VPŠ

VISOKA POSLOVNA ŠOLA DOBA MARIBOR

PRISTOJNOSTI ŽUPANA V POSTOPKU PRIPRAVE, SPREJEMANJA IN

IZVRŠEVANJA OB ČINSKEGA PRORAČUNA

(diplomsko delo)

FRANC K ANGLER

Maribor, marec 2008

M ENTOR: PROF. DR. ERVIN MAURIČ

LEKTOR : IVAN ŽIGART, PROF.

PREVOD POVZETKA : MILAN TOPOLNIK, PROF.

2

POVZETEK V zaključni strokovni nalogi obravnavam eno izmed vprašanj, ki je povezano s financiranjem delovanja občin. To je vprašanje sprejemanja občinskega proračuna, v tem okviru pa še posebej pristojnosti župana v postopku priprave, sprejemanja in izvrševanja občinskega proračuna. Gre za prvi pogled za 'ožje' vprašanje, ki pa ima vendarle pomemben vpliv na kvaliteto proračuna vsake posamezne občine. Sicer pa je - po določbah Zakona o lokalni samoupravi in drugih zakonov - ena izmed temeljnih nalog župana, da predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun in zaključni račun proračuna, ki sta temeljna splošna pravna akta s področja finančnega delovanja in poslovanja občine. S tem je povezana tudi županova skrb in odgovornost za izvajanje zakonov in predpisov občinskega sveta, predstavljanje in zastopanje občine, posebej pa tudi odgovornost za izvrševanje proračuna. Izpostavil bi, da se med pripravo in kasneje izvrševanjem občinskega proračuna tesno prepletajo naloge župana in za finance pristojnega organa občinske uprave. Takšna ureditev je ne le smiselna, pač pa tudi nujna. Župan je namreč funkcionar, voljen na lokalnih volitvah in ni oziroma se od njega ne pričakuje, da bo strokovnjak na vseh področjih občinskega delovanja. Zato je posebej na področju priprave in izvrševanja občinskega proračuna nujno sodelovanje med županom in za finance pristojnim organom občinske uprave, ki opravlja zlasti strokovne naloge s področja javnih financ ter v tem okviru tudi s področja priprave in izvrševanja občinskega proračuna.

SUMMARY In my final work, I deal with one of the issues associated with financing municipalities. This is the issue of adopting a municipal budget. And within this framework, it is particularly about the mayor’s competences in the procedure for preparing, adopting and implementing the municipal budget. It is also about the first review of the narrow issue that has nevertheless an important impact on the quality of the budget of each single municipality. Anyway, according to the provisions of the Local Self-Government Act and other acts, one of the basic tasks of a mayor is to propose and submit a budget and the annual financial statement of the municipal budget (i.e., general legal acts in the fields of financial and municipal operations) to the municipal council for adoption. The mayor's due care and responsibility for implementing the statutes and regulations of the municipal council, representing the municipality and particularly his / her responsibility for the budget execution are also associated with the mentioned above. I would like to emphasize that during preparation and, later, implementation of the municipal budget, the mayor's tasks and the tasks of the municipal government body authorized for finance are closely intertwined. Such an organisation is not only logical, but also necessary. Namely, the mayor is an official elected in local elections. He is no universal expert. Therefore, he is not expected to be an expert in all the fields of municipal operations. Thus, especially in preparing and executing the municipal budget, the collaboration between the mayor and the municipal government body authorized for finance (the latter mainly performs specialist tasks in the fields of public finance, preparation and execution of the municipal budget) is necessary.

3

KAZALO

Uvod .............................................................................................................6

1 Sistem lokalne samouprave v Republiki Sloveniji ..........................................7

1.1 Ustavni temelji ureditve lokalne samouprave v Sloveniji ............................. 10

2 Organi občine in njihove naloge .................................................................. 13

2.1 Naloge občinskega sveta .............................................................................. 13

2.2 Naloge župana ............................................................................................. 14

2.3 Naloge nadzornega odbora .......................................................................... 15

2.4 Naloge občinske uprave ............................................................................... 15

3 Financiranje občin ....................................................................................... 16

3.1 Ugotavljanje in financiranje primerne porabe v občinah .............................. 18

3.2 Sofinanciranje nalog, programov in investicij občin..................................... 21

4 Proračun občine ........................................................................................... 24

4.1 Cilji občinskega proračuna in načela ZJF ..................................................... 26

4.2 Priprava in sestava občinskega proračuna in finančnega načrta .................... 27

4.2.1 Klasifikacije javnofinančnih prejemkov in izdatkov..................................... 27

4.2.1.1 Institucionalna klasifikacija proračunskih uporabnikov ................................ 27

4.2.1.2 Ekonomska klasifikacija proračunskih uporabnikov .................................... 29

4.2.1.3 Programska klasifikacija proračunskih uporabnikov .................................... 29

4.2.2 Sestavine proračuna ..................................................................................... 29

4.2.2.1 Splošni del proračuna .................................................................................. 30

4.2.2.2 Posebni del proračuna .................................................................................. 32

4.2.2.3 Načrt razvojnih programov .......................................................................... 33

4.2.3 Priprava proračuna in finančnega načrta ...................................................... 34

4.2.3.1 Priprava proračuna ...................................................................................... 34

4.2.3.1.1 Priprava načrta razvojnih programov ............................................................. 35

4.2.3.1.2 Priprava in predložitev finančnega načrta posrednega uporabnika občinskega

proračuna .................................................................................................... 36

4.3 Sprejemanje proračuna ................................................................................ 36

4.3.1 Postopek sprejemanja proračuna .................................................................. 36

4

4.3.2 Vsebina odloka o proračunu ........................................................................ 37

4.4 Izvrševanje proračuna .................................................................................. 38

4.4.1 Prerazporejanje proračunskih sredstev ......................................................... 38

4.4.2 Začasno zadržanje izvrševanja proračuna .................................................... 39

4.4.3 Vključevanje nenačrtovanih prejemkov in izdatkov v proračun ................... 40

4.4.4 Proračunska rezerva..................................................................................... 41

4.4.5 Prevzemanje obveznosti v breme proračuna ................................................ 42

4.4.6 Izplačila iz proračuna in vplačila vanj .......................................................... 43

4.4.7 Proračunski sklad ........................................................................................ 43

4.4.8 Sistem računov za izvrševanje občinskega proračuna................................... 43

4.4.9 Poročanje o doseženih ciljih in rezultatih ter izvrševanju proračuna ............. 44

4.5 Računovodstvo ............................................................................................ 44

4.6 Zaključni račun proračuna ........................................................................... 45

Sklep ........................................................................................................... 46

Literatura ..................................................................................................... 47

Viri .............................................................................................................. 48

KAZALO SLIK

SLIKA 1: OBČINE V SLOVENIJI ……………………………………………………………...…..………….9

5

KRATICE IN OKRAJŠAVE

MELLS - Zakon o ratifikaciji Evropske listine lokal ne samouprave

/MELLS/ (Uradni list RS, št. 15/1996).

Ustava RS - Ustava Republike Slovenije /Ustava RS/ (Uradni list Republike

Slovenije, št. 33/91-I, 42/1997, 66/2000, 23/2003, 69/2004, 68/2006).

ZDPN-2 - Zakon o davku na promet nepremičnin /ZDPN-2/ (Uradni list RS,

št. 117/2006).

ZFO-1 - Zakon o financiranju občin /ZFO-1/ (Uradni list RS, št. 123/2006,

101/2007 Odl. US: U-I-24/07-66).

ZJF - Zakon o javnih financah /ZJF/ (Uradni list RS, št. 79/1999,

124/2000, 79/2001, 30/2002, 56/2002-ZJU, 127/2006-ZJZP, 14/2007-

ZSPDPO).

ZJU - Zakon o javnih uslužbencih /ZJU/ (Uradni list RS, št. 63/2007-

uradno prečiščeno besedilo).

ZLS - Zakon o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/2007-

uradno prečiščeno besedilo).

ZR - Zakon o računovodstvu /ZR/ (Uradni list RS, št. 23/1999, 30/2002-

ZJF-C).

ZSDrP - Zakon o spremljanju državnih pomoči /ZSDrP/ (Uradni list RS, št.

37/2004).

ZSPDPO - Zakon o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin

/ZSPDPO/ (Uradni list RS, št. 14/2007).

ZUODNO - Zakon o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih obmo čij

/ZUODNO/ (Uradni list RS, št. 60/1994 (69/1994 - popr.), 69/1994,

73/1994 Odl.US: U-I-183/94, 73/1995 Odl.US: U-I-304/94-9, 56/1998

(75/1998 - popr.), 67/1998 Odl.US: U-I-285/98, 67/1998 Odl.US: U-I-

301/98, 72/1998 Odl.US: U-I-294/98, 72/1998 Odl.US: U-I-354/98,

72/1998 Odl.US: U-I-341/98, 75/1998, 28/2001 Odl.US: U-I-416/98-

38, 52/2002, 27/2006, 61/2006).

6

Uvod

Problematiko lokalne samouprave je mogoče proučevati z več vidikov: teritorialnega,

funkcionalnega, organizacijskega, materialnega, pravnega, informacijskega idr.

Ugotavljam, da je materialni vidik, v okviru tega pa predvsem ustrezen sistem

zagotavljanja zadostnih finančnih sredstev za delovanje samoupravnih lokalnih

skupnosti - občin, ključnega pomena za uspešnost delovanja občin.

V uvodnih mislih bi želel izpostaviti, da si tudi sam, že v času opravljanja funkcije

poslanca v Državnem zboru Republike Slovenije, še posebej pa sedaj, ko opravljam

funkcijo župana Mestne občine Maribor, prizadevam za ustrezen sistem financiranja

občin, ko je sistem, ki bi dejansko omogočal izvajanje vseh nalog, ki so predvidene z

ustavo in zakoni in ki po naravi stvari spadajo v občinsko pristojnost.

Tudi v mojih prizadevanjih za decentralizacijo v Republiki Sloveniji posebej

izpostavljam, da je pri prenosu nalog in pristojnosti z državnega na lokalni (pokrajinski,

mestni, občinski) nivo posebej pomembno, da temu prenosu sledi tudi ustrezen prenos

oziroma zagotavljanje potrebnih finančnih in drugih sredstev. Decentralizacija, katere

nujni sestavni del ni tudi 'finančna decentralizacija', sploh ni prava decentralizacija.

V zaključni strokovni nalogi, ki je pred vami, obravnavam eno izmed vprašanj, ki je

povezano s financiranjem delovanja občin. To je vprašanje sprejemanja občinskega

proračuna, v tem okviru pa še posebej pristojnosti župana v postopku priprave,

sprejemanja in izvrševanja občinskega proračuna. Gre za prvi pogled za 'ožje' vprašanje,

ki pa ima vendarle pomemben vpliv na kvaliteto proračuna vsake posamezne občine.

Sicer pa je - po določbah Zakona o lokalni samoupravi in drugih zakonov - ena izmed

temeljnih nalog župana, da predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun in zaključni

račun proračuna, ki sta temeljna splošna pravna akta s področja finančnega delovanja in

poslovanja občine. S tem je povezana tudi županova skrb in odgovornost za izvajanje

zakonov in predpisov občinskega sveta, predstavljanje in zastopanje občine, posebej pa

tudi odgovornost za izvrševanje proračuna.

7

1 Sistem lokalne samouprave v Republiki Sloveniji

V sodobnem času je država organizacija, ki predstavlja najvišjo obliko oblasti na

določenem ozemlju in sistem sodelovanja ljudi, v katerem se organizirajo, usmerjajo in

nadzorujejo vsa področja javnega življenja. Zato je eno osnovnih in ključnih vprašanj v

vsaki državi, kako bo zagotovljeno uresničevanje oblasti na njenem celotnem teritoriju,

kako bo organizirano uresničevanje javnih interesov in potreb prebivalcev, kako bo

država notranje teritorialno strukturirana oziroma kakšne (po teritoriju in vsebini)

teritorialne enote bodo v državi oblikovane ter na kakšen način bo zagotovila

financiranje izvajanja pristojnosti in nalog ožjih teritorialnih enot.

V vseh državah so za zagotovitev uresničevanja nalog na področju izvajanja

prvenstveno oblastne funkcije države in zagotavljanja javnih potreb in interesov ljudi, ki

se opravljajo v okviru izvršilne veje oblasti, oblikovane ožje teritorialne (lokalne) enote.

Če gre pri teh le za območne organizacijske enote ter za tehnično in organizacijsko

izvajanje nalog države izven centra, se v teoriji največkrat govori o teritorialni

organiziranosti države oziroma njene državne uprave in v okviru tega o upravni

decentralizaciji oziroma o dekoncentraciji kot oblikah izvajanja državnih nalog na ravni,

nižji od centralne.

V vseh sodobnih državah pa se oblikujejo tudi lokalne enote - samoupravne lokalne

skupnosti, katere po svojih lastnih organih, na svoj račun, v svojem imenu in (relativno)

samostojno, vendar pa v okviru ustave in zakonov ter pod določenim nadzorom države,

opravljajo znatno število nalog, ki se nanašajo na zadovoljevanje lokalnih interesov in

potreb prebivalcev. Kakšen koncept lokalne samouprave je (bo) uveljavljen v neki

državi, je odvisno od vrste dejavnikov: iz katerih temeljev izhaja ustavnopravna

ureditev; kateri so zastavljeni cilji neposrednega uresničevanja in izvajanja oblasti;

kakšna je vloga in položaj lokalne samouprave v okviru celotne državne in družbene

ureditve; vpliva zgodovinske tradicije; geografske oblikovanosti, obsežnosti in

poseljenosti ozemlja; zavesti o pripadnosti ljudi določenim lokalnim skupnostim;

stopnje gospodarske razvitosti; stopnje razvitosti komunalne in druge infrastrukture;

družbenega in osebnega standarda; socialne strukture prebivalcev; mentalitete

prebivalcev; racionalnosti pri izvrševanju oblasti ter zadovoljevanju in uresničevanju

potreb in interesov; kadrovskih potencialov za uresničitev določene organiziranosti;

upoštevanja mednarodnopravnih dokumentov; poznavanja teoretičnih izhodišč

posameznih konceptov oziroma sistemov ter poznavanja že uveljavljenih konceptov in

njihove uspešnosti v drugih državah; upoštevanja elementov upravno-organizacijske

8

racionalnosti; ugotavljanja perspektiv razvoja na tem področju itd. (Grafenauer &

Brezovnik 2006: 167 - 168)

Pri uresničitvi koncepta lokalne samouprave obstajajo med državami, kljub načelno

enakim izhodiščem iz Evropske listine lokalne samouprave, ki jo je Slovenija

ratificirala s sprejemom Zakona o ratifikaciji Evropske listine lokalne samouprave

/MELLS/ (Uradni list RS, št. 15/1996) v letu 1996, številne razlike glede vrst in števila

samoupravnih lokalnih skupnosti (občin, provinc, dežel…), njihovih nalog in

pristojnosti, stopnje samostojnosti, organizacijske strukture, volitev posameznih

organov, finančne moči, razmerja do države… Po drugi strani pa so si organiziranost in

delovanje ter druga vprašanja, povezana z uresničevanjem lokalne samouprave, v

različnih državah v mnogočem podobna.

Če se osredotočimo na ureditev lokalne samouprave v Sloveniji moramo najprej

opomniti, da je Slovenija enotno (unitarno) urejena država z okoli 2 milijonoma

prebivalci ter površino 20.273 km2, v kateri so z ustavo kot enote lokalne samouprave

predvidene občine in pokrajine (ki pa še niso ustanovljene). Slovenija je danes

razdeljena na 210 občin1 (11 mestnih). Glede na velikost občin, predvsem število

prebivalcev v občinah (to je povprečno 9.500) se umešča nekje na sredino članic EU2.

