok za stvarne napake je dve leti od izroitve za nove in eno leto za rabljene

stvari.

Podjetje mora kupcu na izbranem kosu blaga pokazati delovanje in ugotoviti brezhibnost Navodila in pojasnila o prodanem blagu, ki jih mora podjetje dati kupcu morajo biti v

razumljivem jeziku Podjetje je dolno blago prodati v primerni embalai in izdati raun.

68.Katere so znailnosti prodajne pogodbe s predkupno pravico?Predkupna pravica je dogovor med kupcem in prodajalcem, da bo imel kupec monost prvi kupitistvar pod dogovorjenimi pogoji. Predkupni upravienec ima rok 30 dni, da se odloi o nakupu inpredloiti kupnino prodajalcu ali sodiu.Je strogo osebna pravica, ki je ni mogoe odtujiti ali dedovati. Lahko se vpie v ZK, e je nastalana temelju pravice. Predkupna pravica nastane na podlagi pogodbe ali zakona. Obstaja glededoloene stvari in traja toliko asa za kolikor je dogovorjena. e ni dogovorjena traja 5 let.e lastnik kri predkupno pravico (ne obvesti predkupnega upravienca,obvesti ga napano)lahko upravienec zahteva razveljavitev pogodbe med prodajalcem in tretjim, vendar je

predpostavka, da je bila predkupna pravica tretjemu znana. Rok je 6 mesecev od takrat ko jeizvedel da je sklenjena pogodba in pet let od prenosa lastninske pravice na tretjega. e tretji nivedel za predkupno pravico ga varuje pravo kot dobrovernega.

69.Katere so znailnosti kupa na pokunjo?Poznamo subjektivno pokunjo pri kateri kupec stvar vzame pod pogojem, da jo preizkusi inugotovi ali ustreza njegovim eljam. Pri objektivni pokunji pa prodajalec in kupec v naprejdogovorita, da mora imeti stvar doloene lastnosti, kar potem kupec preizkusi.,Prodajna pogodba je sklenjena in e daje uinke, vendar ne e vseh. Nevarnost nakljunegaunienja nosi prodajalec. Odobritev kupca je odloilni pogoj, e kupec ne da soglasja za sklenitevprodajne pogodbe to pomeni odstop od pogodbe. e je doloen rok za vrnitev stvari pa jo kupecne vrne v roku se teje tako kot da soglaa s sklenitvijo pogodbe.

70.Katere so znailnosti prodaje po vzorcu ali modelu?Prodajalec pri prodaji pokae model/vzorec in tisto kar dobi kupec mora ustrezati modelu, ki ga jevidel pri predstavitvi.

71.Katere so znailnosti prodaje z lastninskim pridrkom?Prodajalec si pridri lastninsko pravico na stvari, kljub temu, da je stvar kupcu izroil. Lastninskopravico si pridri do plaila celotne kupnine. Lastninski pridrek je mogo samo pri premininahlastninski dolg na nepremininah.Dogovor o pridrku lastninske pravice nasproti kupcu uinkuje e e je brezobliennasprotikupevim upnikom pa le e je podpis kupca na pogodbi, ki vsebuje doloilo o pridrku lastninskepravice in je notarsko overjen pred kupevim steajem/rubeem.Ko kupec plaa vso kupnino preide lastninska pravica nanj samodejno. Nevarnost nakljunegaunienja nosi kupec.

72.Katere so znailnosti prodaje na obroke?V asu do plaila kupnine prodajalec v gospodarskem smislu kreditira kupca. Pogost je dogovor oobrestovanju e neplaanih obrokov kupnine.S pogodbo o prodaji na obroke se prodajalec zavezuje. Da bo kupcu izroil doloeno preminostvar e preden se mu bo kupnina v celoti plaala, kupec pa se zavezuje da bo plaal kupnino poobrokih v doloenih asovnih presledkih.Pogodba mora biti v pisni obliki, doloena mora biti stvar, cena in podrobnosti v zvezi z obronimodplaevanjem. Prodajalec lahko odstopi od pogodve, e pride kupec v zamudo z 1. Obrokom, e

pa zamudi s katerim kasnejim obrokom pa je pravica o odstopu omejena.


14/21

73.Katere so bistvene dolobe ZVKSES o prodaji stanovanj in enostanovanjskih stavb? Kaknaje e zlasti ureditev glede zamude in jamevanja za stvarne napake?Kupec mora biti konni kupec in potronik po ZvPot, prodajalec je lahko investitor ali vmesnikupec.Tehnine lastnosti predmetaprodajnepogodbe morajo biti natanno doloene, kot vgrajenaoprema.S tem je prodajalec zavezan do natanneje opredeli kaj je predmet njegove izpolnitve.

