EvropskiSocialniSklad

PriroËnikcelostne grafiËne podobeEvropskega socialnega sklada

Avtorica: Barbara Bogataj-Kokalj, Birografika Bori d.o.o., Ljubljanafebruar 2006

VIŠJEŠOLSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM

EKONOMIST

Projekt 6035-3/2006-3, Posodabljanje in razvoj višješolskih programov ekonomske in

njej podobnih strok, aktivnost 3 – posodabljanje programov

Konzorcij višjih strokovnih šol

Ekonomska šola Murska Sobota VSŠ (koordinator priprave programa) in Zavod IRC

VSŠ, DOBA EPIS VSŠ, Šolski center Slovenj Gradec VSŠ, Ekonomska šola Novo Mesto

VSŠ, Center za poklicno usposabljanje VSŠ, GEA College CVŠ in MUCH VSŠ

VIŠJEŠOLSKI ŠTUDIJSKI PROGRAMEKONOMIST

Pogodba je sofinancirana iz sredstev Evropskega socialnega sklada v letih 2006 in 2007

Izdal: Zavod IRCUredila: Marika Šadl, Mišo PalandačičOprema ovitka in tehnična ureditev: Singular Oglaševanje, Bernd Rajh s.p.Tisk: ARA grafični studio Rojc Andrej, s.p.

Število izvodov: 200

Ljubljana, september 2007

Projekt 6035-3/2006-3,

Posodabljanje in razvoj višješolskih programov ekonomske in njej podobnih strok

Pogodba je sofinancirana iz sredstev Evropskega socialnega sklada v letih 2006 in 2007