Najmanjša občina (Hodoš) ima okoli 400 prebivalcev, največja (Mestna občina

Ljubljana) pa ima okoli 280.000 prebivalcev. Največ občin ima med 2000 in 5000

prebivalcev.

1 Zakon o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij /ZUODNO/ (Uradni list RS, št. 60/1994

(69/1994 - popr.), 69/1994, 73/1994 Odl.US: U-I-183/94, 73/1995 Odl.US: U-I-304/94-9, 56/1998

(75/1998 - popr.), 67/1998 Odl.US: U-I-285/98, 67/1998 Odl.US: U-I-301/98, 72/1998 Odl.US: U-I-

294/98, 72/1998 Odl.US: U-I-354/98, 72/1998 Odl.US: U-I-341/98, 75/1998, 28/2001 Odl.US: U-I-

416/98-38, 52/2002, 27/2006, 61/2006). 2 Povprečno število prebivalcev po občinah v državah članicah EU je zelo raznoliko, tako imajo npr. v

povprečju pod 10.000 prebivalcev na občino v Češki Republiki (1.600), Franciji (1.600), na Cipru

(1.800), na Slovaškem (1.900), na Madžarskem (3.200), v Avstriji (3.400), v Latviji (4.300), v

Luksemburgu (3.700) in Španiji (4.900), v Estoniji (5.500), na Malti (5.800), v Nemčiji (5.900), v Italiji

(7.100); od 10.000 do 100.000 prebivalcev v Grčiji (10.200), v Sloveniji (10.300), na Finskem (11.600),

na Poljskem (15.500), v Belgiji (17.400), na Danskem (19.700), na Švedskem (30.700), na Nizozemskem

(32.200), na Portugalskem (36.000), na Irskem (44.900); nad 100.000 prebivalci pa imajo v povprečju

občine v Veliki Britaniji (135.700). (Falzon et al. 2004, 49)

9

Slika 1: Občine v Sloveniji

10

1.1 Ustavni temelji ureditve lokalne samouprave v Sloveniji

Ustava Republike Slovenije /Ustava RS/ (Uradni list Republike Slovenije, št. 33/91-I,

42/97, 66/00, 23/03, 69/04, 68/06) vsebuje določila, ki se nanašajo na ureditev lokalne

samouprave že v splošnih določbah, kjer je v 7. členu določeno: »V Sloveniji je

zagotovljena lokalna samouprava«, še posebej pa v posebnem podpoglavju z naslovom

»Lokalna samouprava«, kjer se na lokalno samoupravo nanaša 7 členov:

• 138. člen določa, da prebivalci Slovenije uresničujejo lokalno samoupravo v

občinah in drugih lokalnih skupnostih,

• po določbah 139. člena je občina samoupravna lokalna skupnost, katere območje

obsega naselje ali več naselij, ki so povezana s skupnimi potrebami in interesi

prebivalcev. Občina se ustanovi z zakonom po prej opravljenem referendumu, s

katerim se ugotovi volja prebivalcev na določenem območju. Zakon tudi določi

območje občine;

• 140. člen opredeljuje delovno področje samoupravnih lokalnih skupnosti. V

pristojnost občine spadajo lokalne zadeve, ki jih občina lahko ureja samostojno in

ki zadevajo samo prebivalce občine. Država lahko z zakonom prenese na občino

opravljanje posameznih nalog iz državne pristojnosti, če za to zagotovi tudi

potrebna sredstva. V zadevah, ki jih je na organe lokalne skupnosti prenesla

država, opravljajo državni organi tudi nadzor nad primernostjo in strokovnostjo

njihovega dela;

• 141. člen obravnava mestno občino. Mesto lahko dobi po postopku in ob pogojih,

ki jih določa zakon, status mestne občine. Mestna občina opravlja kot svoje tudi z

zakonom določene naloge iz državne pristojnosti, ki se nanašajo na razvoj mest;

• 142. člen določa, da se občina financira iz lastnih virov. Občinam, ki zaradi slabše

gospodarske razvitosti ne morejo v celoti zagotoviti opravljanja svojih nalog,

država v skladu z zakonsko določenimi načeli in merili zagotovi dodatna sredstva;

• v 143. členu je opredeljena pokrajina. Pokrajina je samoupravna lokalna

skupnost, ki opravlja lokalne zadeve širšega pomena in z zakonom določene

zadeve regionalnega pomena. Pokrajine se ustanovijo z zakonom, s katerim se

določi njihovo območje, sedež in ime. Zakon sprejme državni zbor z dvotretjinsko

večino glasov navzočih poslancev. V postopku za sprejem zakona mora biti

zagotovljeno sodelovanje občin. Država z zakonom prenese na pokrajine

opravljanje posameznih nalog iz državne pristojnosti, mora pa jim za to zagotoviti

potrebna sredstva;

• po določbah 144. člena državni organi nadzorujejo zakonitost dela organov

lokalnih skupnosti.

11

Ker so predmet proučevanja v tem delu pristojnosti župana v postopku sprejemanja

občinskega proračuna moramo ob navedenih ustavnih določilih opomniti še na določilo

146. člena Ustave RS, ki ureja financiranje države in lokalnih skupnosti. V skladu z

navedenim 146. členom Ustave RS pridobivajo država in lokalne skupnosti sredstva za

uresničevanje svojih nalog z davki in z drugimi obveznimi dajatvami ter s prihodki od

lastnega premoženja. Vrednost svojega premoženja pa izkazujejo s premoženjskimi

bilancami.

Navedeno določilo 146. člena Ustave RS opredeljuje t.i. materialno bazo za delovanje

države in lokalnih skupnosti. (Šturm et al. 2002: 975) Za finančna sredstva, ki jih država

oziroma lokalne skupnosti pridobijo z javnimi prihodki, je značilno, da se porabljajo za

opravljanje z ustavo in zakoni določenih funkcij. Mehanizem zbiranja in trošenja

finančnih sredstev kot tudi usklajevanja in planiranja prihodkov ter izdatkov v okviru

finančne funkcije države temelji na t.i. institucijah javnih financ. Te pa so:

• javni prejemki, ki se delijo na: - derivativne (javnopravne) javne prejemke, ki

jih država oziroma lokalne skupnosti zagotavljajo na podlagi 'imperija' tako, da

na podlagi zakona pridobiva sredstva od prebivalcev, državljanov, podjetij itn.,

ki so pod njeno suverenostjo, in - originarne (zasebnopravne) javne prejemke,

ki jih ustvarja država oziroma lokalna skupnost z lastno poslovno aktivnostjo

(prihodki od državnega premoženja oziroma premoženja lokalnih skupnosti,

dobički javnih podjetij v državni lasti oziroma lasti lokalnih skupnosti ...);

• javne izdatke;

• proračun, ki predstavlja periodično računsko pravni akt in ga potrjuje bodisi

državni zbor na predlog vlade bodisi občinski svet na predlog župana na ravni

občine in vsebuje prejemke in izdatke države in nižjih političnoteritorialnih enot

oziroma javne prejemke in izdatke občin;

• finančne izravnave, ki predstavljajo poseben institucionalni aranžma delitve

javnih prejemkov in javnih izdatkov med višjimi in nižjimi

političnoteritorialnimi enotami. (Popovič 1997: 12-13)

Kot omenjeno potrebujejo tako država kot njene teritorialne enote (lokalne skupnosti)

za izvrševanje številnih nalog v skladu z ustavo in zakoni zadostna finančna sredstva.

Finančna sredstva, ki se trošijo za zadovoljevanje javnih (državnih in lokalnih) potreb,

nazivamo s pojmom javni prihodki. Slednji se v teoriji in praksi razlikujejo od države

do države in tudi vloga posameznega prihodka v sestavi državnih ali lokalnih prihodkov

12

je različna. Skozi razvoj finančne znanosti se v teoriji in praksi pojavlja več možnosti

razvrščanja javnih prihodkov. Tako npr. sodobna teorija razvršča javne prihodke na:

• fiskalne prihodke, kamor prištevamo davščine (teorija in praksa ločita tri

temeljne vrste, in sicer: • davke, • prispevke in • takse), carine in parafiskalne

prihodke;

• nefiskalne prihodke, med katere prištevamo npr. javno oziroma državno

posojilo, prihodke od prodaje državnega premoženja in podjetij, prihodke, ki jih

državni organi zagotavljajo z opravljanjem raznih storitev ekonomskega

pomena, upravne in administrativne takse, denarne kazni itn. (Pernek 1997;

Jelčič 1998)

V teoriji in praksi se kot najpomembnejši viri javnih prihodkov lokalnih skupnosti,

poleg že navedenih fiskalnih in nefiskalnih prihodkov, omenjajo še t.i. finančni

transferi, kamor prištevamo vsa nepovratna sredstva, ki jih lokalne skupnosti prejemajo

od države v obliki subvencij ali dohodkovnih izravnav. (Brezovnik & Oplotnik 2003:

47-48)

Ob navedenem določilu 146 člena Ustave RS pa je potrebno opomniti še na določilo

148. člena Ustave RS (proračun), ki določa, da morajo biti vsi prihodki in izdatki

države in lokalnih skupnosti za financiranje javne porabe zajeti v njihovih proračunih.

Če proračun ni sprejet do prvega dne, ko ga je potrebno začeti izvrševati, se

upravičenci, ki se financirajo iz proračuna, začasno financirajo po prejšnjem proračunu.

Ob jasni zahtevi navedenega določila 148. člena Ustave RS, da se morajo vsi prihodki

in izdatki države oziroma lokalnih skupnosti odražati v proračunu, daje Ustava RS

proračunskim uporabnikom posebno varstvo, to je t.i. pravico do začasnega

financiranja po prejšnjem proračunu, če proračun za tekoče leto še ni sprejet.3

3 Konkretizacijo navedenega določila lahko zasledimo v 32. in 33. členu ZJF. V skladu s slednjima se, če

proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, financiranje funkcij občine ter njenih nalog in

drugih s predpisi določenih namenov začasno nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto in za iste

programe kot v preteklem letu. V obdobju začasnega financiranja se smejo sredstva uporabiti do višine,

sorazmerne s porabljenimi sredstvi v enakem obdobju v proračunu za preteklo leto. Po preteku začasnega

financiranja pa se v tem obdobju plačane obveznosti vključujejo v proračun tekočega leta.

ZFO-1 pa posebej določa omejitev, po kateri neposredni proračunski uporabniki v obdobju začasnega

financiranja ne smejo povečati števila zaposlenih glede na stanje na dan 31. decembra preteklega leta.

Odločitev o začasnem financiranju občine sprejme župan in o tem obvesti občinski svet ter nadzorni

odbor. Odločitev o začasnem financiranju pa se objavi v uradnem glasilu občine.

13

Izhajajoč iz navedenega je proračun občine eden izmed najpomembnejših občinskih

aktov, ki ga sicer sprejme občinski svet, vendar pa ima župan v samem postopku

priprave, sprejema in izvrševanja proračuna posebne naloge in pristojnosti. Za lažje

razumevanje vloge župana v navedenem postopku priprave, sprejema in izvrševanja

proračuna občine pa moramo najprej razmejiti pristojnosti in naloge med organi občine.

2 Organi občine in njihove naloge

Zakon o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/2007-uradno prečiščeno

besedilo) določa, da so organi občine: občinski svet, župan in nadzorni odbor.

2.1 Naloge občinskega sveta

Osrednji organ v občini je občinski svet, ki je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v

okviru pravic in dolžnosti občine. V okviru svojih pristojnosti občinski svet:

• sprejema statut občine;

• sprejema odloke in druge občinske akte;

• sprejema prostorske in druge plane razvoja občine;

• sprejema občinski proračun in zaključni račun;

• imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora ter člane komisij in odborov

občinskega sveta;

• nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev

občinskega sveta;

• imenuje in razrešuje predstavnike občine v sosvetu načelnika upravne enote;

• odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, če ni z zakonom drugače

določeno;

• imenuje in razrešuje člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin;

• odloča o na občino z zakonom prenesenih zadevah iz državne pristojnosti, če

zakon ne določa, da o teh zadevah odloča drug občinski organ;

• odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in statut občine.

Najpomembnejši splošni pravni akt, ki ga sprejme občinski svet, je statut, ki določa

temeljna načela za organizacijo in delovanje občine, oblikovanje in pristojnosti

Obdobje začasnega financiranja lahko traja največ tri mesece. Če proračun ni sprejet v dodatnem roku

treh mesecev začasnega financiranja, se začasno financiranje lahko podaljša na predlog župana s sklepom

občinskega sveta, če je to potrebno za financiranje funkcij občine.

14

občinskih organov (razen glede organov občinske uprave), način sodelovanja občanov

pri sprejemanju odločitev v občini in druga vprašanja skupnega pomena v občini.

Poleg statuta ureja občina zadeve iz svoje pristojnosti predvsem z odloki, odredbami,

pravilniki in navodili. Med navedenimi akti so najpomembnejši in tudi najpogostejši

občinski odloki.4 S slednjim pa občinski svet tudi sprejme proračun, s katerim so

predvideni prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine za eno leto (3.

člen Zakona o javnih financah /ZJF/ (Uradni list RS, št. 79/1999, 124/2000, 79/2001,

30/2002, 56/2002-ZJU, 127/2006-ZJZP, 14/2007-ZSPDPO)).

2.2 Naloge župana

Temeljne naloge župana so zlasti, da predstavlja in zastopa občino, predlaga

občinskemu svetu v sprejem proračun in zaključni račun proračuna, odloke in druge

akte iz pristojnosti občinskega sveta ter da skrbi in odgovarja za izvajanje odločitev

občinskega sveta.5 Ob pristojnosti župana, da predlaga občinskemu svetu v sprejem

proračun občine, pa je pomembno omeniti, da je župan odgovoren za izvrševanje

občinskega proračuna. O izvrševanju občinskega proračuna pa mora tudi poročati

občinskemu svetu na način, kot je določen z ZJF. Slednji še določa, da mora izvrševanje

4 Več o normativni dejavnosti Grafenauer, Božo. Občinski predpisi. Maribor: Inštitut za lokalno

samoupravo in javna naročila Maribor, Lex localis - Revija za lokalno samoupravo, letnik 3, leto 2005,

številka 4. Na tem mestu moramo opomniti, da mora obrazložitev predpisa, ki se predlaga v sprejem

občinskemu svetu, v skladu z 6. členom ZJF, vsebovati oceno finančnih posledic za proračun, iz katere

mora biti razvidno, ali predlagani predpis povečuje ali zmanjšuje prejemke ali izdatke proračuna. Ocena

finančnih posledic mora tako vsebovati: • predvidene spremembe prejemkov in izdatkov proračuna za

prihodnja tri leta; • predloge za pokrivanje povečanih izdatkov proračuna ali • predloge za nadomestitev

zmanjšanih prejemkov proračuna in • mnenje za finance pristojnega organa občine. Na tem mestu

moramo opomniti, da lahko občinski odloki, ki urejajo financiranje posebnih potreb v javnem interesu,

opredeljujejo obvezni obseg sredstev in se morajo zagotoviti v proračunu za njihovo financiranje, če so v

skladu z načrtom razvojnih programov. 5 Ob navedenih pristojnostih moramo opomniti, da župan predstavlja občinski svet, sklicuje in vodi seje

občinskega sveta, nima pa pravice glasovanja. Župan usmerja in nadzira občinsko upravo, katere delo pa

vodi tajnik občine (direktor občinske uprave), ki ga imenuje in razrešuje župan. Tajnik občine je uradnik

po zakonu, ki ureja položaj javnih uslužbencev. Župan določi sistemizacijo delovnih mest v občinski

upravi in odloča o imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi.