74.Katere so znailnosti menjalne pogodbe?Z menjalno pogodbo se stranki zaveeta, da bosta druga drugi izroili stvar. Predmet menjalnepogodbe so lahko tudi prenosljive pravice.

75.Kakna je razlika med ronim darilom, darilno obljubo in darilom za primer smrti?Razlika med ronim darilom, darilno obljubo in darilom za primer smrti: rono darilo se izroi obsklenitvi pogodbe in je neoblino, darilo za primer smrti pa po smrti darovalca v notarski obliki,darilna obljuba je v vmesnem asu in zanjo je potrebna pisna oblika.

76.Katere so bistvene znailnosti darilne pogodbe?Z darilno pogodbo se darovalec zavee da na obdarjenca neodplano prenese lastninsko ali drugopravico ali drugae v breme svojega premoenja obgati obdarjenca. Obdarjenec se more s temstrinjati, sicer darilna pogodba ni sklenjena. Darilna pogodba je sklenjena e ko je doseenosoglasje navzven razen v primeru darila za primer smrti. Darilna pogodba je enostranskozavezujoa.Predmet darilne pogodbe so lahko stvarne in druge pravice, premoenje ali pa odpoved pravici.e ima podarjena stvar napake alilastnosti zaradi katerih nastane obdarjencu koda darovalecnaeloma ne odgovarja za kodo. Darovalec mora obdarjenca o napakah obvestiti e za njih ve,drugae je lahko odkodninsko odgovoren.Darovalec lahko darilno pogodbo preklie iz treh razlogov: zaradi obuboanja, rojstvodarovalevega otroka, obdarovaneve nehvalenosti.

Kadar se darilna pogodba preklie preneha dajati pravne uinke. Obdarjenec mora vrniti prejetipredmet pogodbe, e pa to ni mogoe pa mora plaati vrednost obogatitve. Darilno pogodbo jemogoe preklicati v roku 1leta od dneva, ko je darovalec izvedel za razlog za preklic. Morebitnaodpoved preklica je nina.

77.Kakne so znailnosti posojilne pogodbe, predmet, pravice, obveznosti..?Je pogodba s katero se posojilodajalec zavee da bo posojilo jemalcu izroil neko doloen znesekali stvari, posojilojemalec pa se zavee da bo posojilodajalcu vrnil znesek denarja ali stvari istevrste in kakovosti.Na prejetih stvareh dobi posojilojemalec lastninsko pravico. Je konsenzualna pogodba in za njennastanek je dovolj konsenz, ne pa potrebna oblinost.Od pogodbe o prepustitvi stvari v uporabo se posojilna pogodba razlikuje v tem, da se pri njej

opravi prenos lastninske pravice na stvari pri drugih pogodbah pa ne.Posojilna pogodba je lahko neveljavna e je obrestna mera 50% vija od predpisane zakonskeobrestne mere zamudnih obrestioderutvo. Ni nina cela pogodba temve le del o obrestih.Posojilodajalec je dolan izroiti doloene stvari ob dogovorjenem asu, e rok ni zahtevan jetreba izroiti stvari na posojilodajalevo zahtevo. Posojilodajalec je dolan prenesti lastninskopravico na stvareh. Posojilodajalec ima izroitveni zahtevek v 3 mesecih od skenitve pogodbe. eposojilodajalec svoje obveznosti ne izpolni v roku se znajde v zamudiplailo zamudnih obrestiin odkodninski zahtevek.e so ivljenjske razmere posojilodajalca take da se dvomi ali bo izpolnil svojo obveznost lahkoposojilodajalec izroitev posojila odkloni.e gre za obrestovano posojilo posojilodajalec odgovarja za stvarne napake stvariodkodnina.e gre za neobrestovano posojilo pa za stvarne napake odgovarja le e so mu bile znane in ni onjih obvestil posojilojemalca. Posojilojemalec mora v dogovorjenem roku vrniti enako koliino


15/21

stvari in kakovosti, e je potrebno tudi obresti, lahko preide v zamudo. e stvari ni mono vrniti jelahko protivrednost v denarju.

78.Kakne so razlike med posojilno in posodbeno pogodbo?S posodbeno pogodbo se posodnik zavezuje, da bo izposojevalcu izroil stvar v neodplano rabo,izposojevalec pa se zavezuje, da bo stvar vrnil.

Izposojevalec za rabo stvari ne dobi nobene odmere. Pogodbeni predmet so lahko le stvari, pravicene morajo biti. Je konsenzualna in neformalna, saj se za njeno sklenitev ne zahteva nobena oblika.