3

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

KAZALO

SPLOŠNI PODATKI 7

1. PODATKI O PREDLAGATELJU 7

2. ŠTUDIJSKI PROGRAM 7

3. POKLICNI STANDARDI, NA PODLAGI KATERIH JE PROGRAM PRIPRAVLJEN 8

4. KRATKA UTEMELJITEV PREDLOGA 9

A SPLOŠNI DEL PROGRAMA 10

1. IME ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA 10

2. IME STROKOVNE IZOBRAZBE 10

3. TEMELJNI CILJI PROGRAMA IN KOMPETENCE 10

4. TRAJANJE ŠTUDIJA IN OVREDNOTENJE S KREDITNIMI TOČKAMI 12

5. POGOJI ZA VPIS 12

6. MERILA ZA IZBIRO V PRIMERU OMEJITVE VPISA 12

7. OBVEZNI NAČINI OCENJEVANJA ZNANJA 13

8. NAČIN IN OBLIKE IZVAJANJA ŠTUDIJA 15

9. POGOJI ZA NAPREDOVANJE PO PROGRAMU IN DOKONČANJE ŠTUDIJA 15

10. POGOJI ZA PREHAJANJE MED PROGRAMI 16

11. POGOJI ZA DOKONČANJE POSAMEZNIH DELOV PROGAMA 16

12. PODATKI O MEDNARODNI PRIMERLJIVOSTI 17

B POSEBNI DEL PROGRAMA 18

1. PREDMETNIK 18

2. KATALOGI ZNANJA 24

3. ZNANJE, KI GA MORAJO IMETI IZVAJALCI PREDMETOV 26

4. AVTORJI PROGRAMA 29

5. AVTORJI KATALOGOV 30

4

KATALOGI ZNANJ

POSLOVNI TUJI JEZIK 1 38

POSLOVNO KOMUNICIRANJE 41

INFORMATIKA 44

POSLOVNA MATEMATIKA S STATISTIKO 48

ORGANIZACIJA IN MENEDŽMENT 52

EKONOMIJA 55

OSNOVE POSLOVNIH FINANC 58

TRŽENJE 61

PRODAJA 66

NABAVA 70

POSLOVNO PRAVO 74

UGOTAVLJANJE IN ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI 77

MEDNARODNO POSLOVANJE 80

POSLOVNI TUJI JEZIK 1 NA VIŠJI RAVNI 83

POSLOVNI TUJI JEZIK 2 85

OBLIKOVANJE PROIZVODOV IN TEHNOLOŠKIH PROCESOV 87

POSLOVNA LOGISTIKA 92

POSLOVANJE V TURIZMU 94

OBLIKOVANJE TURISTIČNIH PROIZVODOV 96

TEMELJI RAČUNOVODSTVA 98

FINANČNO RAČUNOVODSTVO 100

STROŠKOVNO RAČUNOVODSTVO 102

DAVKI 104

ANALIZA BILANC Z REVIZIJO 106

RAČUNOVODSTVO OSEB JAVNEGA PRAVA 108

FINANCIRANJE PRORAČUNSKIH UPORABNIKOV 110

INSOLVENČNI POSTOPKI 114

RAČUNOVODSTVO ZA SAMOSTOJNE PODJETNIKE 116

POSLOVNI PROCESI 118

EKOLOGIJA 120

ERGONOMIJA IN VARSTVO PRI DELU 122

PODJETNIŠTVO 124

ANALIZA POSLOVANJA 126

PSIHOLOGIJA DELA 128

5

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

DELO S STRANKAMI 130

UVOD V FINANČNE TRGE IN INSTITUCIJE 134

TEMELJI BANČNEGA POSLOVANJA 138

EKONOMIJA IN POSLOVANJE PRI POSREDOVANJU NEPREMIČNIN 143

DOKUMENTI UREJANJA PROSTORA 147

OSNOVE NEPREMIČNINSKEGA PRAVA 150

TEHNIČNI PREDPISI IN STANDARDI 156

PRAVNA UREDITEV UPRAVLJANJA NEPREMIČNIN 161

EKONOMIJA IN POSLOVANJE UPRAVITELJA NEPREMIČNIN 165

KVANTITATIVNE METODE V LOGISTIKI 169

OSKRBNE VERIGE 172

UPRAVLJANJE ZALOG 175

TRANSPORTNI MENEDŽMENT 178

TARIFNI SISTEMI 181

VARNOST V LOGISTIČNIH PROCESIH 184

OSNOVE ZAVAROVALNIŠTVA 188

PRAVO V ZAVAROVALNIŠTVU 191

PREMOŽENJSKA ZAVAROVANJA 196

OSEBNA ZAVAROVANJA 201

ZAVAROVALNA EKONOMIKA 206

OSNOVE AKTUARSKE MATEMATIKE 209

TUJ JEZIK ZA ZAVAROVALNO STROKO 213

PROJEKTNO VODENJE 216

KONTROLING V ZAVAROVALNIŠTVU 220

FINANČNI TRGI 223

BANČNIŠTVO 225

DENARNO POSLOVANJE 227

TEHNOLOGIJA POŠTNIH PROCESOV 229

ORGANIZACIJA POŠTNE DEJAVNOSTI 231

NOTRANJI POŠTNI PROMET 233

MEDNARODNI POŠTNI PROMET 235

PRAKTIČNO IZOBRAŽEVANJE I (MODULI D1, D2, D3) 237

PRAKTIČNO IZOBRAŽEVANJE I ( MODULA D 4, D 5) 239

PRAKTIČNO IZOBRAŽEVANJE II (MODULA D 6, D 7) 242

6

PRAKTIČNO IZOBRAŽEVANJE 2 (MODUL D 8) 244

PRAKTIČNO IZOBRAŽEVANJE 2 ( M ODUL D 9) 246

PRAKTIČNO IZOBRAŽEVANJE 2 ( MODUL D 10) 248

PRAKTIČNO IZOBRAŽEVANJE 1 (MODUL D 11) in

PRAKTIČNO IZOBRAŽEVANJE 2 (MODUL D 12 do D 15) 250

PRAKTIČNO IZOBRAŽEVANJE 1 (MODUL D 16),

PRAKTIČNO IZOBRAŽEVANJE 2 (MODULA D 17 do D 19) 253

PRAKTIČNO IZOBRAŽEVANJE II (MODULA D 20, D 21) 255

PRAKTIČNO IZOBRAŽEVANJE II (MODULA D 22 in D 23) 258

PRAKTIČNO IZOBRAŽEVANJE 2 (MODULA D24 , D25) 260

PRAKTIČNO IZOBRAŽEVANJE 1 (MODUL D 26),

PRAKTIČNO IZOBRAŽEVANJE 2 (MODULI D 27, D 28, D 29, D 30) 262

PRAKTIČNO IZOBRAŽEVANJE 2 ( MODULI D 31, D 32, D 33 ) 265

DIPLOMSKO DELO 267

KATALOGI ZNANJA, KI JIH LAHKO IZBERE ŠOLA KOT PROSTO IZBIRNE PREDMETE IN NISO SESTAVINA PROGRAMA

KULTURA PODJETJA 270

RAČUNALNIŠKI PRAKTIKUM 272

TRŽENJE ZAVAROVALNIH STORITEV 274

TRANSPORTNO PRAVO 277

7

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

VIŠJEŠOLSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM:

EKONOMIST

SPLOŠNI PODATKI

1. PODATKI O PREDLAGATELJUPredlagatelj Konzorcij partnerjev v projektu 6035 – 3/2006-3

Posodabljanje in razvoj višješolskih programov ekonomske in njej podobnih strok

Leto ustanovitve 2006

Naslov Šmartinska cesta 106 ljubljana

Kontaktna oseba Marika Šadl, univ. dipl. ekon.