Župan skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine. V okviru njegove skrbi za

zakonitost dela ima pravico zadržati objavo splošnega akta občinskega sveta, če meni, da je neustaven ali

nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji (župan mora

navesti razloge za zadržanje). Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa

lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom. (Grafenauer

& Brezovnik 2006: 191).

15

proračuna spremljati za finance pristojen organ občinske uprave in o tem, če je treba,

obveščati župana. (4. člen ZJF)

2.3 Naloge nadzornega odbora

Po zakonu je nadzorni odbor najvišji organ nadzora javne porabe v občini. V okviru

svoje pristojnosti nadzorni odbor:

• opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,

• nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev,

• nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.

Nadzor vsebuje ugotavljanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja občinskih organov ter

organizacij, ki so porabniki občinskega proračuna in ocenjevanje učinkovitosti in

gospodarnosti porabe občinskih proračunskih sredstev.

Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah, ocenah in mnenjih izdela poročilo s priporočili in

predlogi. Občinski svet, župan in uporabniki pa so dolžni to poročilo obravnavati ter

upoštevati priporočila in predloge. Če pa nadzorni odbor ugotovi hujšo kršitev

predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, mora o tem v roku 15 dni obvestiti

pristojno ministrstvo in Računsko sodišče Republike Slovenije.

2.4 Naloge občinske uprave

Občinska uprava opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter

naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti. Te naloge izhajajo

iz različnih zakonov in drugih predpisov, posebej statuta in občinskih odlokov.6

Občinska uprava ima v samem postopku priprave, sprejema in izvrševanja proračuna

pomembne naloge, ki se nanašajo predvsem na pripravo in izvrševanje proračuna. Za

izvajanje navedenih nalog ter drugih nalog, povezanih z upravljanjem premoženja 6 Sistematičen pregled teh nalog in pristojnosti je razviden iz kataloga Pristojnosti slovenskih občin, letnik

I, leto 2007, številka 1, ki ga je izdal Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor.

Ob navedenih pristojnostih moramo opomniti, da občinsko upravo ustanovi občinski svet na predlog

župana s splošnim aktom, s katerim določi njene naloge in notranjo organizacijo. Župan določi (na

predlog direktorja občinske uprave) sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi. O sklenitvi delovnega

razmerja odloča župan oziroma po njegovem pooblastilu direktor občinske uprave.

Občinsko upravo usmerja in nadzira župan, delo občinske uprave pa vodi direktor občinske uprave, ki

ga imenuje in razrešuje župan. Direktor občinske uprave je uradnik po ZJU. V občini je lahko oblikovana

enovita občinska uprava, lahko pa je ustanovljenih več organov (oddelkov) občinske uprave.

16

občine mora občina znotraj občinske uprave organizirati finančne službe. V tej zvezi

moramo opomniti, da je skupne osnove za postopke dela finančnih služb, na podlagi

katerih lahko občine podrobneje uredijo organizacijo in postopke dela finančne službe,

predpisal minister, pristojen za finance s Pravilnikom o skupnih osnovah za postopke

dela finančnih služb neposrednih uporabnikov proračuna Republike Slovenije

(Uradni list RS, št. 119/2004).

V skladu z navedenim pravilnikom morajo neposredni uporabniki proračuna, med

katere sodijo tudi občinski organi ali organizacije ter občinska uprava, organizirati svoje

finančno poslovanje tako, da je zagotovljeno: • tekoča izterjava prihodkov proračuna; •

sprejemanje obveznosti uporabnika, ki ne presegajo sredstev proračuna za poravnavo

sprejetih obveznosti; • sposobnost izpolnitve vseh finančnih obveznosti iz programov

uporabnika; • možnost tekočega in trajnega izpolnjevanja vseh javnih funkcij v okviru

pristojnosti uporabnika, kar pomeni zlasti kvalitetno, pravočasno in v zahtevanem

obsegu opravljanje storitev uporabnika; • v največji možni meri varnost poslovanja,

tako da uporabnik pravočasno sprejema potrebne ukrepe, s katerimi prepreči

nezmožnost izvajanja svojih pristojnosti; • gospodarnost upravljanja s finančnim in

stvarnim premoženjem države, ki ga ima uporabnik v upravljanju. (2. člen Pravilnika)

3 Financiranje občin

Financiranje nalog iz občinske pristojnosti ureja Zakon o financiranju občin /ZFO-1/

(Uradni list RS, št. 123/2006, 101/2007 Odl. US: U-I-24/07-66). Financiranje občin

temelji na načelih lokalne samouprave, predvsem na načelih sorazmernosti virov

financiranja z nalogami občin in načelu samostojnosti občin pri financiranju občinskih

nalog. (3. člen ZFO-1) Navedeno načelo sorazmernosti pa se upošteva tudi pri

financiranju nalog iz državne pristojnosti, ki jih država z zakonom prenese na občino. V

skladu z ZFO-1 mora država z zakonom, s katerim prenese na občino opravljanje

posamezne naloge iz njene pristojnosti, določiti način zagotavljanja sredstev, ki jih

mora zagotoviti država, sredstva pa morajo biti v sorazmerju z vrsto in obsegom

prenesenih nalog. (5. člen ZFO-1)

Občina se financira iz: • lastnih davčnih virov; • odstopljenih virov; • občinske takse in

z • zadolževanjem.

Med lastnimi davčnimi viri ZFO-1 našteva prihodke občinskega proračuna od: • davka

na nepremičnine; • davka na vodna plovila; • davka na promet nepremičnin; • davka na

dediščine in darila; • davka na dobitke od klasičnih iger na srečo in • drugega davka, če

17

je tako določeno z zakonom, ki davek ureja. Občini pripadajo prihodki iz navedenih

davkov v skladu z zakonom, ki ureja posamezni davek. (6. člen ZFO-1)

Ob navedenih lastnih davčnih virih so viri financiranja občine tudi prihodki od

samoprispevka, takse, globe, koncesijske dajatve, plačila za storitve lokalnih javnih

služb in drugi, če je tako določeno z zakonom, ki ureja posamezno dajatev, ali s

predpisom, izdanim na podlagi zakona. Navedeni prihodki pripadajo občini v višini, ki

je določena v aktu o njihovi uvedbi. Ob navedenih pa so prihodki občine tudi prihodki

od stvarnega in finančnega premoženja občine, prejete donacije in transferni prihodki iz

državnega proračuna in sredstev skladov EU. (7. člen ZFO-1)

Vir financiranja občine so tudi prihodki iz dohodnine in drugih davkov, ki so v skladu z

zakonom prihodek državnega proračuna, in sicer za posamezno leto v višini skupne

porabe občine. Davek in obseg prihodkov iz davkov, ki se odstopijo občinam v višini

skupne porabe, pa se določijo z zakonom, ki ureja izvrševanje državnega proračuna. Na

tem mestu naj še opomnimo, da se navedeni prihodki občin štejejo za lastne vire

financiranja občin. (8. člen ZFO-1)

V skladu z ZFO-1 lahko občina predpiše občinsko takso za: • uporabo javnih površin za

prirejanje razstav in zabavnih prireditev; • oglaševanje na javnih mestih; • parkiranje na

javnih površinah; • uporabo javnega prostora za kampiranje in • druge zadeve, če tako

določa zakon. Občinsko takso predpiše občinski svet z odlokom, s katerim predpiše

vrsto in višino takse ter zavezance za plačilo takse. Višina takse pa se ne določi po

vrednosti predmeta, dejanskem prometu ali dejanskem odhodku. ZFO-1 še določa, da

občina ne sme zahtevati plačila občinske takse, če je to za posamezne primer iz zakona

prepovedano, ali je predpisan ali s pogodbo dogovorjen drug način plačila. (9. člen

ZFO-1)

Med viri financiranja smo našteli tudi zadolževanje. Občina se lahko zadolžuje v skladu

z ZJF. Le ta v 85. členu določa, da se občina lahko zadolžuje na podlagi predhodnega

soglasja ministra, pristojnega za finance, pod pogoji, ki jih določa ZFO-1. Posli

zadolžitve, za katere ministrstvo, pristojno za finance, ni dalo soglasja, so nični. Na tem

mestu naj opomnimo, da se občina lahko likvidnostno zadolži, če se zaradi

neenakomernega pritekanja prejemkov izvrševanja proračun ne more uravnovesiti. Pri

tem pa ZJF določa, da se lahko občina likvidnostno zadolži največ do višine 5%

zadnjega sprejetega proračuna. Občina mora o zadolževanju in odplačilih glavnic

dolgov poročati ministrstvu, pristojnemu za finance, na način in v rokih, ki jih predpiše

minister, pristojen za finance. Pomembno je tudi določilo, da se občina v obdobju

18

začasnega financiranja lahko zadolži le do višine, ki je potrebna za odplačilo glavnic

občinskega dolga v tekočem proračunskem letu. (85. člen ZJF)

Ne glede na navedeno pa se lahko občina v skladu z ZFO-1 zadolži v obsegu, ki skupaj

z obstoječim stanjem dolgov ne presega 20% realiziranih prihodkov in odhodkov

proračuna v letu pred letom zadolževanja brez prejetih donacij in transfernih prihodkov

iz državnega proračuna za investicije in če odplačilo glavnic in obresti v posameznem

letu odplačila ne preseže 5% realiziranih prihodkov in odhodkov proračuna v letu pred

letom zadolževanja, zmanjšanih za prejete donacije in transferne prihodke iz državnega

proračuna za investicije. Ne glede na navedeno omejitev pa se lahko občina zadolžuje

za financiranje investicij na področju osnovnega šolstva, stanovanjske gradnje, oskrbe z

vodo in javne infrastrukture za ravnanje z odpadno vodo ter investicij, ki so

sofinancirane iz sredstev skladov Evropske unije, če odplačilo glavnice in obresti v

posameznem letu ne preseže dodatnih 3% realiziranih prihodkov iz bilance prihodkov in

odhodkov sprejetega proračuna, zmanjšanih za prejete donacije in transferne prihodke iz

državnega proračuna za investicije in če doba odplačevanja ni daljša od življenjske dobe

investicije. V dovoljeni obseg zadolževanja se štejejo lizingi, blagovni krediti in

vsakršna druga oblika pogodbenega razmerja, ki pomeni dejansko zadolžitev in katere

posledica je odplačevanje obveznosti iz občinskega proračuna.

Za leta odplačevanja posojila, za katera občina še nima sprejetega proračuna, se za

določitev možnega obsega zadolževanja občine in odplačil glavnic in obresti upoštevajo

realizirani prihodki iz bilance prihodkov in odhodkov proračuna v letu pred letom

zadolževanja brez prejetih donacij in transfernih prihodkov iz državnega proračuna za

investicije, za določitev obsega odplačil glavnice in obresti pa realizirani prihodki iz

bilance prihodkov in odhodkov iz proračuna preteklega leta brez prejetih donacij in

transfernih prihodkov iz državnega proračuna za investicije. (10. člen ZFO-1)

3.1 Ugotavljanje in financiranje primerne porabe v občinah7

Obstoječi model financiranja občin v Sloveniji sestavljajo tri modelske funkcije, in

sicer: • funkcija primerne porabe občine; • funkcije lastnih prihodkov in • funkcija

finančne izravnave. Ker smo v prejšnjem poglavju že spregovorili o lastnih prihodkih

občine, se bomo v tem delu posvetili funkciji primerne porabe in funkciji finančne

izravnave. 7 Povzeto po Brezovnik, Boštjan. Oplotnik, Žan Jan. Zakon o financiranju občin /ZFO-1/ (pristojnosti in

naloge občine z uvodnimi pojasnili in komentarjem). Maribor: Inštitut za lokalno samoupravo in javna

naročila Maribor, letnik 1, leto 2007, številka 1 in Predlogu Zakona o financiranju občin. Ljubljana:

Poročevalec Državnega zbora Republike Slovenije, letnik XXXII, leto 2006, št. 110.

19

Kot določa ZFO-1 se za ugotovitev primernega obsega sredstev za financiranje nalog

občin upoštevajo stroški financiranja nalog, ki jih morajo občine opravljati na podlagi

svojih pristojnosti, določenih z zakoni za posamezna področja, zlasti pa stroški:

• javnih služb in za izvajanje javnih programov na področju predšolske vzgoje,

osnovnega šolstva, primarnega zdravstvenega varstva, socialnega varstva,

športa in kulture ter plačil za zdravstveno zavarovanje in drugih plačil v

obsegu, ki se v skladu z zakonom financirajo iz občinskega proračuna;

• lokalnih gospodarskih javnih služb, urejanja občinske prometne infrastrukture,

zagotavljanja varnosti prometa na občinskih cestah, požarnega varstva in

varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v obsegu, ki se v skladu z

zakonom financirajo iz občinskega proračuna;

• urejanja prostora in varstva okolja, za katero je pristojna v skladu z zakonom;

• plačil stanarin in stanovanjskih stroškov v obsegu, ki se v skladu z zakonom

financirajo iz občinskega proračuna in

• delovanja občinskih organov in opravljanja upravnih, strokovnih,

pospeševalnih in razvojnih nalog ter nalog v zvezi z zagotavljanjem javnih

služb.

Z navedenim so določena okvirna področja nalog, ki jih morajo občine opravljati in

zanje zagotavljati financiranje na podlagi svojih pristojnosti, določenih z zakoni za

posamezna področja. Navedli smo, da mora država z zakonom, v skladu z načeli ZFO-

1, zagotoviti sorazmernost med nalogami in viri za njihovo financiranje. Zato je z ZFO-

1 določeno, da vlada z uredbo podrobneje določi naloge, katerih stroški se upoštevajo

pri ugotovitvi primernega obsega sredstev za financiranje nalog občin. Z istim

predpisom pa se določi tudi metodologija za izračun povprečnine, to je primernega

obsega sredstev za financiranje nalog občin na prebivalca v državi.

Izračun povprečnine pa ureja 12. člen ZFO-1. V skladu s slednjim izračuna povprečnino

ministrstvo, pristojno za finance, na podlagi navedene uredbe, s katero so določene

naloge, katerih stroški se upoštevajo, in metodologija za izračun. Povprečnina se

ugotovi za preteklo obdobje štirih let, pri čemer se v posameznem letu obdobja, na

katero se podatki nanašajo, realizirani povprečnih stroški popravijo z inflacijskimi

gibanji v tem obdobju ter v preteklem letu in v prvem polletju leta, v katerem se

povprečnina ugotavlja. Pred določitvijo povprečnine za posamezno proračunsko leto

mora vlada skleniti dogovor z reprezentativnimi združenji občin, s katerim se predvidijo

morebitne dodatne naloge občin v naslednjem letu in uskladi predlog povprečnine.

20

Povprečnino pa določi državni zbor z zakonom, ki ureja izvrševanje državnega

proračuna.

Z navedenim 12. členom ZFO-1 pa je povezana prehodna določba 37. člena, s katero so

določeni povprečnina za leti 2007 in 2008 in podatki, ki se upoštevajo za izračun

povprečnine v letih 2009, 2010 in 2011.