Po sklenitvi nastane trajno dolniko razmerje.Posodbenik mora izroiti stvar in je dolan na stvari dovoliti izposojevalcu rabo. Je priviligranglede jamenja na napakah, dolan pa je opozoriti izposojevalca za napake ali nevarnosti.Izposojevalec stvar lahko uporablja le za pogodbeno doloen as. Stvar mora uporabljati in z njoravnati kot dober gospodar v skladu z njeno naravo in namenom. Uporablja jo lahko le on osebno.

Ne odgovarja za poslabanje ali spremembo stvari, ki so obiajno posledica njene rabe. Odgovarjapa za nakljuno unienje ali pokodovanje stvari, e je z njo neodgovoren. Nosi stroke rednegavzdrevanja. Lahko zahteva povrnitev potrebnih in koristnih izdatkov. Stvari ne sme spreminjatilahko jo le uporablja. Po prenehanju pogodbe mora stvar vrniti.

Razlika je, da se pri posojilni pogodbi posojilo jemalec zavee, da bo vrnil znesek ali stvar terobresti e so doloeno, ter da se z njo lahko prenaajo tudi pravice, pri posodbeni pogodbi papravice ne morajo biti predmet pogodbe poleg tega pa posodbenik ni upravien do plaila za rabostvari ki jo je posodil izposojevalcu.

79.Kaj je kreditna pogodba? V em je podobna posojilni? Kakne so razlike med njima?S kreditno pogodbo se banka zavezuje dati najemniku kradita na voljo doloen znesek denarnihsredstev za nek as, uporabnik pa se banki zavezuje da ta znesek postopoma odplaeval z obrestniin ga tudi vrnil v doloenem asu in na nain, ki je doloen v pogodbi.Posojilodajalec je vedno banka, predmet pogodbe je kredit in je vedno denarni znesek. Sklene sepisno, med tem ko je posojilna pogodba lahko ustna.

80.Kateri so glavni viri zakupne (najemne) pogdbe v slovenskem pravu? Kaj ureja vsak odnjih? V grobem?Zakupno pogodbo urejajo OZ, Zakon o kmetijskem zemljiu, SZ-1, zakon o poslovnih stavbah inposlovnih prostorih.Bistvo najemne pogodbe je da se zakupodajalec zavezuje, da bo zakupniku izroil doloeno stvarv rabo, ta pa se zavezuje, da bo za to plaal doloeno zakupnino. Predmet zakupne pogodbe jelahko samo stvar. Sklene pa se lahko neoblino.Zakupodajalec mora izroiti stvar v rabo in uivanje, pobiranje naravnih plodov, stvar moraizroiti v neposredno posest, trepeti rabo in uivanju v asu trajanja zakupa. Med zakupom morastvar vzdrevati, stroke rabe trpi zakupnik. Zakupodajalec jami za stvarne in pravne napake.e ima stvar ob izroitvi neodpravljivo napako lahko zakupnik odstopi od pogodbe ali zahtevaznianje zakupnine. Zahteva lahko tudi odkodnino. e se da napako odpravit lahko zakupnik

zahtevo odpravo napake. Od pogodbe lahko zakupnik odstopi le, e tudi po dodatnem rokuzakupodajalec ne odpravi napak.e se v primeru pravnih napak ugotovi, da ima 3. Pravico do rabe stvari je pogodba razvezana posamem zakonu. Zakupodajalec mora zakupniku povrniti kodo.Zakupodajalec ne odgovarja za stvarnopravne napake, e so bile ob sklenitvi pogodbe zakupnikuznane ali mu niso mogle ostati neznane.Zakupnik ima dolnost plaati najemnine v dogovorjenih rokih, varovati predmet zakupa,prepovedano je spreminjati zakupljeno stvar, obveanje zakupodajalca o stvarnih in pravnihnapakah. Zakupnik mora rabo izvajati v skladu s pogodbo, stvar uporablajti kot dobre gospodar, ni

odgovoren za obrabo stvari. Vrniti jo mora ob dogovorjenem asu.Zakupna pogodba preneha s potekom roka, z redno odpovedjo (8 dni odpovedni rok), z izrednoodpovedjo zakupodajalca, zaradi unienja stvari zaradi vije sile. Zakup pa se lahko nadaljuje tudie zakupodajalec umre.


16/21

81.Katera je glavna razlika med posodbeno pogodbo in zakupno pogodbo?Glavna razlika med posodbeno in zakupno pogodbo je plailo za zakup. Zakupojemaleczakupodajalcu izroi zakupnino za doloeno stvar, ki jo ima nato v uporabi. Pri posodbenipogodbi tega ni. Posodbenik stvar izroi v rabo izposojevalcu a posojilo jemalec ne plaazakupnine za uporabo stvari.