Telefon 02 521 34 26

Faks 02 521 34 50

E – naslov Visja-strokovna@vs-es.ms.edus.si

2. ŠTUDIJSKI PROGRAM Študijski program: ekonomist

Šifra programa

IME strokovne izobrazbe: ekonomist

Okrajšava: ekon.

Ustrezno označi:je nov• je prenovljen •

Študijski program je nov in nadomešča študijske programe Komercialist, Računovodja in Poštni promet

Sprejeto na Strokovnem svetu RS za poklicno in strokovno izobraževanje (datum)

25.5.2007

Objavljeno v Uradnem listu RS (št. Ur. l. RS)

8

3. POKLICNI STANDARDI, NA PODLAGI KATERIH JE PROGRAM PRIPRAVLJEN

Poklicni standardSprejeto na

Strokovnem svetuObjavljeno v

Uradnem listu RSAsistent / Asistentka v mednarodnem poslovanju3410.007.6.0

94. seja 24.11.2006 136/ 22.12.2006

Tehnični komercialist / Tehnična komercialistka3410.006.6.0

94. seja 24.11.2006 136/ 22.12.2006

Organizator poslovanja/ organizatorka poslovanja 3450.002.6.0

94. seja 24.11.2006 136/2006, 22.12.2006

Računovodja/računovodkinja za manjše družbe, samostojne podjetnike in zavode3440.002.6.0

66. seja 9.5.2003 77/ 6.8.2003

Posrednik/posrednica za nepremičnine3400.003.6.0 71. seja 12.12.2003 27/ 23.03.2004

Upravitelj/upraviteljica nepremičnin3400.002.6.0 71. seja 12.12.2003 27/ 23.03.2004

Bančni komercialist / Bančna komercialistka3430.006.6.0

94. seja 24.11.2006 136/ 22.12.2006

Asistent / Asistentka v podpori bančnega poslovanja3430.007.6.0

94. seja 24.11.2006 136/ 22.12.2006

Strokovni sodelavec / sodelavka za poštni promet3400.007.6.0

94. seja 24.11.2006 136/ 22.12.2006

Strokovni sodelavec / Strokovna sodelavka za zavarovalništvo3430.002.6.0

78. seja 8.10.2004 18/ 25.2.2005

9

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

4. KRATKA UTEMELJITEV PREDLOGAŠtudijski program je nastal v okviru projekta posodabljanje in razvoj višješolskih programov ekonomske in njej podobnih strok, ki dajejo poudarek na modularizaciji študijskih programov, povezovanju teoretičnega in praktičnega izobraževanja ter uvedbi nabirno – izbirnega kreditnega sistema (ECTS).Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo se slovensko gospodarstvo sooča z novimi izzivi, predvsem pa z večjo konkurenco na evropskem trgu, na katerem realiziramo skoraj dve tretjini zunanjetrgovinske menjave. Za te spremembe morajo biti naši diplomanti dodatno usposobljeni, predvsem pa potrebujejo dodatna znanja, ki jim ga ponuja modularno zasnovan program. Prav večja iz-birnost modulov bo omogočila študentom pridobivanje tistih znanj, s katerimi bodo bolj konkurenčni na evropskem trgu dela. Program je vrednoten po kreditnem sistemu ECTS in omogoča horizontalno prehodnost študentov med moduli in uveljavljanje pridobljenih kreditnih točk v nadaljnjem izobraževanju.V program so poleg poklicno specifičnih kompetenc vgrajene tudi generične kompetence, s katerimi si bo diplomant pridobil splošna strokovno – teoretična znanja, potrebna pri opravljanju poklica.Na osnovi zaznavnih potreb turistične dejavnosti smo predvideli izbirni modul TURIZEM, ki pa še ni dokončno oblikovan, saj je potrebno usklajevanje na nivoju prenove višješolskih programov z ostalimi področji.