Navedena povprečnina pa je podlaga za izračun primerne porabe občine, ki ga za

posamezno proračunsko leto ugotovi ministrstvo, pristojno za finance. V enačbi za

izračun primerne porabe občine se poleg povprečnine in števila prebivalcev občine

upoštevajo še podatki o površini, dolžini občinskih cest (lokalnih cest in javnih poti),

številu prebivalcev, mlajših od 15 let, in številu prebivalcev, starejših od 65 let, ki

celovito izražajo posebnosti posamezne občine, ki vplivajo na financiranje obveznih

nalog občine.

Količniki izračunani iz podatkov posamezne občine, vplivajo na 39% njene primerne

porabe, od tega 6% površina, 13% dolžina občinskih cest, 16% število prebivalcev,

mlajših od 15 let, in 4% število prebivalcev, starejših od 65 let. 61% primerne porabe pa

je odvisnih od povprečnine in števila prebivalcev. (13. člen ZFO-1)

Ob navedenem pa moramo v funkciji primerne porabe opomniti še na glavarino, to je

primeren obseg sredstev, ugotovljen na prebivalca v državi, za financiranje skupne

primerne porabe občin. Glavarina se izračuna na podlagi enačbe, po kateri se skupna

primerna poraba, to je vsota izračunanih primernih porab za vse občine, deli s številom

prebivalcev v državi. Skupna primerna poraba je v skladu z 8. členom ZFO-1 merilo za

določitev obsega občinam odstopljenih prihodkov državnega proračuna.

Prihodek posamezne občine iz glavarine, to je prihodkov iz državnega proračuna,

odstopljenih občinam, se v skladu z drugim odstavkom 14. člena ZFO-1 izračuna na

podlagi glavarine, pomnožene s številom prebivalcev občine in popravljene z indeksom

raznolikosti občine. Na tem mestu moramo opomniti, da se občinam, katerih prihodki iz

glavarine presežejo njeno primerno porabo za več kot 15%, se prihodki nad 115

odstotkov primerne porabe zmanjšajo za 50%. (14. člen ZFO-1)

Navedeni 14. člen ZFO je povezan s prehodno določbo 38. člena ZFO-1, ki ureja

izračun glavarine in prihodkov občine iz glavarine v prehodnem obdobju petih let, v

katerih bo delež prihodkov iz davkov, ki pripadajo državnemu proračunu, in drugih

prihodkov države, ki jih bo država odstopila občinam, zmanjšan za določen delež

21

njihovih lastnih prihodkov iz nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in lastnih

davčnih virov.

Ob navedeni funkciji primerne porabe in funkciji lastnih prihodkov občine je posebej

pomembna še funkcija finančne izravnave, po kateri se občini, ki v posameznem

proračunskem letu iz prihodkov iz glavarine ne more financirati primerne porabe, iz

državnega proračuna dodeli finančna izravnava v višini razlike med primerno porabo

občine in prihodki iz glavarine, ki ji pripadajo v skladu z ZFO-1. Zneske finančne

izravnave ugotovi ministrstvo, pristojno za finance, po sprejetju državnega proračuna in

jih sporoči občinam, ki jim je finančna izravnava dodeljena, ter objavi na svoji spletni

strani. (15. člen ZFO-1)

V zvezi s prihodki iz glavarine in zneskih finančne izravnave moramo opomniti, da

mora ministrstvo, pristojno za finance, občinam najpozneje do 15. oktobra tekočega leta

za naslednje proračunsko leto in leto, ki temu sledi, sporočiti predhodne podatke o

prihodkih iz glavarine in zneskih finančne izravnave. (16. člen ZFO-1)

Navedeni prihodki iz glavarine se občini nakazujejo tedensko v enakih deležih, začenši

s prvim tednom proračunskega leta, za katero so izračunani, finančna izravnava pa se

občini nakazuje po dvanajstinah do 20. dne v mesecu za tekoči mesec, razen nakazil

finančne izravnave v znesku do 5.000 evrov, ki se opravijo v dveh obrokih, in sicer do

20. junija in do 20. decembra tekočega leta. Z navedenimi sredstvi občina prosto

razpolaga, ZFO-1 pa še določa, da se navedenega sredstva ne smejo zaseči za plačilo

dospelih obveznosti iz zadolžitve, odškodnin po sodnih sklepih in odškodnin po zakonu

o denacionalizaciji. (16., 17. člen ZFO-1)

3.2 Sofinanciranje nalog, programov in investicij občin

V skladu z ZFO-1 se občinam zagotavljajo dodatna (namenska) sredstva državnega

proračuna za sofinanciranje: • izvajanje posamezne naloge ali programa; • investicij; •

skupno opravljanje nalog občinske uprave.

Izhajajoč iz navedenega lahko občine prejemajo dodatna sredstva za opravljanje

posameznih nalog in programov, če je s področnim zakonom ali predpisom, izdanim na

podlagi zakona, urejeno tako financiranje. Podlaga za dodatna sredstva je ugotovljeni

širši javni interes. Na tem mestu naj opomnimo, da vrsta nalog ali programov ni

omejena, torej gre lahko za naloge iz izvirne pristojnosti občine, določene z zakonom,

ali iz prenesene pristojnosti. Izjema od pravila, da se sofinanciranje uredi s posebnim

predpisom, so sredstva državnega proračuna, ki se zagotovijo za sofinanciranje

22

posameznih nalog in programov v višini odobrenih sredstev strukturne in kohezijske

politike Evropske unije. (19. člen ZFO-1)

ZFO-1 predvideva tudi sofinanciranje uresničevanja pravic narodnih skupnosti in

romske skupnosti. Tako se občinam, na območju katerih so naselja z narodnostno

mešanim prebivalstvom ali s stalno naseljeno romsko etnično skupnostjo, iz državnega

proračuna zagotovijo sredstva za financiranje dvojezičnosti in uresničevanje ustavnih

pravic italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti ali za uresničevanje pravic

romske etnične skupnosti, določenih z zakonom, v višini in v skladu z merili,

določenimi z uredbo vlade. (21. člen ZFO-1)

Zagotavljanje sredstev državnega proračuna za sofinanciranje investicij v občinah je

urejeno v 21. členu ZFO-1. Navedena sredstva se zagotavljajo za sofinanciranje

investicij v lokalno javno infrastrukturo, to so: • na področju negospodarskih javnih

služb: zgradbe osnovnega šolstva, vrtcev, za zdravstveno dejavnost na primarni ravni,

javna športna in kulturna infrastruktura ter občinski kulturni spomeniki; • na področju

komunalnih javnih služb pa: infrastruktura gospodarskih javnih služb, kot so vodovodi,

plinovodi, daljinsko ogrevanje, kanalizacija in čistilne naprave, občinske ceste, gasilski

domovi in drugo. Ob navedenih pa se zagotavljajo tudi druge investicije posebnega

pomena za zadovoljevanje skupnih potreb in interesov prebivalcev občine. To so

investicije, ki sicer spadajo v pristojnost države, pa jih občine zaradi posebnega interesa

svojih prebivalcev sofinancirajo (domovi za starejše občane in podobno).

V skladu z ZFO-1 se del sredstev zagotavlja letno v višini 6% skupne primerne porabe

občin, del pa v višini, določeni na podlagi predlogov resornih ministrstev. Iz tega

obsega so izvzeta sredstva državnega proračuna, ki se zagotovijo za sofinanciranje

investicij v višini odobrenih sredstev strukturne in kohezijske politike Evropske unije.

(21. člen ZFO-1) Z navedeno določbo ZFO-1 pa je povezana prehodna določba 39.

člena ZFO-1, ki ureja zagotavljanje sredstev za sofinanciranje investicij v prehodnem

obdobju od vključno leta 2007 do vključno 2011 v nižjem odstotku, kot je določen z 21.

členom (6%).

ZFO-1 ob navedenem ureja še način priprave predlogov za sofinanciranje investicij (22.

člen ZFO-1), način dodeljevanja sredstev za sofinanciranje investicij (23. člen ZFO-1),

način določanja obsega sofinanciranja (24. člen ZFO-1) in način nakazovanja sredstev

za sofinanciranje investicij (25. člen ZFO-1).

Z 22. členom ZFO-1 je tako določena priprava programov sofinanciranja investicij

občin na delovnih področjih posameznih neposrednih uporabnikov državnega

23

proračuna. Programi, katerih vsebina je zagotavljanje enakih pogojev za zadovoljevanje

skupnih potreb prebivalcev v skladu z razvojnimi cilji države, se oblikujejo praviloma

za štiri leta in so podlaga za pripravo predlogov za sofinanciranje investicij, ki pa jih je

treba pripraviti v skladu s predpisi, ki sicer urejajo dodeljevanje sredstev državnega

proračuna in pripravo načrta razvojnih programov državnega proračuna.

Podlage za dodeljevanje sredstev državnega proračuna za sofinanciranje investicij ureja

23. člen ZFO-1, in sicer se del sredstev v višini 6% skupne primerne porabe občin za

sofinanciranje investicij v lokalno javno infrastrukturo in investicij posebnega pomena

za zadovoljevanje skupnih potreb in interesov prebivalcev občine, ki so uvrščene v načrt

razvojnih programov občinskih proračunov razdelijo med občine v skladu s

Pravilnikom o namenih porabe, merilih in pogojih za dodelitev sredstev za

sofinanciranje investicij občin (Uradni list RS, št. 19/2007), ki ga je sprejel minister,

pristojen za lokalno samoupravo. Del sredstev za sofinanciranje investicij v lokalno

javno infrastrukturo in investicij posebnega pomena za zadovoljevanje skupnih potreb

in interesov prebivalcev občine, ki se vsako leto zagotovi posameznim občinam za

sofinanciranje investicij, ki jih predlagajo ministrstva, vsako na svojem področju dela,

se občinam dodeli v skladu s programom sofinanciranja investicij in merili, ki jih

določijo ministri, pristojni za posamezna področja.

Obseg sofinanciranja posamezne investicije določi v skladu s 24. členom ZFO-1

pristojno ministrstvo. Pri določitvi obsega, ki je lahko do 100 odstotkov upravičenih

stroškov investicije brez davka na dodano vrednost, je treba upoštevati stopnjo

razvitosti občine, ki jo za obdobje štirih let določi vlada na predlog ministrstva,

pristojnega za finance. Stopnja razvitosti posamezne občine se izračuna z indeksom

razvojne ogroženosti občine. To je relativni kazalnik razvitosti občine, ki se izračuna na

podlagi kazalnikov razvitosti občine (bruto dodana vrednost na zaposlenega, dohodnina

na prebivalca in število delovnih mest na število aktivnega prebivalstva občine),

kazalnikov ogroženosti občine (indeks staranja prebivalstva občine, stopnja registrirane

brezposelnosti in stopnja zaposlenosti na območju občine) ter kazalnikov razvojnih

možnosti (opremeljenost občine s komunalno infrastrukturo, delež območij Natura 2000

v občini in kazalnik poseljenosti občine). Indeks razvojne ogroženosti se izračuna kot

navadna aritmetična sredina iz standardiziranih vrednosti kazalnikov razvitosti,

ogroženosti in razvojnih možnosti na podlagi zadnjih razpoložljivih podatkov, pri čemer

imajo kazalniki enake uteži.

Nakazovanje dodatnih sredstev za investicije je urejeno s 25. členom ZFO-1 tako, da

pristojni neposredni uporabnik v občini izda sklep o sofinanciranju, s katerim določi

višino sofinanciranja, pogoje ter rok nakazila, in z občino sklene pogodbo. Obvezna

24

sestavina navedene pogodbe so določbe o nadzoru namenske porabe sredstev in določba

o vrnitvi nenamensko porabljenih sredstev v državni proračun.

ZFO-1 v 26. členu ureja zagotavljanje dodatnih sredstev občinam, ki organizirajo

skupno opravljanje določenih nalog občinskih uprav. Tako se posamezni občini dodelijo

dodatna sredstva v višini 50% odhodkov, ki jih je za te namene imela v preteklem letu.

Naloge, za katerih financiranje so občine upravičene do dodatnih sredstev, so naloge

občinskega inšpekcijskega nadzorstva in občinskega redarstva, notranjega finančnega

nadzora in proračunskega računovodstva ter upravne in strokovne naloge na področju

prostora ter na področju zagotavljanja in izvajanja javnih služb. Občina je do dotacije

upravičena le za skupno izvajanje posameznih nalog (za dve ali več občin) in

financiranje tistih nalog, ki jih opravljajo zaposleni, ki izpolnjujejo z zakonom določene

pogoje glede strokovne izobrazbe. Slednje pomeni, da občina, za katero sicer opravlja

naloge skupni organ občinske uprave, vendar le zanjo, ne pa tudi za druge

ustanoviteljice, do sofinanciranja ni uprabičena. Za izvajanje navedene določbe je

minister, pristojen za lokalno samoupravo, v soglasju z ministrom, pristojnim za finance

izdal Pravilnik o vrsti odhodkov, načinu poročanja o realiziranih odhodkih in

nakazovanju sredstev občinam za sofinanciranje skupnega opravljanja

posameznih nalog občinske uprave (Uradni list RS, št. 66/2007), s katerim je

podrobneje predpisal vrsto odhodkov ter način poročanja o realiziranih odhodkih

občinskega proračuna.

V sklopu tega poglavja moramo opomniti še na spodbudo občinam za združevanje. Če

se občine združijo, so upravičene do dodatnih sredstev za obdobje treh let. Višina

dodatnih sredstev pa je odvisna od števila občin, ki se združijo (dve – 1,5%, tri in več –

3%), podlaga za izračun pa je vsota primernih porab v letu združevanja za prvo leto po

družitvi ter primerna poraba nove občine za naslednji dve leti.

4 Proračun občine

Uvodoma moramo opomniti, da je proračun akt občine, s katerim so predvideni

prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki države oziroma občine za eno

leto. To pomeni, da mora biti celotno finančno poslovanje občine in neposrednih

proračunskih uporabnikov zajeto v vsakoletnem proračunu. (Korpič & Zemljič 2001:

21) Osnovna naloga župana in občinske uprave je torej, da poskrbita za izkazovanje

celotnega finančnega poslovanja v enem aktu – proračunu občine.

Proračun občine sprejme občinski svet za leto, ki je enako koledarskemu letu, pred

začetkom leta, na katerega se nanaša. Na tem mestu moramo opomniti na določilo 13.a

25

člena ZJF, ki omogoča občinam pripravo in sprejetje proračuna za dve leti, vendar

obstaja pri tem omejitev. Župan lahko predloži občinskemu svetu skupaj s predlogom

proračuna za naslednje proračunsko leto tudi predlog proračuna za leto, ki temu sledi, le

znotraj mandatnega obdobja, za katero je bil občinski svet izvoljen.

V primeru sprejemanja proračuna za dve leti mora občinski svet sprejeti dva proračuna,

za vsako leto posebej. Priprava proračunov za dve leti omogoča uveljavitev

dolgoročnejšega planiranja proračunskih prejemkov in izdatkov kot tudi učinkovitejše

oblikovanje in izvajanje mikrofiskalne politike in večletnih razvojnih programov na

posameznih področjih delovanja vlade. Tudi v občinah je na ta način omogočeno

dolgoročnejše planiranje, kar je zlasti pomembno pri načrtovanju razvojnih nalog

(investicij), ki jih ni mogoče realizirati v enem proračunskem letu. Le-te se tudi v

občinah načrtujejo v načrtu razvojnih programov, ki je sestavni del občinskega

proračuna in ki se pripravlja za obdobje štirih let. (Proračunski priročnik 2006: 5)

Sestavo, pripravo in izvrševanje občinskega proračuna v slovenski pravni ureditvi ureja

ZJF. Ob ZJF pa moramo opomniti, da se pri pripravi predloga občinskega proračuna in

finančnih načrtov neposrednih in posrednih uporabnikov občine uporabljajo še naslednji

predpisi:

• Uredba o dokumentih razvojnega načrtovanja in postopkih za pripravo

državnega proračuna in proračunov lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št.