82.Katere so glavne pravice in obveznosti pri zakupni pogodbi po OZ?587 len 618 len OZ

83.Katere so bistvene znailnosti podjemne pogdbe?Je pogodba katere predmet je opravljanje dejavnosti. S podjemno pogodbo se podjemnikzavezuje opraviti doloen posel (dolguje uspeh posel mora opraviti). Naronik je dolanplaati za opravljen posel.Predmet podjemne pogodbe je lahko tako izdelava kot sprememba stvari, telesno ali umskodelo. Podjemna pogodba velja za sklenjeno tudi, e plailo ni doloeno. Stranke pri podjemnipogodbi sta podjemnik in naronik.Podjemnikove obveznosti so izvritev posla, in odgovarjanje za neuspeh. Lahko opravi posel

po pomonikih, za njihovo delo pa odgovarja kot bi ga opravil sam. Dolan je omogoitinadzorovanje posla in ravnati po naroenih navodilih. Opozoriti mora naronika na napake vmaterialu, ki ga je izroil dolnik in na pomanjkljivosti v naroilu. Hraniti stvari in zanjeskrbeti med izvrevanjem posla kot tudi e po prevzemu.Naronik mora prevzeti delo, ki je bilo izvreno po pogodbenih doloilih in pravilih posla inseveda obveznost plaila.Izvreni posel mora biti pomemben za obiajno rabo/promet, imeti mora lasnosti,ki sopotrebne posebno rabo e je bila ta raba podjemniku znana. Izdelan mora biti v skladu zvzorcem, modelom.

84.Kako jami podjemnik za stvarne napake (pred zahtevo za pregled in prevzem in po tem)e naronik graja napake potem postavi podjemniku e dodaten rok za odpravo napak, e

podjemnik napak ne odpravi lahko naronik od pogodbe odstopi in zahteva odkodnino.Po opravljenem poslu mora za oitne napake naronik grajati po pregledu, nemudoma inzahteva odpravo napak, e je delo neuporabno lahko odstopi od pogodbe in zahteva povrailokode. Podjemnik pa ima pravico odkloniti odpravo napak, e bi to zahtevalo pretiranestroke, naronik lahko zato zahteva znianje plaila in povrailo kode ali pa odstopi odpogodbe.Pri skritih napakah naronik lahko uveljavlja skrite napake le, e obvesti podjemnika o njejim prej, vendar najkasneje v 1 mesecu od kar je bila napak odkrita.

85.Kdo nosi nevarnost nakljunega unienja materiala , e ga je dal podjemnik oziromanaronik?

e je material podjemnikov nevarnost pred izroitvijo nosi podjemnik in ne more zahtevati

plaila za svoje delo, unienje material pa podjemnika ne odvee pogodbene obveznosti.Podjemnikovo tveganje preneha, e je naronik v zamudi in v tem primeru preide nevarnostnakljunega unienja materiala na naronika.e je material naronikov in je bil unien po nakljuju podjemnik zanj ne odgovarja, vendarpa nima monosti zahtevati plaila, nevarnost nosi naronik.

86.Kako bi opredelili gradbeno pogodbo in njene znailnosti?Je podjemna pogodba s katero se izvajalec zavezuje, da bo po doloenem naroilu vdogovorjenem asu opravil gradbena dela. Naronik pa se zavezuje, da bo za to plaaldoloeno ceno. Zahtevana je pisna oblika.Napako se mora grajati v 6 mesecih odkar je ugotovljena. Uveljavlja pa se lahko pravica venem letu od grajanja napake. Sploni rok za uveljavljanje napake je dve leti.


17/21

87.Kateri so glavni notranjepravni in mednarodni pravni viri, ki urejajo prevozne pogodbe?Kaken je glede na to, stvarni pomen ureditve prevozne pogodbe v OZ?V notranjih virih: ZPPP, ZPPCP-1, ZOSRL, PZMednarodni viri: Enotna pravila o pogodbi o mednarodnem eleznikem prevozu potnikov inprtljage, enotna pravila o mednarodnem prevozu blaga, konvencija o pogodbi za mednarodnicestni prevoz blaga.

88.Katere so pogodbene stranke in udeleenci ter njihove pravice in obveznosti pri pogodbi oprevozu stvari.