10

A. SPLOŠNI DEL

1. IME ŠTUDIJSKEGA PROGRAMAVišješolski študijski program: EKONOMIST

2. IME STROKOVNE IZOBRAZBEIme strokovne izobrazbe: EKONOMISTOkrajšava: ekon.

3. TEMELJNI CILJI PROGRAMA IN KOMPETENCETemeljni cilji programa so izobraziti ekonomiste:

z dovolj širokim in poglobljenim strokovno – teoretičnim in praktično upo-• rabnim znanjem, z dovolj širokim znanjem komercialnega in f inančnega poslovanja ter vode-• nja računovodstva,s poglobljenim in dovolj širokim znanjem organizacije poslovanja ter vode-• nja in organiziranja tehnoloških procesov,ki pridobijo generične in poklicno specifične kompetence strokovnega • področja komerciala, računovodstvo, organizacija poslovanja, bančništvo, zavarovalništvo, poštno poslovanje, poslovanje z nepremičninami, poslov-na logistika in poštni promet,s strokovnim znanjem s področja bančništva, zavarovalništva, poslovne • logistike, poštnega prometa in poslovanja z nepremičninami.

Študenti v programu pridobijo:

Generične kompetence:Študentje pri študiju pridobijo naslednje generične kompetence:

moralni in etični čuta za poštenost, natančnost in vestnost pri delu,• sposobnosti za vodenje, načrtovanje, organiziranje in nadziranje poslovnih • procesov,znanje tujega jezika v mednarodnem poslovanju in spremljanje novosti v • tujini,samozavestno odločanje in sprejemanje poslovnih odločitev na določenem • strokovnem področju,odgovornost za zagotavljanje kakovosti pri delu, spodbujanje prenašanja • znanja,, prevzemanje odgovornosti za samoučenje na podlagi prepoznava-

11

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

nja lastnih prednosti in slabosti ter za vseživljenjsko učenje,učinkovito upravljanje z informacijami, povezovanje informacijskih znanj s • poslovnimi funkcijami,sposobnost za delo v skupini in timsko delo ter uspešno in učinkovito ko-• municiranje s sodelavci in poslovnimi partnerji.

Poklicno-specifične kompetence:sposobnost konceptualnega razmišljanja in uporabnost aplikacij in baz po-• datkov za učinkovito delo s strankami, zasnovo in implementacijo poslov-nih rešitev v ekonomskem poslovanju,sposobnost spremljanja metodologije in ciljev spremljanja trga in konku-• rence, znanje analize statističnih podatkov za potrebe trga, ekonomičnosti poslo-• vanja in trženje storitev, poslovnih procesov ter sposobnost prepoznavanja in definiranja pojavov ekonomske politike ter razmer in pogojev v mednaro-dnem poslovanjusposobnost organizirati, pripravljati in obvladovati logistične procese, • razvojne strategije podjetij, razumejo zakonodajo in predpise, dokumentacijo ter postopke s področja • ekonomskih ved sposobnost aplikacije teorije v prakso na različnih področjih ekonomskega • poslovanjasposobnost učinkovitega poslovanja z uporabo sodobnih informacijsko-• komunikacijskih tehnologij, osnovnih matematično-statističnih metod, sodobnih metod, tehnik in načel organizacije in integralnega sistema mene-džmentaznanja osnov finančnega poslovanja, osnov marketinga menedžmenta in • elementov trženjskega spleta, osnovnih zahtev ekologije, ergonomije in varstva pri delu, sposobnost za samostojno strokovno delo za razvojno in operativno vo-• denje malih in srednje velikih podjetij, uvajanje in uresničevanje notranjega podjetništva, oblikovanje in uresničevanje razvojnih zamisli, podjetniško planiranje, poslovanje z nepremičninami, ipd.

12

4. TRAJANJE ŠTUDIJA IN OVREDNOTENJE S KREDITNIMI TOČKAMIŠtudij traja dve leti.Študijski program je ovrednoten s 120 kreditnimi točkami (KT) po sistemu ECTS.

5. POGOJI ZA VPISv višješolski študijski program ekonomist se lahko vpiše, kdor:

je opravil splošno oziroma poklicno maturo oziroma je končal temu • ustrezno izobraževanje po prejšnjih predpisih, aliima opravljen mojstrski, delovodski ali poslovodski izpit, tri leta delovnih • izkušenj in je opravil preizkus znanja iz splošnoizobraževalnih predmetov v obsegu, ki je določen za poklicno maturo v srednjem strokovnem izobraževanju.