44/2007);

• Navodilo o pripravi finan čnih načrtov posrednih uporabnikov državnega in

občinskih prora čunov (Uradni list RS, št. 91/2000, 122/2000);

• Odredba o funkcionalni klasifikaciji javnofinan čnih izdatkov (Uradni list

RS, št. 43/2000) in

• Pravilnik o programski klasifikaciji izdatkov ob činskih prora čunov (Uradni

list RS, št. 112/2003, 56/2005, 141/2006).

Pri pripravi proračuna je potrebno upoštevati tudi podzakonske predpise Zakona o

računovodstvu /ZR/ (Uradni list RS, št. 23/1999, 30/2002-ZJF-C), in sicer:

• Pravilnik o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike

in druge osebe javnega prava (Uradni list RS, št. 54/2002, 117/2002, 58/2003,

134/2003, 34/2004, 75/2004, 117/2004, 141/2004, 117/2005, 138/2006).

V delu proračuna, ki se nanaša na pripravo načrta razvojnih programov, pa morajo

občine upoštevati:

26

• Zakon o spremljanju državnih pomoči /ZSDrP/ (Uradni list RS, št. 37/2004)

in

• Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske

dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/2006).

Pri pripravi dokumentov proračuna, ki se nanašajo na pripravo kadrovskega načrta, pa

morajo občine upoštevati določila ZJU.

Pri pripravi dokumentov proračuna, ki se nanašajo na pripravo letnega načrta

pridobivanja in razpolaganja s stvarnim premoženjem občine, pa morajo upoštevati

določila Zakona o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin /ZSPDPO/

(Uradni list RS, št. 14/2007).

4.1 Cilji občinskega proračuna in načela ZJF

ZJF določa vrsto ciljev in načel, ki jih morajo spoštovati neposredni proračunski

uporabniki pri pripravi in izvrševanju proračuna. Tako si morajo prizadevati za

makroekonomsko stabilnost in zagotavljati trajen in stabilen narodnogospodarski

razvoj. Sredstva proračuna se lahko uporabljajo samo za financiranje funkcij občinskih

organov, za izvajanje njihovih nalog in druge namene, ki so opredeljeni z ustavo, zakoni

ali občinskimi predpisi ter v višini, ki je nujna za delovanje in izvajanje njihovih nalog

in programov. Pri pripravi in izvrševanju proračunov morajo občine spoštovati načeli

učinkovitosti in gospodarnosti.

V proračunu je tako potrebno izkazovati vse prejemke, ki pripadejo občini, ter vse

izdatke občine za posamezne namene. Vsi prejemki in izdatki se izkazujejo v polnem

(bruto) obsegu brez medsebojnega poračunavanja. Proračun mora biti uravnotežen med

prejemki in izdatki. Vsi prejemki služijo za pokrivanje vseh izdatkov, razen če je z ZJF

oziroma v odloku, s katerim se sprejme občinski proračun, določeno drugače. Opomniti

moramo, da se sredstva proračuna uporabljajo za namene, ki so določeni z zakoni

oziroma občinskimi odloki ter drugimi predpisi. (7. člen ZJF) Občina v tekočem letu

razpolaga s tistimi prejemki, ki so bili vplačani v njen proračun do konca tekočega leta,

Med izdatke tekočega leta pa se štejejo tista izplačila iz proračuna, ki so bila izvršena do

konca tekočega leta. (2. člen ZJF)

27

4.2 Priprava in sestava občinskega proračuna in finančnega načrta

Priprava predloga proračuna občine se deli na naloge župana in naloge za finance

pristojnega organa občinske uprave. Naloge župana po ZJF se pri pripravi proračuna

operativno začnejo šele po koncipiranju predloga, torej ko mora župan predlog

proračuna predložiti občinskemu svetu. Za pripravo predloga oziroma za tehnično

sestavo predloga proračuna pa je pristojna občinska uprava oziroma za finance pristojen

organ občinske uprave (18. člen ZJF). Seveda to ne pomeni, da se župan prvič sreča s

proračunsko problematiko šele, ko proračun predloži občinskemu svetu, saj mora kot

neposredni uporabnik proračuna pripraviti finančni načrt za svoj del porabe na podlagi

navodila za pripravo občinskega proračuna iz 18. člena ZJF. Poleg tega pa ima župan

skupaj z občinskim svetom ključno nalogo že pri pripravi samih podlag za pripravo

občinskega proračuna, torej pri pripravi ustreznih pravnih podlag ter pri pripravi

dokumentov dolgoročnega razvojnega načrtovanja.

Preden razdelimo oziroma tehnično prikažemo sestavine posameznih delov proračuna,

je prav, da predstavimo še nekaj proračunskih pojmov in izhodišč, ki so ključnega

pomena pri razumevanju proračunske tematike.

4.2.1 Klasifikacije javnofinančnih prejemkov in izdatkov8

Pri pripravi občinskega proračuna se morajo upoštevati klasifikacije javnofinančnih

prejemkov in izdatkov. Klasifikacije proračuna morajo prikazovati prejemke in izdatke

občinskega proračuna po naslednjih klasifikacijah:

• institucionalni,

• ekonomski,

• programski in

• funkcionalni (COFOG).

4.2.1.1 Institucionalna klasifikacija proračunskih uporabnikov

Institucionalna klasifikacija javnofinančnih enot, ki so zajete v okvir sektorja države,

daje odgovor na vprašanje, kdo porablja prora čunska sredstva (katere institucije).

Institucionalna klasifikacija proračunskih uporabnikov prikazuje razdelitev

proračunskih sredstev po institucionalnih enotah, ki so nosilci pravic porabe za

8 Povzeto po Proračunskem priročniku za pripravo občinskih proračunov za leti 2007 in 2008, stran 9 -

13.

28

financiranje programov iz občinskega proračuna. Nosilci pravic porabe za financiranje

programov iz občinskega proračuna so neposredni uporabniki občinskega proračuna, ki

so določeni v odredbo o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in

občinskih proračunov.

Vsaka občina glede na organiziranost svojih neposrednih proračunskih uporabnikov

pripravi svojo institucionalno klasifikacijo neposrednih proračunskih uporabnikov, ki so

hkrati predlagatelji finančnih načrtov.

Na splošno je najbolj tipična razdelitev neposrednih proračunskih uporabnikov v občini

na naslednje institucionalne enote:

• občinski organi in občinska uprava: • občinski svet; • nadzorni odbor; •

župan; • občinska uprava oziroma notranje organizacijske enote občinske

uprave (oddelki, uradi, režijski obrat ...) in morebitni • skupni organ

občinske uprave ter

• ožji deli občine.

Predlagatelji finančnih načrtov neposrednih uporabnikov na lokalnem nivoju so

posamezni neposredni uporabniki (občinski organi in občinska uprava ter ožji deli

občin). Zaradi preglednosti finančnega načrta občinske uprave lahko kot predlagateljice

finančnega načrta občinske uprave nastopajo tudi notranje organizacijske enote

občinske uprave, določene z občinskim odlokom, s katerim občinski svet določi naloge

in notranjo organiziranost občinske uprave. Samostojni predlagatelj finančnega načrta je

tudi vsak ožji del občine.

Občine lahko na podlagi ZLS z odlokom ustanovijo tudi organ skupne občinske uprave

ali skupno službo občin za opravljanje posameznih nalog občinske uprave. V odloku se

občine dogovorijo o kriterijih za financiranje le-te ter določijo način financiranja in

določijo občino ustanoviteljico, ki bo zagotavljala finančno poslovanje skupne občinske

uprave in opravljala naloge delodajalca (sedežna občina).

Skupna občinska uprava je neposredni uporabnik občinskega proračuna sedežne občine,

ki ima v svojem proračunu, v posebnem delu proračuna finančni načrt skupne občinske

uprave, ki mora zajemati njene celotne stroške. Ostale občine soustanoviteljice skupne

občinske uprave morajo v finančnem načrtu svoje občinske uprave (na posebni

proračunski postavki in ustreznem podprogramu) prikazati le svoj delež sredstev za

financiranje skupne občinske uprave, ki ga skladno z odlokom nakažejo sedežni občini.

29

Finančni načrt občinske uprave je pri teh občinah le informativne narave in del

obrazložitve proračuna.

4.2.1.2 Ekonomska klasifikacija proračunskih uporabnikov

Ekonomsko klasifikacijo javnofinančnih prejemkov in izdatkov določa navedeni

Pravilnik o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in

druge osebe javnega prava. Daje odgovor na vprašanje, kaj se plačuje iz javnih

sredstev in je temelj strukture proračuna.

4.2.1.3 Programska klasifikacija proračunskih uporabnikov

Programska klasifikacija daje odgovor na vprašanje, za kaj se porabljajo javna

sredstva. Programska klasifikacija javnofinančnih izdatkov je določena posebej za

državni in posebej za občinski proračun, in sicer z navedenim Pravilnikom o

programski klasifikaciji izdatkov ob činskega proračuna. Uporablja se za pripravo

proračunov občin od leta 2006 dalje. V njej so določena področja proračunske porabe in

glavni programi, za občine pa še podprogrami.

Izdatki v občinskih proračunih in finančnih načrtih neposrednih uporabnikov se v

skladu s pravilnikom o programski klasifikaciji izdatkov občinskih proračunov

razvrščajo v: • področja porabe (21 področij); • glavne programe (57 glavnih

programov) in • podprograme (117 podprogramov).

4.2.1.4 Funkcionalna klasifikacija proračunskih uporabnikov

Funkcionalna klasifikacija javnofinančnih izdatkov, določena z Odredbo o

funkcionalni klasifikaciji javnofinan čnih izdatkov, je namenjena prikazu razdelitve

celotnih javnofinančnih izdatkov po posameznih funkcijah države oziroma občine.

Predpisana funkcionalna klasifikacija javnofinančnih izdatkov je skladna z mednarodno

COFOG klasifikacijo in omogoča mednarodne primerjave.

4.2.2 Sestavine proračuna

Proračun občine je na podlagi prvega odstavka 10. člena ZJF sestavljen iz: • splošnega

dela, • posebnega dela in • načrta razvojnih programov.

30

4.2.2.1 Splošni del proračuna

Splošni del proračuna mora biti občinskemu svetu predložen po ustrezni vsebini in

strukturi, kar pomeni, da mora biti pripravljen posebej po ekonomski in posebej po

funkcionalni (COFOG) klasifikaciji. Sestavljajo ga skupna bilanca prihodkov in

odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja. (10. člen ZJF)

Splošni del proračuna, sestavljen po ekonomski klasifikaciji, torej predstavlja sestavo

proračuna po tem, kaj se iz proračuna plačuje (odhodki) in kaj v proračun »prihaja«

(prihodki).

A del splošnega dela proračuna (bilanca prihodkov in odhodkov) prikazuje celotne

prihodke in odhodke na ravni proračunskega obdobja. Tako se v bilanci prihodkov in

odhodkov izkazujejo tekoči prihodki, ki jih predstavljajo davčni in nedavčni prihodki,

kapitalski prihodki, prejete donacije ter transferni prihodki iz drugih blagajn javnega

financiranja. (Cvikl & Zemljič 2000: 102) Na strani odhodkov pa se v tej bilanci

izkazujejo vsi odhodki, ki zajemajo tekoče odhodke, tekoče transfere, investicijske

odhodke ter investicijske transfere. (11. člen ZJF) Bilanca prihodkov in odhodkov (A

del splošnega dela proračuna) nam torej prikazuje na strani prihodkov vse prihodke

občine v enem letu.

Tekoči – davčni prihodki niso prosto predvidljivi, saj so točno določeni, in sicer z

državnimi in občinskimi predpisi. Tako kategorijo davčnih prihodkov opredeljuje

davčna zakonodaja s tem, ko določa izvirne davčne prihodke občin.9 Poleg tega pa

zakonodaja na določenih mestih občinam dovoljuje, da same definirajo davčno

obveznost z občinskimi odloki. Takšna oblika je npr. nadomestilo za uporabo stavbnega

zemljišča, kjer občine npr. same določajo vrednost točke kot osnovo za ugotovitev

višine nadomestila.

Kategorijo tekočih - nedavčnih prihodkov predstavljajo prihodki in obsegajo nepovratne

in nepoplačljive tekoče prihodke občine. (Cvikl & Zemljič 2000: 108) To kategorijo

predstavljajo predvsem prihodki iz naslova udeležbe na dobičku (pri tistih podjetjih,

kjer ima občina svoje finančne naložbe), prihodki od obresti in prihodki od upravljanja

9 Tako 2. člen Zakona o davku na promet nepremičnin /ZDPN-2/ (Uradni list RS, št. 117/2006) določa, da

prihodki od davka na promet nepremičnin pripadajo občini, kjer nepremična leži. Gre torej za davčno

obliko, ki je glede davčnega subjekta, davčnega objekta, davčnega dejanskega stanja ipd. v celoti

uzakonjena z zakonom (načelo zakonitosti po 147. členu Ustave Republike Slovenije), vendar je

zakonodajalec prihodke iz naslova tega davka opredelil kot izvirne prihodke občin po teritorialnem

načelu.

31

z občinskim premoženjem. Poleg tega se med nedavčne prihodke uvrščajo tudi upravne

takse, ki predstavljajo določene storitve občinske (javne) uprave občanom in drugim

osebam ter denarne kazni, določene predvsem za kršitve občinskih odlokov (predvsem s

področja komunale – npr. kršitev pri odlaganju odpadkov).

Tretja skupina prihodkov so kapitalski prihodki in predstavljajo realizacijo prihodkov iz

naslova prodaje občinskega materialnega in nematerialnega premoženja.

V četrto kategorijo prihodkov pa spadajo prejete donacije, ki so tisti tekoči in kapitalski

prihodki, ki so nepovratna plačila ter prostovoljna nakazila sredstev bodisi iz domačih

ali mednarodnih virov.

V peto, zadnjo kategorijo pa spadajo transferni prihodki, ki zajemajo vse prihodke iz

drugih javnih blagajn, predvsem iz državnega proračuna in iz občinskih proračunov

ostalih občin in ne predstavljajo prihodkov iz naslova prodaje proizvodov ali storitev,

pač pa transfer sredstev iz drugih javnih blagajn. (Rožič 2003: 40-41)

Bilanca odhodkov oziroma javnofinančni odhodki se členijo v štiri kategorije oziroma

štiri temeljne skupine odhodkov. Pri tem obstaja neposredna povezava med ekonomsko

členitvijo odhodkov (po ekonomski klasifikaciji) in računovodskim evidentiranjem in

izkazovanjem posameznih javnofinančnih odhodkov. Te kategorije so:

• tekoči odhodki (plače in drugi izdatki zaposlenim, prispevki delodajalca za

socialno varnost, izdatki za blago in storitve, plačila obresti, sredstva, izločena v

rezerve),

• tekoči transferi (subvencije, transferi posameznikom in gospodinjstvom,

• transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugim ravnem države,

javnim zavodom in izvajalcem javnih služb ipd) ter

• investicijski odhodki (odhodki za investicije neposrednih uporabnikov) ter

investicijski transferi (nepovratna sredstva za investicije prejemnikov sredstev).

(11. člen ZJF)

Razhajanje med prihodki in odhodki se izkazuje posebej in pomeni stanje, ko občina

načrtuje več odhodkov, kot bo načrtovanih prihodkov (proračunski primanjkljaj)

oziroma več prihodkov, kot je načrtovanih odhodkov (proračunski presežek).