Prevozna pogodba je med prevoznikom in pogodbeno stranki, ki prevoz naroi. Prevoznik sezavezuje, da bo prepeljal na doloen krajkakno stvar. Druga stranka se zavee da bo prevoznikaplaalain jo tam izroil poiljatelju ali prejemniku. Pogodba o prevozu stvari je pogodba v koristtretje osebe. Potreben je tovorni list in potrdilo o prevzemu prevoza. Poiljatelj mora plaatiprevoz in stroke. Ima dolnost obveanja o poiljki, kam jo peljati, koliko.priskrbeti mora tudiovojnino za poiljko.Prevoznik pa mora prepeljati stvar po dogovorjeni poti, ustaviti prevoz in vrniti poiljko, e takozahteva poiljatelj. Obveati mora o podrobnostih, ki bi lahko vplivale na prevoz.

89.Katere so bistvene znailnost shranjevalne pogodbe?Shranjevalno pogodbo skleneta polonik in shranjevalec. Shranjevalec se zavezuje, da bo stvarhranil in jo poloniku vrnil ko jo bo ta zahteval. Shranjevalec nima pravice do plaila za svoj trud,razen e je bilo plailo dogovorjeno. Shranjevalec tudi ne sme uporabljati stvari. Predmet pogodbeja lahko premina stvar.Shranjevaleve obveznosti so hramba in vrnitev stvari, obveanje polonika o vsaki spremembina stvari in nevarnosti pokodbe stvari. stvar mora vrniti takno kot jo je prejel. Hraniti jo morakot lastno ali kot dober gospodar. Odgovoren je za morebitno nakljuno unienje ali pokodbostvari, e jo je uporabljal. Drugae naeloma ni odgovoren.Polonik mora povrniti stroke hrambe in stroke za ohranitev stvari in kode. Lahko odstopi odpogodbe kadarkoli. e od pogodbe odstopi shranjevalec mora polonik stvar prevzeti v najkrajem

monem asu, roku.

90.Kateri dve posebni vrsti shranjevalne pogodbe obstajata in v em se razlikujeta od splonihpravil o shranjevalni pogodbi?

Gostinska hramba

91.Kakna je ureditev gostinske hrambe, zlasti glede strank, odgovornosti gostinca?Gostinci so v takem pravnem poloaju, kot da bi sklenili shranjevalno pogodbo, eprav jeniso. Odgovornost gostinca je treh vrst, splona, posebna in popolna. Gostinec odgovarja zaizgubljene stvari stran vendar le v vrednosti 298, 65 eur. V primeru nastanitve dogovarja vvrednost 625,99 eur. Odgovornost je v primeru unienja ali pokodovanja zaradi okoliin, kise jim ni dalo izogniti, je izkljuena. Gostinec pa dolguje popolno odkodnino, e je koda

nastala po njegovi krivdi ali po krivdi osebe za katero odgovarja. e gostinec neutemeljeno nesprejme stvari v hrambo je dolan gostu popolno odkodnino za kodo.Ima pa tudi pridrno pravico in sicer gostinci ki sprejemajo goste na prenoie imajo pravicopridrati stvari, ki so jih gostje prinesli s seboj, do popolnega plaila za njihovo prenoitev indruge storitve.

92.Bistvene znailnosti pogodbe o naroilu? Kako jo razmejiti pod pogodbe o zaposlitvi inpodjemne pogodbe?

Mandat je isto kot pogodba o naroilu, s pogodbo o naroilu pa se prevzemnik naroila zavezujenaroitelju, da bo zanj opravil doloene posle. Prevzemnik naroila ima pravico do plaila zanjegov trud. Pogodba o naroilu je praviloma obojestransko zavezujoa. Obe stranki imatadolnosti druga do druge. Lahko se dogovorita da prevzemnik nima pravice do plailaenostransko zavezujoa.


18/21

Opravljanje poslov je eden bistvenih znakov pogodbe o naroilu. Obsega pravnoposlvna ravnanja,hkrati pa oprava poslov povzroa negotovost pri razmejitvi med pogodbo o zaposlitvi, podjemnopogodbo in pogodbo o naroilu. Pri pogodbi o zaposlitvi delavec dolguje delo, ki ga moraopravljati po delodajalevih navodilih, delodajalec dolguje plailo. Prevzemnik naroila morasicer opraviti doloene posle, medtem ko mora delojemalec opravljati dolono vrsto dela. Pogodbao zaposlitvi je namenjena praviloma opravljanju doloenega dela ne pa opravi doloenih poslov,temu je namenjena pogodba o naroilu.Prevzemnik naroila mora ravnati po navodilih naroitelja, e ta ni dal nobenih naroil pa jedolan ravnati kot dober gospodar/gospodarstvenik, paziti mora na naronikove interese. Opozoritimora naroitelja za doloene zadeve ki bi mu lahko kodovale,. Odmik od naroila in navodil jemogo samo z naroiteljevim soglasjem. e prekorai naroilo ali se odmakne od navodilprevzame mesto poslovodja brez naroila. Prevzemnik mora naroilo izvriti osebno. Oopravljenem poslu mora izdati raun.