B del splošnega dela proračuna predstavlja račun finančnih terjatev in naložb in ima

dve strani: stran izdatkov in stran prejemkov. V računu finančnih terjatev in naložb se

izkazujejo vsa prejeta sredstva od vrnjenih posojil, od prodaje kapitalskih vlog in vsa

32

porabljena sredstva danih posojil ter porabljena sredstva za nakup kapitalskih naložb.

Gre torej za prejemke in izdatke, ki nimajo narave opravljanja redne dejavnosti, pač pa

ta del izkazuje izdatke za plasiranje finančnih sredstev v kapitalske deleže in posojila ter

prejemke iz naslova dezinvestiranja ter iz naslova danih posojil.

C del proračuna predstavlja račun financiranja. Račun financiranja predstavlja

zadolževanje občine ter servisiranje (odplačila) zadolževanja. V tem delu proračuna se

izkazujejo odplačila dolga in zadolževanje, ki je povezano s financiranjem presežkov

odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov (proračunski primanjkljaj),

presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter s

financiranjem odplačil dolgov v računu financiranja (četrti odstavek 11. člena ZJF).

4.2.2.2 Posebni del proračuna

Posebni del proračuna je sestavljen iz finančnih načrtov neposrednih uporabnikov, ki so

določeni na podlagi institucionalne klasifikacije. Posebni del pomeni torej vsebino

porabe javnofinančnih sredstev v finančnih načrtih posameznih proračunskih

uporabnikov oziroma skupin proračunskih uporabnikov in vključuje odhodke in druge

izdatke delovanja po sklopih, skupinah in posameznih proračunskih postavkah v

proračunskem letu, v katerih so predstavljeni glavni programi, podprogrami, projekti,

ukrepi in aktivnosti ter druge naloge proračunskih uporabnikov, z uresničevanjem

katerih dosegajo cilje na svojem področju. (Cvikl & Zemljič 2000: 103)

Finančni načrt proračunskega uporabnika mora biti sestavljen po ekonomski in

funkcionalni klasifikaciji, imeti morajo vse zahtevane vsebine (prikaz finančnega

načrta, načrt razvojnih programov, obrazložitve – posebej predlog kadrovskega načrta10

ter letni načrt pridobivanja in razpolaganja s stvarnim premoženjem občine11). To

pomeni, da morajo biti razdeljeni na področja proračunske porabe (01 do 10 ter znotraj

teh na oddelke in pododdelke), na ta področja pa so vezane proračunske postavke –

konti.

Proračunske postavke se vežejo na ekonomsko klasifikacijo, pri čemer osnovno

strukturno enoto izdatkov predstavlja štirimestni konto.

10 V skladu z določilom prvega odstavka 43. člena Zakona o javnih uslužbencih /ZJU/ poda župan ob

pripravi proračuna predlog kadrovskega načrta, ki mora biti usklajen s predlogom občinskega proračuna. 11 V skladu z določilom sedmega odstavka 11. člena Zakona o stvarnem premoženju države, pokrajin in

občin /ZSPDPO sprejme letni načrt pridobivanja in razpolaganja s stvarnim premoženjem občine občinski

svet na predlog župana. Občinski svet lahko določi, da letni načrt pridobivanja in razpolaganja za

nepremičnine občine pod določeno vrednostjo sprejme župan.

33

Če konkretiziramo, potem je struktura finančnega načrta posameznega neposrednega

uporabnika sestavljena iz delitve po funkcionalni klasifikaciji (nujno vsaj področje

lahko še oddelek in pododdelek), na katero navežemo proračunsko postavko, ki

določajo ekonomske namene proračunskih izdatkov na podlagi podkontov iz

ekonomske klasifikacije javnofinančnih prejemkov in izdatkov. Poleg tega pa lahko

občine na podlagi petega odstavka 1. člena Pravilnika o enotnem kontnem načrtu za

proračun, proračunske uporabnike in osebe javnega prava določajo nadaljnjo členitev

podkontov, če to na podlagi potreb opredelijo v svojih predpisih (npr. v pravilniku o

računovodstvu občine). (Rožič 2003: 46)

4.2.2.3 Načrt razvojnih programov

Načrt razvojnih programov predstavlja tretji del proračunske dokumentacije in odraža

razvojno politiko občine na področju investicijskih izdatkov občine in državnih pomoči

za naslednja štiri leta in so razdeljeni po:

• posameznih programih neposrednih uporabnikov,

• letih, v katerih bodo izdatki za programe bremenili občinske proračune

prihodnjih let, in

• virih financiranja za celovito izvedbo programov. (12. člen ZJF)

Načrt razvojnih programov je ključni dokument proračunskega načrtovanja in za

opredeljevanje prioritet delovanja občine. Načrt razvojnih programov sestavljajo letni

načrti razvojnih programov neposrednih uporabnikov, ki so opredeljeni z ustreznimi

dokumenti dolgoročnega razvojnega načrtovanja.

Priprava načrta razvojnih programov je strokovno zelo poglobljena dejavnost vsake

posamezne občine, pri čemer je le–ta večkrat vezana na državno zakonodajo in aktivno

vlogo države pri sprejemanju načrta razvojnih programov (dajanje soglasij ipd.). Hkrati

pa je načrt razvojnih programov tisti akt, ki usmerja razvoj občine za naslednja štiri leta

in v katerem se refleksira politika občine kot celote. Načrt razvojnih programov se

prikaže po področjih funkcionalne klasifikacije, znotraj področij po projektih in znotraj

projektov po virih financiranja.

Načrt razvojnih programov občine ima dve pojavni obliki, in sicer (skupni) razvojni

načrt občine in letni načrti neposrednih uporabnikov, pri čemer skupni načrt temelji na

načrtih neposrednih uporabnikov. ZJF opredeljuje dve merili za sestavo skupnega načrta

razvojnih programov, in sicer, da mora biti vsak posamezen program projekt

neposrednega uporabnika usklajen z: • dokumenti dolgoročnega razvojnega načrtovanja

34

in • proračunskim memorandumom. Podrobnejša vsebina načrtov razvojnih programov

je predpisana v že navedeni Uredbi o dokumentih razvojnega načrtovanja in

postopkih za pripravo državnega proračuna in proračunov lokalnih skupnosti.

Načrt razvojnih programov se vsako leto pripravi za naslednja štiri proračunska leta.

4.2.3 Priprava proračuna in finančnega načrta

4.2.3.1 Priprava proračuna

Skladno z določilom 13. člena ZJF mora župan občinskemu svetu predložiti:

• predlog občinskega proračuna z obrazložitvami (sestavni del obrazložitev so

predlog kadrovskega načrta in letni načrt pridobivanja in razpolaganja s

stvarnim premoženjem občine);

• program prodaje občinskega finančnega premoženja za prihodnje leto, ki je

potrebna zaradi zagotavljanja prejemkov proračuna, z obrazložitvami;

• predloge finančnih načrtov za prihodnje leto javnih skladov, katerih ustanovitelj

je občina, z obrazložitvami;12

• predloge predpisov občine, ki so potrebni za izvršitev predloga občinskega

proračuna.13

Sestavni del obrazložitve predloga proračuna so tudi načrti delovnih mest in načrt nabav

z obrazložitvami.

ZJF posebej določa postopek priprave predloga občinskega proračuna. Tako mora za

finance pristojen organ občinske uprave posredovati neposrednim uporabnikom

občinskega proračuna navodilo za pripravo občinskega proračuna po prejemu temeljnih

ekonomskih izhodišč in predpostavk za pripravo predloga državnega proračuna.

12 Javne skladi in agencije, katerih ustanovitelj je občina, predložijo predloge finančnih načrtov z

obrazložitvami za finance pristojnemu organu občinske uprave, ki jih hkrati s predlogom občinskega

proračuna predloži županu, ta pa občinskemu svetu. Le-ta jih v tej fazi še ne sprejema. Predlogi finančnih

načrtov javnih skladov in agencij sledijo strukturi dokumentov, ki so določeni za občinski proračun. 13 V odvisnosti od ocenjenih prihodkov župan predlaga tudi predloge predpisov občine, ki so potrebni za

izvršitev predloga občinskega proračuna. Če občina v predlogu proračuna predvideva povečanje

določenih prihodkov, ki imajo podlago v spremembi predpisa, potem mora občinskemu svetu hkrati s

predlogom proračuna predložiti tudi predlog predpisa, s katerim bo omogočena realizacija predvidenih

prihodkov (npr. predloga odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča oziroma predlog sklepa o

določitvi vrednosti za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča).

35

Navedeno navodilo mora vsebovati: • temeljna ekonomska izhodišča in predpostavke za

pripravo občinskega proračuna; • opis načrtovanih politik občine; • oceno bilance

prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja

občinskega proračuna v prihodnjih dveh letih; • okvirni predlog obsega finančnega

načrta posameznega neposrednega uporabnika v prihodnjih dveh letih in • način

priprave ter terminski načrt za pripravo občinskega proračuna in predlogov finančnih

načrtov neposrednih uporabnikov.

Na podlagi navedenega navodila za pripravo občinskega proračuna morajo neposredni

uporabniki občinskega proračuna pripraviti predlog svojega finančnega načrta z

obrazložitvijo, ki mora vsebovati: • predstavitev ciljev, strategij in programov na

posebnem področju; • zakonske in druge podlage, na katerih temeljijo predvidene

strategije in programi; • usklajenost ciljev, strategij in programov z dokumenti

dolgoročnega razvojnega načrtovanja in proračunski memorandum14; • izhodišča in

kazalce, na katerih temeljijo izračuni in ocene potrebnih finančnih sredstev; druga

pojasnila, ki omogočajo razumevanje predlaganih strategij in programov in • poročilo o

doseženih ciljih in rezultatih s področja neposrednega uporabnika za obdobje prvega

polletja tekočega leta. Predlog finančnega načrta morajo neposredni uporabniki

občinskega proračuna posredovati za finance pristojnemu organu občinske uprave. (18.

in 16. člen ZJF)

4.2.3.1.1 Priprava načrta razvojnih programov

Neposredni uporabniki občinskega proračuna morajo predložiti predlog načrta

razvojnega programa neposrednega uporabnika organu, pooblaščenemu za pripravo

skupnega predloga načrta razvojnih programov, ki ga določi župan. Pri pripravi

skupnega načrta razvojnih programov pa je treba upoštevati: • da mora biti posamezen

program ali projekt neposrednega uporabnika usklajen z dokumenti dolgoročnega

razvojnega načrtovanja in s proračunskim memorandumom; • da mora biti posamezen

investicijski projekt ali program neposrednega uporabnika v skladu s predpisano

metodologijo za izdelavo investicijske dokumentacije in potrjen najmanj na ravni

14 Proračunski memorandum je akt vlade, ki ga predloži državnemu zboru hkrati s predlogom državnega

proračuna, s katerim vlada, izhajajoč iz ekonomskih razmer in dokumentov dolgoročnega razvojnega

načrtovanja, predstavi: • predpostavke gospodarskega razvoja za tekoče in prihodnje leto ter ciljni

razvojni scenarij za nadaljnja tri leta; • osnovne usmeritve ekonomske in javnofinančne politike; • oceno

prejemkov in izdatkov državnega in občinskih proračunov ter celotnih bilanc javnega financiranja; •

predvidene spremembe državnega in občinskega premoženja ter državnega, občinskega in javnega dolga;

• globalni pregled prevzetih obveznosti za državni proračun, ki terjajo plačilo v prihodnjih letih, in

politiko načrta razvojnih programov. (14. člen ZJF)

36

predinvesticijske zasnove in • merila in način uporabe meril za izbiro med

konkurenčnimi programi ali projekti.

Predlog načrta razvojnega programa mora biti usklajen s predlogi finančnih načrtov

neposrednih uporabnikov. Če predlog načrta razvojnih programov ni usklajen s

proračunom, ga mora predlagatelj v 30 dneh po uveljavitvi proračuna uskladiti s

proračunom. (22. člen ZJF) Način in roke za predložitev načrtov razvojnih programov

neposrednih uporabnikov občinskega proračuna predpiše župan. (23. člen ZJF)

4.2.3.1.2 Priprava in predložitev finančnega načrta posrednega uporabnika

občinskega proračuna

Posredni uporabniki občinskega proračuna morajo pripraviti predloge finančnih načrtov

ob pripravi in na podlagi izhodišč, ki veljajo za občinski proračun. Neposredni

uporabniki občinskega proračuna morajo na način in v roku, ki ga predpiše župan, od

posrednih proračunskih uporabnikov zahtevati, da jim pošljejo podatke, potrebne za

pripravo finančnih načrtov neposrednih uporabnikov. Župan lahko od neposrednih

uporabnikov zahteva podatke, ki se nanašajo na financiranje posrednih uporabnikov in

so potrebni za pripravo predloga občinskega proračuna.

Predloge finančnih načrtov javnih skladov in agencij morajo pristojni organi predložiti

za finance pristojnemu organu občinske uprave, ki jih hkrati s predlogom občinskega

proračuna predloži županu, ta pa občinskemu svetu.

Na tem mestu je potrebno še omeniti, da finančne načrte posrednih sprejme pristojni

organ po postopku, določenem v posebnem predpisu ali v aktu o ustanovitvi posrednega

uporabnika. Če se pravna oseba v pretežnem delu financira iz proračunskih sredstev, se

njen finančni načrt sprejme v 30 dneh po sprejetju občinskega proračuna. (27. člen ZJF)

4.3 Sprejemanje proračuna

4.3.1 Postopek sprejemanja proračuna

Pripravljen predlog proračuna za prihodnje leto oziroma spremembo občinskega

proračuna mora župan predložiti občinskemu svetu v 30 dneh po predložitvi državnega

proračuna oziroma sprememb državnega proračuna Državnemu zboru RS. (28. člen

ZJF)

37

Občinski svet mora sprejeti proračun v roku, ki omogoča uveljavitev proračuna s 1.

januarjem leta, za katero se sprejema proračun. Postopek sprejemanja proračuna uredi

občinski svet s poslovnikom. ZJF še določa, da mora občinski svet spremembe

občinskega proračuna sprejeti pred začetkom leta, za katerega velja, in sicer po

postopku, ki ga določa poslovnik občinskega sveta. (29. člen ZJF)

Pri sprejemanju proračuna mora občinski svet spoštovati tudi omejitve, in sicer morajo

predlogi za povečanje izdatkov proračuna obsegati predloge za povečanje prejemkov

proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov proračuna v isti višini, pri čemer ti ne

smejo biti v breme proračunske rezerve ali splošne proračunske rezervacije ali v breme

dodatnega zadolževanja. (30. člen ZJF)

V 30 dneh po sprejetju občinskega proračuna ga mora župan predložiti ministrstvu,

pristojnemu za finance. (31. člen ZJF)

4.3.2 Vsebina odloka o proračunu

V skladu z določilom 5. člena ZJF se proračun sprejme z odlokom, v katerem se

določijo tudi obseg zadolževanja in vseh predvidenih poroštev občine in drugi elementi,

ki jih določa ZJF, ter posebna pooblastila županu pri izvrševanju proračuna za

posamezno leto.