93.Bistvene znailnosti pogodbe o kontroli blaga in storitev?S pogodbo o kontroli blaga se vrilec kontrole zavezuje, da bo strokovno in nepristranskoopravil dogovorjeno kontrolo blaga in izdal o tem potrdilo, naronik kontrole pa se zavezuje

da bi plaal. Vrilec kontrole mora nadzor opraviti, dolgujeuspeh. Enaka je podjemni pogodbiin se jo razume kot njeno podvrsto.Predmet nadzora je lahko le blago.

Vrilec kontrole mora ravnati kot je doloeno v pogodbi, kontrola mora biti opravljenastrokovno in nepristransko. Nina so doloila k bi vrilcu nalagala dolnosti ki bi lahkovplivale na njegovo nepristranskost ali na pravilnost listine o opravljeni kontroli. Lahko predadelo drugemu. Hraniti mora blago, vzorec blaga pa najmanj 6 mesecev. Ima zastavno praviconad blagom izvrenim v kontrolo.Naronik mora plaati za opravljeno kontrolo in hrambo blaga. Vrilcu kontrole mora povrnitivse stroke, ki jih je le ta plaal zanj. Naronik lahko od pogodbe odstopi, dokler ni opravljenakontrolae ne plaa sorazmeren del plaila in mu povrne kodo.

94.Bistvene znailnosti pogodbe o organiziranju potovanja?Zelo podobna podjemni. Z njo se organizator zavee priskrbeti skupek storitev proti plailuskupne cene. Potnik se zavezuje, da bo organizatorju za to plaal kupno ceno. Organizatordostikrat ne opravi vseh storitev sam. sklenitev pogodbe mora biti pisna ali izdati pisno podtdilo opotovanju. Potnik v vsakem primeru sprejme dokaz o organizatorjevih obveznosti.

95.Kaj je bistvo zavarovalne pogodbe, kakne vrste pogodba je?Je pogodba s katero se zavarovalec zavezuje, da bo zavarovalnici plaal zavarovalno premijoali prispevek, zavarovalnica pa se zavezuje, da bo, e se zgodi zavarovalni primer izplaalazavarovalnino ali odkodnino ali storila kaj drugega. Je dvostransko zavezujoa pogodba.Zavarovaneva dajatev je brezpogojna, zavarovalniina pa ni. Izplailo zavarovalnine aliodkodnine je odvisno od negotovega in neodvisnega bodoega dogodka.

Bistveni sploni znaki dejanskega stanu so: zavarovalni primer, zavarovalna premija aliprispevek, zavarovalnina ali odkodnina, zavarovalec, zavarovanec, zavarovalnica. Je znailnapogodba o tveganju. Je praviloma pisna.

96.Kateri dve vrsti zavarovalnih pogodb obstajata? Katere so znailnosti vsake od obeh vrst, vem se razlikujeta?Premoenjske in osebne zavarovalne pogodbe.

97.Kaj je zavarovalni primer in katere so podrobnosti, ki jih ureja OZ glede zavarovalnegaprimera?

Je dogodek, zaradi katerega se sklene zavarovanje. S stalia zavarovalnice je to dogodekzaradi katerega mora izplaati zavarovalnino/odkodnino. Je dogodek ki je bodo, negotov inneodvisen od izkljune volje pogodbenikov. Zavarovalna pogodba, ki bi nastala po dogodku je


19/21

nina. e je zavarovalni primer povzroen namenoma ali s prevaro, zvijao zavarovalnica nizavezana za nikakrnje kritje.Razlikuje se pri premoenjskem in osebnem zavarovanju. Pri premoenjskem gre zazavarovanje premoenja pred njegovim zmanjanjem, pri osebnem pa se zavaruje prednastankom izgub ki bi nastale na oseb i sami.

98.Kaj je zavarovalna vsota in kaj lastna udeleba pri zavarovanju?Pojem ni opredeljen. V premoenjskem zavarovanju ni zavarovalna vsota ni drugega kotnajvijiznesek zavarovaleve dajatvene dolnosti. Veinoma se dogovarja prosto, izjemomaje dogovorjena zakonsko, pri zakonskih zavarovanjih, je najmanja zavarovalna vsota.

99.Katere so znailnosti zavarovanja pred odgovornostjo? Natej nekaj primerov zavarovanjpred odgovornostjo, ki so obvezna v RS?