Odlok o proračunu občine opredeljuje vsebine, ki jih določata ZJF in ZFO-1, da morajo

biti urejene v odloku o proračunu občine. Nanašajo se na:

• določitev višine splošnega dela proračuna in strukture posebnega dela

proračuna:

• določitev višine splošnega dela proračuna in strukture posebnega dela

proračuna (5. člen ZJF);

• izvrševanje proračuna:

• pooblastila županu pri izvrševanju proračuna za posamezno leto (5. člen

ZJF); prerazporejanje proračunskih sredstev - prerazporejanje pravic

porabe (38. člen ZJF);

• določitev drugih namenskih prejemkov proračuna, ki niso našteti v prvem

odstavku 43. člena ZJF15 (43. člen ZJF);

15 V prvem odstavku 43. člena ZJF med namenskimi prejemki proračuna našteva: donacije, namenske

prejemke proračunskega sklada, prihodke od lastne dejavnosti neposrednih uporabnikov, prihodke od

prodaje ali zamenjave občinskega stvarnega premoženja in odškodnine iz naslova zavarovanj.

38

• višino prihodkov proračuna, ki se odvedejo v proračunsko rezervo (49.

člen ZJF);

• določitev namenov in največjega obsega obveznosti, ki zahtevajo plačilo v

naslednjih letih in jih lahko neposredni uporabnik prevzame v tekočem

letu (51. člen ZJF) ter spreminjanje načrta razvojnih programov;

• določbe o načinu porabe sredstev splošne proračunske rezervacije (42.

člen ZJF);

• posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja:

• določitev višine dolga dolžnika, ki ga lahko župan delno ali v celoti

odpiše, če bi bili stroški postopka izterjave v nesorazmerju z višino

terjatve (77. člen ZJF);

• obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja:

• višina zadolžitve občine in izdanih poroštev občine (5. člen ZJF);

• višina zadolžitve in izdanih poroštev pravnih oseb javnega prava, katerih

ustanovitelj je občina, če se le-te lahko zadolžujejo in izdajajo poroštva po

pogoji, ki jih določa občinski svet (88. člen).

V odloku o proračunu občine se določi višina splošnega dela proračuna in struktura

posebnega dela proračuna, ki je ZJF ne določa. Določiti je potrebno, da posebni del

proračuna sestavljajo področja proračunske porabe, glavni programi, podprogrami in

proračunske postavke, ki so razdeljene na podskupine kontov in konte, določene s

predpisanim kontnim načrtom. V odloku o proračunu občine se določi tudi, na katerem

nivoju kontov se proračun objavi ter način objave posebnega dela proračuna in načrta

razvojnih programov. Občinski proračun naj bi bil objavljen do ravni proračunskih

postavk - podskupin kontov. (Priročnik 2006: 45-46)

4.4 Izvrševanje proračuna

4.4.1 Prerazporejanje proračunskih sredstev

Z odlokom o proračunu se lahko da županu pooblastilo, da lahko prerazporeja

proračunska sredstva (prerazporeja pravica uporabe) s tem, da se mu postavijo določene

omejitve. Na predlog neposrednega uporabnika naj bi župan odločal o prerazporeditvah

pravic porabe v posebnem delu proračuna, in sicer v finančnem načrtu vsakega

posameznega proračunskega uporabnika med glavnimi programi v okviru posameznega

področja proračunske porabe (v finančnem delu ožjega dela občine, ki je pravna oseba

prerazporeja organ, ki je s statutom občine določen, da zastopa ožji del občine).

Prerazporeditev pravic porabe župan izvede na podlagi pisnega dokumenta, iz katerega

39

mora biti razvidno, katera proračunska postavka se zmanjšuje in katera se povečuje, s

čimer ostane proračun uravnotežen. Prerazporejanje sredstev med bilanco prihodkov in

odhodkov, računom finančnih terjatev in naložb ter računom financiranja ni dovoljeno,

razen v primeru, da so izpolnjeni pogoji iz 39. člena ZJF. Slednji pa določa, da lahko

župan prerazporedi sredstva za pokrivanje obveznosti iz občinskega dolga, stroškov,

povezanih z zadolževanjem, in poroštev iz bilance prihodkov in odhodkov. O teh

prerazporeditvah mora župan obvestiti občinski svet v 30 dneh. O ostalih izvršenih

prerazporeditvah pa mora župan šestmesečno poročati občinskemu svetu, pri čemer se

ta naloga izvede tako, da se v poročilu o izvrševanju proračuna iz 63. člena ZJF posebej

pojasnijo tudi prerazporeditve. Prikaže se primerjava med sprejetim proračunom,

veljavnim proračunom (to je sprejeti proračun s prerazporeditvami) in realizacijo

proračuna. Župan lahko o veljavnem proračunu posebej obvesti občinski svet. (38. člen

ZJF)

4.4.2 Začasno zadržanje izvrševanja proračuna

ZJF med ukrepi za uravnoteženje proračuna dopušča možnost začasnega zadržanja

izvrševanja proračuna. V skladu z navedenim lahko župan na predlog za finance

pristojne službe v občinski upravi za največ 45 dni zadrži izvrševanje posameznih

izdatkov. Z ukrepi začasnega zadržanja lahko župan: • ustavi prevzemanje obveznosti; •

predlaga podaljšanje pogodbenih rokov plačil in • ustavi prerazporejanje proračunskih

sredstev, potrebno zaradi prevzemanje obveznosti. O ukrepih mora župan obvestiti

občinski svet tako po njihovem sprejemu.

Predlog obsega in ukrepov začasnega zadržanja izvrševanja proračuna pripravi za

finance pristojen organ občinske uprave v sodelovanju z neposrednimi proračunskimi

uporabniki občinskega proračuna. Pri pripravi predloga mora za finance pristojen organ

občinske uprave upoštavati, da se morajo ukrepi enakomerno nanašajo na vse

neposredne uporabnike občinskega proračuna.

Če se med izvajanjem ukrepov začasnega zadržanja izvrševanja proračuna proračun ne

more uravnovesiti, mora župan najkasneje 15 dni pred iztekom roka za začasno

zadržanje izvrševanja proračuna predlagati rebalans proračuna. Z rebalansom, ki ga

sprejme občinski svet na predlog župana, se prejemki in izdatki ponovno uravnovesijo.

V obdobju sprejemanja reblansa lahko župan ponovno začasno zadrži izvrševanje

posameznih izdatkov. (40. člen ZJF)

40

4.4.3 Vključevanje nenačrtovanih prejemkov in izdatkov v proračun

Če se po sprejemu proračuna sprejme odlok, na podlagi katerega nastanejo nove

obveznosti za občinski proračun, mora župan te obveznosti vključiti v proračun in

določiti obseg izdatkov za ta namen v okviru večjih pričakovanih prejemkov in obseg

zadolžitve, ki je določen v proračunu, ali s prerazporeditvijo sredstev v okviru možnih

prihrankov sredstev. (41. člen ZJF)

V skladu z ZJF se del predvidenih proračunskih prejemkov vnaprej ne razporedi, ampak

zadrži kot splošna proračunska rezervacija, ki se v proračunu posebej izkazuje.

Sredstva splošne proračunske rezervacije se uporabljajo za nepredvidene namene, za

katere se med letom izkaže, da niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu, ker jih

pri pripravi proračuna ni bilo mogoče načrtovati. Sredstva splošne proračunske

rezervacije ne smejo presegati 2% prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov. O

uporabi navedenih sredstev splošne proračunske rezervacije odloča župan na način, da

se dodeljena sredstva splošne proračunske rezervacije razporedijo v finančni načrt

neposrednega uporabnika. (42. člen)

Čeprav že posamezni področni zakoni opredeljujejo namenske prejemke, morajo biti le-

ti opredeljeni kot namenski še v odloku o proračunu občine. V odloku o proračunu

občine se lahko poleg namenskih prejemkov, ki jih določa 43. člen ZJF (donacije,

namenski prejemki proračunskega sklada, prihodki od lastne dejavnosti neposrednih

uporabnikov, prihodki od prodaje ali zamenjave občinskega stvarnega premoženja in

odškodnine iz naslova zavarovanj določijo še drugi namenski prejemki proračuna, ki

niso našteti v prvem odstavku 43. člena ZJF. V tem primeru bo z občinskim odlokom o

proračunu pripoznan status namenskega premika določenemu proračunskemu prejemku

ki ga kot takšnega opredeljujejo že drugi materialni zakoni oziroma občinski odlok. Z

odlokom o proračunu občine ne bi smeli imeti ti pravni temelj za poseben status že v

materialnih zakonih oziroma odlokih. Neporabljena namenska sredstva na računih

proračuna in namenski izdatki v finančnem načrtu neposrednega uporabnika se

prenesejo v proračun tekočega leta, razen denarna sredstva in namenski izdatki iz

naslova opravljanja lastne dejavnosti, ki zapadejo v korist proračuna in jih neposredni

proračunski uporabnik ne more več uporabiti kot namenske prejemke in izdatke

proračuna, če na dan 31. decembra niso porabljena. (44. člen ZJF) (Priročnik 2006: 47)

Na tem mestu moramo opomniti še na nekatera določila ZJF, ki jih ureja v okviru

poglavja o vključevanju nenačrtovanih prejemkov in izdatkov v proračun. Tako mora

neposredni uporabnik občinskega proračuna, ki je bil prejemnik donacije, v okviru

svojega finančnega načrta zagotoviti sredstva za vračilo donacije, ki jo zahteva donator

41

nazaj, ker donacija ni bila porabljena na način in pod pogoji, kot jih je določil donator.

(45. člen) Ob navedenem morajo neposredni proračunski uporabniki zagotoviti sredstva

za obveznosti iz preteklih let, ki niso predvidene v proračunu za tekoče leto v okviru

sredstev proračuna tekočega leta.

ZJF posebej ureja vprašanje spremembe neposrednih proračunskih uporabnikov med

letom. Če se med letom spremeni delovno področje oziroma pristojnost neposrednega

proračunskega uporabnika, se sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za

delovanje neposrednega uporabnika. O povečanju ali zmanjšanju sredstev odloča župan.

Če pa se neposredni uporabnik med letom ukine in njegovih nalog ne prevzame drug

neposreden uporabnik, se neporabljena sredstva prenesejo v splošno proračunsko

rezervacijo. (47. člen)

4.4.4 Proračunska rezerva

ZJF v 49. členu določa zgornjo mejo prejemkov proračuna občine, ki se lahko izločijo v

proračunsko rezervo (največ 1,5% prejemkov proračuna), medtem ko spodnja meja ni

določena. S proračunom občine in z odlokom o proračunu občine se določi točen obseg

prejemkov proračuna, ki se izloči na račun proračunske rezerve v določenem letu.

Sredstva se v proračunsko rezervo izločajo do višine, ki je opredeljena z odlokom o

proračunu občine. Proračunska rezerva deluje kot proračunski sklad. Sredstva

proračunske rezerve kot proračunskega sklada delijo pravno naravo vseh namenskih

prejemkov in izdatkov proračuna, kar pomeni, da se neporabljena sredstva proračunske

rezerve na dan 31. decembra preteklega leta prenesejo v proračun tekočega leta. Za

obseg prenesenih sredstev se povečata obseg sredstev v finančnem načrtu neposrednega

uporabnika v proračunu. V odloku o proračunu občine se določi tudi zgornja meja

sredstev proračunske rezerve, o uporabi katere na predlog za finance pristojnega organa

občinske uprave odloča župan. Župan ne more neomejeno odločati o uporabi sredstev

proračunske rezerve za namene, ki so določeni v ZJF, temveč le do višine, do katere je

pooblaščen z odlokom o proračunu občine. V drugih primerih o porabi sredstev

proračunske rezerve odloča občinski svet s posebnim odlokom. Na tem mestu moramo

opomniti, da se sredstva proračunske rezerve uporabljajo za financiranje izdatkov za

odpravo posledic naravnih nesreč, kot so potres, poplava, zemeljski plaz, snežni plaz,

visok sneg, močan veter, toča, žled, pozeba, suša, množični pojav nalezljive človeške,

živalske ali rastlinske bolezni, druge nesreče, ki jih povzročajo naravne sile in ekološke

nesreče.

42

4.4.5 Prevzemanje obveznosti v breme proračuna

Na podlagi določila 51. člena ZJF lahko neposredni proračunski uporabnik prevzema

obveznosti s pogodbami, ki zahtevajo plačilo v prihodnjih letih, če so za ta namenjena

sredstva že planirana v proračunu tekočega leta. Osnova za določitev obsega prevzetih

obveznosti v prihodnjih letih so pravica uporabe, določene na posameznih proračunskih

postavkah - kontih v finančnem načrtu posameznega proračunskega uporabnika za

tekoče leto. V odloku o proračunu občine pa se za posamezne namene, opredeljene v

proračunskih postavkah - kontih določi najvišji možni obseg obveznosti, ki zahtevajo

plačilo v prihodnjih letih in jih lahko neposredni uporabnik prevzame v tekočem letu.

Neposrednim uporabnikom je omogočeno sklepanje pogodb, ki zapadejo v plačilo v

prihodnjih letih pod pogojem, da so za namen, za katerega se sklepa večletna pogodba,

že plačana sredstva v proračunu tekočega leta in da je prevzeta obveznost v okviru

dovoljenega obsega obveznosti, ki zapadejo v plačilo v prihodnjih letih. Tovrstno

prevzemanje obveznosti ne more biti neomejeno, saj pomeni sklenjena pogodba za

občino obveznost, ko jo je možno iztožiti, pomeni pa tudi preobremenitev proračuna, na

katero je treba računati, ko zapade v plačilo, tudi plačati. Prevelik obseg že prevzetih

obveznosti (preobremenitev proračuna) onemogoča prilagajanje izdatkovne strani

proračuna (tako obsega kot strukture proračuna) novim ekonomskim razmeram ter

situaciji na področju javnih financ. To določilo v odloku o proračunu zavezuje župana,

da ne more prevzemati obveznosti, ki bi pomenile prekoračitev dovoljene višine

prevzetih obveznosti, ki zahtevajo plačilo v prihodnjih letih. (Priročnik 2006: 48-49)

Obveznosti v breme občinskega proračuna se plačujejo v rokih, ki se za posamezne

namene porabe določijo v zakonu o izvrševanju državnega proračuna. Neposredni

uporabnik občinskega proračuna lahko uporablja sredstva za plačevanje že opravljanih

dobav blaga, storitev in gradbenih del. Dogovarjanje o predplačilih je možno samo

izjemoma ob primernem zavarovanju predplačil ter na podlagi predhodnega soglasja

župana. Način zavarovanja predplačil iz občinskih proračunov pa predpiše minister,

pristojen za finance.

Na tem mestu naj še omenimo, da se lahko pogodbe za nabavo blaga, naročilo storitev

in oddajo gradenj v breme proračunskih sredstev sklenejo samo v skladu s predpisi o

javnem naročanju. (53. člen ZJF)

43

4.4.6 Izplačila iz proračuna in vplačila vanj

Vsak izdatek iz proračuna mora imeti za podlago verodostojno knjigovodsko listino, s

katero se izkazuje obveznost za plačilo. Pravni temelj in višino obveznosti knjigovodske

listine je treba pred izplačilom preveriti in pisno potrditi. (54. člen ZJF)

ZJF ureja tudi vprašanje vračil v proračun. Če se naknadno ugotovi, da je bilo izplačilo

iz proračuna neupravičeno izvršeno, mora neposredni uporabnik takoj zahtevati vračilo

v proračun. Za sredstva, vrnjena v proračun v istem proračunskem letu, se zniža

obremenitev finančnega načrta uporabnika, v breme katerega so bila sredstva plačana.

(55. člen ZJF)

4.4.7 Proračunski sklad

Proračunski sklad je evidenčni račun v okviru računa proračuna, ki ga odpre občina

zaradi ločenega vodenja določenih prejemkov in izdatkov in uresničevanje posebnega

namena. Ustanovi se z odlokom občine, ki mora določati: • namen proračunskega

sklada; • čas, za katerega je proračunski sklad ustanovljen; • občinski organ, ki je

pristojen za upravljanje proračunskega sklada in za razpolaganje s sredstvi

proračunskega sklada, ter • vire proračunskega sklada (proračunski sklad se financira iz:

• proračunskih sredstev, zagotovljenih v proračunu za tekoče leto; • namenskih

prejemkih proračuna, ki so določeni kot namenski prejemki proračunskega sklada in •

prejemkov od upravljanja s prostimi denarnimi sredstvi proračunskega sklada). (57., 58.

člen ZJF)

Upravitelj proračunskega sklada je pristojen organ občine, ki s prenehanjem

proračunskega sklada prevzame pravice in obveznosti proračunskega sklada. (58. člen)

Proračunski sklad pa preneha: • s potekom časa, za katerega je bil ustanovljen; • če je

dosežen namen proračunskega sklada ali • če proračunski sklad ne izpolni namena, za

katerega je bil ustanovljen ali • če sredstva proračunskega sklada ne zadostujejo za

izpolnjevanje njegovega namena. ZJF še določa, da mora pristojni organ občine v 30

dneh po nastopu pogojev za prenehanje proračunskega sklada po predpisanem postopku

predlagati županu spremembo akta o ustanovitvi proračunskega sklada. (60. člen ZJF)

4.4.8 Sistem računov za izvrševanje občinskega proračuna

Izvrševanje občinskega proračuna se opravlja prek računov, ki jih pri Banki Slovenije, v

soglasju z ministrom, pristojnim za finance, odpre župan in ki predstavljajo sistem

enotnega zakladniškega računa občine. V sistem enotnega zakladniškega računa občin

44

na način in v rokih, ki jih določa minister, pristojen za finance, vključijo tudi posredni

uporabniki občinskega proračuna. Računi občine pa se lahko na predlog župana

vključijo v sistem enotnega zakladniškega računa države. (61. člen ZJF)

4.4.9 Poročanje o doseženih ciljih in rezultatih ter izvrševanju prora čuna

Župan in posredni uporabniki občinskega proračuna morajo pripraviti poročilo o

doseženih ciljih in rezultatih s področja svoje pristojnosti v preteklem letu do 28.

februarja tekočega leta in ga predložiti občinskemu svetu skupaj z zaključnim računom

proračuna. Župan mora navedeno poročilo pripraviti v skladu z Navodilom o pripravi

zaključnega računa državnega in občinskega proračuna ter metodologije za

pripravo poro čila o doseženih ciljih in rezultatih neposrednih in posrednih

uporabnikov prora čuna (Uradni list RS, št. 12/2001, 10/2006, 8/2007). (62. člen ZJF)

Ob navedenem pa mora župan v juliju poročati občinskemu svetu o izvrševanju

proračuna v prvem polletju tekočega leta. Navedeno poročilo pa mora vsebovati: •

poročilo o realizaciji prejemkov, izdatkov, presežku ali primanjkljaju, zadolževanju in

oceno realizacije do konca leta; • podatke o vključitvi novih obveznosti v proračun,

prenosu namenskih sredstev iz proračuna preteklega leta, plačilu neporavnanih

obveznosti iz preteklih let, prerazporejanju proračunskih sredstev, spremembi

neposrednih uporabnikov med letom, uporabi sredstev proračunske rezerve, izdanih in

unovčenih poroštvih ter izterjanih regresnih zahtevkih iz naslova poroštev; • razlago

glavnih odstopanj v primerjavi s sprejetim proračunom in • predlog potrebnih ukrepov.

(63. člen ZJF)

4.5 Računovodstvo

Za vodenje poslovnih knjig in izdelavo letnih poročil za občinski proračun se

uporabljajo določbe Zakona o računovodstvu /ZR/. V skladu z ZJF opravlja

računovodstvo občinskega proračuna plačila, tekoče urejanje, zajema, knjigovodsko

evidentira in sporoča podatke, pripravlja obvezne računovodske izkaze, izvaja

računovodski nadzor in nadzor nad izpolnjevanjem terjatev in plačilom obveznosti ter

arhivira izvirnike knjigovodskih listin, če seveda ni s posebnim zakonom določeno

drugače. (91. člen ZJF)

V skladu z ZJF mora župan določiti enega ali več pooblaščenih računovodij za vodenje

poslovnih knjig in izdelavo letnih poročil občinskega proračuna in neposrednih

uporabnikov občinskega proračuna. Na tem mestu naj opomnimo, da lahko pooblaščeni

45

računovodja začasno zadrži izplačilo, če je v nasprotju z ZJF ali zakonom, ki ureja

izvrševanje proračuna za posamezno leto, oziroma odlokom, s katerim se sprejme

občinski proračun. (92. člen ZJF)

Neposredni uporabniki občinskega proračuna morajo pripraviti premoženjsko bilanco in

jo do 30. marca v prihodnjem letu predložiti za finance pristojnemu organu občinske

uprave, ki jo mora do 10. aprila v prihodnjem letu predložiti ministrstvu, pristojnim za

finance. V navedeno premoženjsko bilanco mora občina vključiti tudi premoženjsko

bilanco posrednih proračunskih uporabnikov občinskega proračuna in ožjih delov občin,

ki jo morajo pripraviti do 30. marca v prihodnjem letu in jo predložiti za finance

pristojnemu organu občine. (93. člen ZJF)

4.6 Zaključni račun proračuna

Zaključni račun proračuna je akt občine, v katerem so prikazani predvideni in realizirani

prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine za preteklo leto. Pri

sestavi zaključnega računa proračuna občine se mora upoštevati členitev, ki je

predpisana za sestavo proračuna. Zaključni račun zajema tudi obrazložitev zaključnega

računa, katerega sestavni del so podatki iz bilance stanja ter pojasnilo odstopanj. (96.

člen ZJF)Podrobnejšo vsebino in strukturo zaključnega računa proračuna občine je

predpisal minister, pristojen za finance z Navodilom o pripravi zaklju čnega računa

državnega in občinskega proračuna ter metodologije za pripravo poročila o

doseženih ciljih in rezultatih neposrednih in posrednih uporabnikov prora čuna

(Uradni list RS, št. 12/2001).

Zaključni račun svojega finančnega načrta mora pripraviti neposredni uporabnik

občinskega proračuna skupaj z letnim poročilom za preteklo leto in ga do 28. februarja

tekočega leta predloži županu. Slednji pa pripravi predlog zaključnega računa

občinskega proračuna za preteklo leto in ga predloži ministrstvu, pristojnem za finance,

do 31. marca tekočega leta. Predlog zaključnega računa občinskega proračuna mora

župan predložiti v sprejem občinskemu svetu, o sprejemu pa mora obvestiti ministrstvo,

pristojno za finance, v tridesetih dneh po njegovem sprejemu. (98. člen ZJF)

46

Sklep

V zaključni strokovni nalogi sem obravnaval pristojnosti župana v postopku priprave,

sprejemanja in izvrševanja občinskega proračuna. Kot sem navedel že v uvodu v

nalogo, je - po določbah Zakona o lokalni samoupravi in drugih zakonov - ena izmed

temeljnih nalog župana, da predlaga županu v sprejem proračun in zaključni račun

proračuna, ki sta temeljna splošna akta s področja finančnega delovanja in poslovanja

občine.

V zaključku te naloge lahko sklenem, da je postopek priprave, sprejema in izvrševanja

občinskega proračuna normativno dobro urejen. Problematika, ki jo lahko zasledimo

praktično v vseh slovenskih občinah, pa je predvsem v času sprejemanja občinskih

proračunov. Kljub določbi ZJF, po kateri mora občinski svet sprejeti proračun za

prihodnje leto do 31. decembra tekočega leta, je le-ta po večini neuresničljiva predvsem

zaradi usklajevanj vsebine občinskega proračuna. Res je, da je proračun akt, ki ga

pripravi župan, vendar pa pri tem ne smemo pozabiti, da ga sprejema občinski svet, ki

pa lahko ni naklonjen politiki župana, ki jo izkazuje skozi pripravljeno vsebino

občinskega proračuna.

Pomembna je tudi ugotovitev, da se med pripravo in kasneje izvrševanjem občinskega

proračuna tesno prepletajo naloge župana in za finance pristojnega organa občinske

uprave. Takšna ureditev je ne le smiselna, pač pa tudi nujna. Župan je namreč

funkcionar, voljen na lokalnih volitvah in ni oziroma se od njega ne pričakuje, da bo

strokovnjak na vseh področjih občinskega delovanja. Zato je posebej na področju

priprave in izvrševanja občinskega proračuna nujno sodelovanje med županom in za

finance pristojnim organom občinske uprave, ki opravlja zlasti strokovne naloge s

področja javnih financ ter v tem okviru tudi s področja priprave in izvrševanja

občinskega proračuna.

Kljub temu, da je proračun občine akt, ki temelji na javnofinančnih predpostavkah, je

izrazito politični akt, saj se z razporeditvijo prihodkov in odhodkov zasledujejo

predvsem politični cilji, ki pa so po večini odvisni tako od politične usmeritve župana

kot tudi od politične usmeritve občinskega sveta, ki navsezadnje proračun tudi sprejme.

47

Literatura

Brezovnik, Boštjan. Oplotnik, Žan Jan. Fiskalna decentralizacija v Sloveniji (oris

stanja, mednarodna primerjava in problematika). Maribor: Inštitut za lokalno

samoupravo in javna naročila Maribor, leto 2003.

Brezovnik, Boštjan. Oplotnik, Žan Jan. Zakon o financiranju občin /ZFO-1/

(pristojnosti in naloge občine z uvodnimi pojasnili in komentarjem). Maribor:

Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor, letnik 1, leto 2007,

številka 1.

Brezovnik, Boštjan. Oplotnik, Žan Jan. Zakon o javnih financah /ZJF/ (pristojnosti in

naloge občine z uvodnimi pojasnili in komentarjem). Maribor: Inštitut za lokalno

samoupravo in javna naročila Maribor, letnik 1, leto 2007, številka 1.

Cvikl M., Milan. Zemljič, Petra. Zakon o javnih financah s komentarjem. Ljubljana:

Bonex, leto 2000.

Falzon, Micheline. Pereti, Marie-Pierre. Verdier, Axelle. Hoorens, Dominique. Local

finances in the twenty five countries of the European Union. Paris: Dexia Editions,

2004

Grafenauer, Božo. Brezovnik, Boštjan. Javna uprava. Maribor: Inštitut za lokalno

samoupravo in javna naročila Maribor, 2006.

Grafenauer, Božo. Občinski predpisi. Maribor: Inštitut za lokalno samoupravo in javna

naročila Maribor, Lex localis - Revija za lokalno samoupravo, letnik 3, leto 2005,

številka 4.

Jelčič, Božidar. Financijsko pravo i financijska znanost. Zagreb: Informator, 1998.

Korpič Horvat, Etelka. Zemljič, Petra. Proračunsko pravo – priloga. Maribor: Pravna

fakulteta Univerze v Mariboru, leto 2001.

Pernek, Franc. Finančno pravo in javne finance. Maribor: Pravna fakulteta Univerze v

Mariboru, leto 1997.

Predlog Zakona o financiranju občin. Ljubljana: Poročevalec Državnega zbora

Republike Slovenije, letnik XXXII, leto 2006, št. 110.

Pristojnosti slovenskih občin: Maribor: Inštitut za lokalno samoupravo in javne finance,

letnik I, leto 2007, številka 1.

Proračunski priročnik za pripravo občinskih proračunov za leti 2007 in 2008.

Ljubljana: Ministrstvo za finance, leto 2006

Popovič, Dragoljub. Nauka o porezima i poresko pravo. Beograd: Open Society

Institute/Constitutional and Legislative Policy Institute Budapest, leto 1997.

Rožič, Uroš. Proračun kot najpomembnejši akt občine. Maribor: Inštitut za lokalno

samoupravo in javna naročila Maribor, Lex localis - Revija za lokalno samoupravo,

letnik I, leto 2003, številka 1.

48

Šturm, Lovro et al. Komentar Ustave Republike Slovenije. Ljubljana: Fakulteta za

podiplomske evropske in državne študije, 2002

Viri

Ustava in zakoni

Zakon o ratifikaciji Evropske listine lokalne samouprave /MELLS/ (Uradni list RS, št.

15/1996).

Ustava Republike Slovenije /Ustava RS/ (Uradni list Republike Slovenije, št. 33/91-I,

42/1997, 66/2000, 23/2003, 69/2004, 68/2006).

Zakon o davku na promet nepremičnin /ZDPN-2/ (Uradni list RS, št. 117/2006).

Zakon o financiranju občin /ZFO-1/ (Uradni list RS, št. 123/2006, 101/2007 Odl. US:

U-I-24/07-66).

Zakon o javnih financah /ZJF/ (Uradni list RS, št. 79/1999, 124/2000, 79/2001,

30/2002, 56/2002-ZJU, 127/2006-ZJZP, 14/2007-ZSPDPO).

Zakon o javnih uslužbencih /ZJU/ (Uradni list RS, št. 63/2007-uradno prečiščeno

besedilo).

Zakon o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/2007-uradno prečiščeno

besedilo).

Zakon o računovodstvu /ZR/ (Uradni list RS, št. 23/1999, 30/2002-ZJF-C).

Zakon o spremljanju državnih pomoči /ZSDrP/ (Uradni list RS, št. 37/2004).

Zakon o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin /ZSPDPO/ (Uradni list RS, št.

14/2007).

Zakon o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij /ZUODNO/ (Uradni list RS,

št. 60/1994 (69/1994 - popr.), 69/1994, 73/1994 Odl.US: U-I-183/94, 73/1995

Odl.US: U-I-304/94-9, 56/1998 (75/1998 - popr.), 67/1998 Odl.US: U-I-285/98,

67/1998 Odl.US: U-I-301/98, 72/1998 Odl.US: U-I-294/98, 72/1998 Odl.US: U-I-

354/98, 72/1998 Odl.US: U-I-341/98, 75/1998, 28/2001 Odl.US: U-I-416/98-38,

52/2002, 27/2006, 61/2006).

Podzakonski predpisi

Navodilo o pripravi finančnih načrtov posrednih uporabnikov državnega in občinskih

proračunov (Uradni list RS, št. 91/2000, 122/2000).

Navodilo o pripravi zaključnega računa državnega in občinskega proračuna ter

metodologije za pripravo poročila o doseženih ciljih in rezultatih neposrednih in

posrednih uporabnikov proračuna (Uradni list RS, št. 12/2001, 10/2006, 8/2007).

49

Odredba o funkcionalni klasifikaciji javnofinančnih izdatkov (Uradni list RS, št.

43/2000).

Pravilnik o namenih porabe, merilih in pogojih za dodelitev sredstev za sofinanciranje

investicij občin (Uradni list RS, št. 19/2007).

Pravilnik o vrsti odhodkov, načinu poročanja o realiziranih odhodkih in nakazovanju

sredstev občinam za sofinanciranje skupnega opravljanja posameznih nalog

občinske uprave (Uradni list RS, št. 66/2007).

Pravilnik o programski klasifikaciji izdatkov občinskih proračunov (Uradni list RS, št.

112/2003, 56/2005, 141/2006).

Pravilnik o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge

osebe javnega prava (Uradni list RS, št. 54/2002, 117/2002, 58/2003, 134/2003,

34/2004, 75/2004, 117/2004, 141/2004, 117/2005, 138/2006).

Uredba o dokumentih razvojnega načrtovanja in postopkih za pripravo državnega

proračuna in proračunov lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 44/2007).

Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na

področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/2006).