Pri zavarovanju pred odgovornostjo se zavarovalec zavaruje pred nevarnostjo, da bi moraltretjemu povrniti kod in plaati odkodnino iz svojega premoenja. Zavarovalec sam nima iztega zavarovanja nobenega zahtevka do zavarovalnice. Zahtevek ima le tretja oseba. Je dokajpogosto, med drugim tudi zaradi obveznih zavarovanj vozil.direkten zahtevek tretjega

okodovanca do zavarovalnice. Obvezno zavarovanje vozil sicer v prometni nesrei uinkovitovaruje tretjega ne pa tudi odgovornega. Njegova izguba ni vkljuena v zavarovanje. Premoenjskeizgube lahko zavarovalec preprei s sklenitvijo kasko zavarovanja.

100. Kaj je bistvo drube zasebnega prava?DZP je druba, v kateri so udeleeni drubeniki z enakimi pravicami in obveznostmi,prispevki drubenikov morajo biti enaki, razen e je dogovrjeno drugae. Pri odloanju imavsak drubenik en glas, drubene zadeve pa naj bi drubeniki vodili enakopravno in soglasno.V DZP ni kapitalskih deleev in za njeno vodenje naj drubeniki ne bi dobili plaila, vendar jedopuena monost druganega drubeno-pogodbenega dolila.Dzp ni pravna oseba, v tem se razlikuje od gospodarskih drub. Ne more imeti lastnega imena,firme. Je torej osebna druba brez pravne osebnosti z mono personalistino noto. Notranje

razmerje se tie le drubenikov samih zunanje pa se nanaa na razmerje drube do tretjih.DZP mora imeti vsaj dva drubenika. Ustanovi se z drubeno pogodbo in ni vpisana v nobenregister obstaja od sklenitve dr. pogodbe naprej. Drubeniki si prizadevajo za dosegoskupnega namena, dolni so nositi del izgube.

101. V em se razlikuje DzP od gospodarskih drub? V em je podobna nekaterimgospodarskim drubam?Od njih se razlikuje po tem da DZP ni pravna oseba medtem ko gospodarske drube so, z izjemotihe drube in ustanov in drutev. DZP tudi nima lastnega imena oziroma firme medtem ko gadruge gospodarske drube morajo imeti.

102. Kako je urejeno poslovodstvo v DZP in kako zastopanje?Poslovodstvene zadeve, med katere spada tudi zastopanje drube naeloma opravljajo vsidrubeniki skupno sin soglasno. Z drubeno pogodbo se lahko doloi drugae. Drubeniki imajopravicobiti obveeni o poslih in zadevah drube, ta pravica je tudi ena izmed upravljavskihpravic. Vodenje poslov je stvar drubenikov in tega ne morejo prenesti na koga drugega in gamorajo izvrevati osebno. Poslovodei drubeniki morajo pri opravljanju poslov ravnati sskrbnostjo kot v lastnih poslih. Za poslovodje se smiselno uporabljajo dolobe o pogodbi onaroilu. Iz utemeljenih razlogov lahko drubeniki kateremu odvzamejo upravienje doposlovodstva.Poslovodja zastopa drubo le e nastopa v njenem imenu. Zadoa e e nastopa v imenudrubenikov.

103. Kdo je imetnik premoenja DZP, glede na to da DZP ni pravna oseba? Kdo je odgovorenza drubene obveznosti in kako?


20/21

Tako s prispevki drubenikov kot iz poslovanja nastalim premoenju imajo drubeniki enakesolastninske ali soimetnike delee. Dr pogodba sicer lahko doloi da niso enaki, ne pa tudi da bina primer nastala skupna lastnina. Drubeniki imajo delee na premoenju drube.. drubenopremoenje je pravzaprav le skupek solastnikih ali druganih soimetnikih deleev. Vendar je todrubeno premoenje le po imenu, ne pa tudi po vsebini.Drubeniki so solidarni upniki terjatev, ki nastanejo s nastopom poslovodje v drubenemi imenu.

104. Kaj so znailnosti porotvene pogodbe?Porotvena pogodba je pogodba med porokom in upnikom. Z njo se porok zavezuje upniku,da bo izpolnil veljavno in zapadlo obveznost nekoga tretjega (gl. dolnika), e ta tega ne bistoril. Je ena izmed oblik zavarovanja posojil.Sklene se med porokom in upnikom. Porokova obveznost do upnika je samostojna. Porokizponjuje svojo obveznost. Praviloma je porotvena pogodba enostransko zavezujoa koristipa glavnemu dolniku, ki pa ni stranka porotvene pogodbe. Temelji na obveznostnemrazmerju, ki obstaja med glavnim dolnikom, in upnikom. Govorimo o dveh razmerjih:

O glavnem dolgu, to je o razmerju med upnikom in glavnim dolnikom O porotvenem razmerju med porokom in upnikom

Prvo pravno razmerje je nujno da nastanek in nadaljnji obstoj porotvene pogodbe in tudi za obsegporokove obveznosti.

105. V kaknem razmerju sta porokova obveznost do upnika in obveznost upnika doglavnega dolnika?Porok se upniku zavee da bo poravnal zapadlo in veljavno terjatev glavnega dolnika, e je le tane bo izpolnil. Je samostojna obveza. S tem, ko porok poravna obveznost glavnega dolnika jeglavni dolnik obveznosti prost. Porok pa ima regresni zahtevek nasproti glavnemu dolniku.Upnikove pravice po zakonu preidejo na poroka.

106. Kakne ugovore ima porok? Kaj pa e se zavee kot porok in planik?Ugovor iz razmerja DOLNIK POROK: porok lahko uveljavlja iste ugovore kot glavni

dolnik, razen strogo osebnih, npr zastaranje terjatve. Dolnikova odpoved in dolnikovapripoznava upnikove terjatve nimata uinka nasproti poroku. Porok sicer ni dolanuveljavljati ugovorov, ki jih ima glavni dolnik, e pa jih pa se pojavi nevarnost, da bo njegovregresni zahtevek do glavnega dolnika ugasniloz namre nalaga poroku, da glavnegadolnika obvesti o nameravanem plailu. e tega ne stori ima glavni dolnizoper njega vsepravna sredstva s katerimi bi lahko zavrnil upnikov zahtevek, med njimi so tudi ugovori, ki jihje imel gl. dolnik zoper upnika.Ugovor iz razmerja POROKUPNIK: Porok lahko v tem razmerju uveljavlja osebneugovore. Ti lahko temeljijo ne le na porotveni pogodbi, temve tudi na drugih pravnihrazmerjih. Ugovarja lahko namre ninost porotvene pogodbe, ker ta ni bila sklenjena v pisniobliki ali pa pobotanje vzajemnih terjatev. Porok lahko od upnika zahteva naj najprej terja odglavnega dolnika.

107. Kaj to pomeni, da se nek porok zavee kot porok in planik?To pomeni, da potem porok odgovarja upniku kot glavni dolnik za celo obveznost in tudi kotvzajemni dolnik. To pa pomeni da nima ugovora za prehodno zahtevo naj upnik terja od glavnegadolnika. Odgovornost poroka kot poroka in planika se predpostavljapredvsem pri odgovornostiza obveznosti iz gospodarske pogodbe.

108. V em se banna garancija razlikuje od porotva?Banna garancija je pogodba s katero banka prevzame obveznost nasproti prejemnikugarancije, da mu bo poravnala obveznost, katere tretja oseba ob zapadlosti ne bi izpolnila, ebodo izpolnjeni v garanciji navedeni pogoji.Glavna razlika med porotvom in banno garancijo je da pri banni garanciji prevzemaobveznost upniku banka in ne kdorkoli. Obveznost banke je poleg tega vselej denarna.


21/21

109. Kaj so znailnosti banne garancije brez ugovora?Gre za banno garancijo pri kateri se banka zavee, da ne bo uveljavljala proti upraviencuugovorov, ki jih naroitelj kot dolnik lahko uveljavlja proti upraviencu. Kljuno pri tej garancijije da se banka odpove uveljavljanju ugovorov, ki jih ima glavni dolnik do upnika.Slabost te garancije je da jo upnik lahko zlorabi in jo uveljavi brez razloga. Veliko veje tveganjekot pri porotvu. Naroitelj je banki dolan plaati vsak znesek, ki ga je banka plaala na podlagigarancije brez ugovora. Upnik pa je dolan naroitelju povrniti znesek, e je neutemeljenozahteval poravnavo obveznosti od banke.

110. Katere so znailnosti nakazila?Z nakazilom nakazovalec pooblasti nakazanca, da na njegov raun izpolni nekajprejemnikunakazila, prejemnika nakazila pa pooblaa, da v svojem imenu sprejme nakazilo.Nakazanec praviloma ne bo izpolnil nekaj prejemniku, e za to ne bo imel dobrega razloga.Prejemnik nakazila ne pridobi pravice do nakazanca e z nakazovalevo podelitvijo upravienjanakazancu, da izpolni. Prejemnika ima pravico zahtevati od nakazanca ele, ko nakazanec izjaviprejemniku, da nakazilo sprejema. S

Documents

Vprasanja Obligacije