6. MERILA ZA IZBIRO V PRIMERU OMEJITVE VPISA V primeru omejitve vpisa bodo upoštevana naslednja merila za izbiro:Pri kandidatih, ki so končali gimnazijo ali drug program za pridobitev srednje strokovne izobrazbe (tudi petletni program, nadaljevalni program srednjega izobraževanja ali program poklicno – tehniškega izobraževanja) oziroma poklicni tečaj, bo upoštevan seštevek:

s faktorjem 2 pomnožene ocene splošnega uspeha pri maturi, poklicni ma-• turi ali zaključnem izpitu (izraženega v točkah in pretvorjenega v ocenjeval-no lestvico od 2 do 5) terocen splošnega uspeha v 3. in 4. letniku oziroma zadnjih dveh let srednje • šole.

Pri kandidatih, ki so opravili mojstrski ali delovodski oziroma poslovodski izpit, bo upoštevan seštevek:

s faktorjem 2 pomnožene ocene splošnega uspeha pri mojstrskem ali delo-• vodskem oziroma poslovodskem izpitu (izraženega v točkah in pretvorjene-ga v ocenjevalno lestvico od 2 do 5) terocen pri preizkusu znanja iz slovenskega jezika s književnostjo in matemati-• ke ali tujega jezika.

13

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

7. OBVEZNI NAČINI OCENJEVANJA ZNANJA

Št. Predmet/druga sestavina Pisno Ustno

Izdelek oz. storitev z zagovorom

P 1 Poslovni tuji jezik 1 × ×P 2 Poslovno komuniciranje × ×

P 3 Informatika ×

P 4 Poslovna matematika s statistiko ×

P 5 Organizacija in menedžment podjetja ×

P 6 Ekonomija ×

P 7 Osnove poslovnih f inanc ×

P 8 Trženje ×

P 9 Prodaja ×

P 10 Nabava ×

P 11 Poslovno pravo ×

P 12 Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti × ×

P 13 Mednarodno poslovanje × ×

P 14 Poslovni tuji jezik 1 na višji ravni × ×

P 15 Poslovni tuji jezik 2 × ×

P 16 Oblikovanje proizvodov in tehnoloških procesov ×

P 17 Poslovna logistika ×

P 18 Poslovanje v turizmu ×

P 19 Oblikovanje turističnih proizvodov × ×

P 20 Temelji računovodstva ×

P 21 Finančno računovodstvo ×

P 22 Stroškovno računovodstvo × ×

P 23 Davki × ×

P 24 Analiza bilance z revizijo ×

P 25 Računovodstvo oseb javnega prava ×

P 26 Financiranje proračunskih uporabnikov ×

P 27 Insolvenčni postopki ×

P 28 Računovodstvo za samostojne podjetnike × ×

P 29 Poslovni procesi × ×

14

Št. Predmet/druga sestavina Pisno Ustno

Izdelek oz. storitev z zagovorom

P 30 Ekologija × ×

P 31 Ergonomija in varstvo pri delu ×

P 32 Podjetništvo × ×

P 33 Analiza poslovanja ×

P 34 Psihologija dela ×

P 35 Delo s strankami × ×

P 36 Uvod v f inančne trge in institucije ×

P 37 Temelji bančnega poslovanja ×

P 38 Ekonomija in poslovanje pri posredovanju z nepremičninami

× ×

P 39 Dokumenti urejanje prostora ×

P 40 Osnove nepremičninskega prava ×

P 41 Tehnični predpisi in standardi × ×

P 42 Pravna ureditev upravljanja ×

P 43 Ekonomija in poslovanje upravitelja nepremičnin

× ×

P 44 Kvantitativne metode v logistiki ×

P 45 Oskrbne verige × ×

P 46 Upravljanje zalog × ×

P 47 Transportni menedžment × ×

P 48 Tarifni sistemi ×

P 49 Varnost v logističnih procesih ×

P 50 Osnove zavarovalništva ×

P 51 Pravo v zavarovalništvu × ×

P 52 Premoženjska zavarovanja × ×

P 53 Osebna zavarovanja × ×

P 54 Zavarovalna ekonomika × ×

P 55 Osnove aktuarske matematike × ×

P 56 Tuj jezik za zavarovalno stroko × ×

P 57 Projektno vodenje × ×

P 58 Kontroling v zavarovalništvu ×

15

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

Št. Predmet/druga sestavina Pisno Ustno

Izdelek oz. storitev z zagovorom

P 59 Finančni trgi ×

P 60 Bančništvo ×

P 61 Denarno poslovanje × ×

P 62 Tehnologija poštnih procesov ×

P 63 Organizacija poštne dejavnosti ×

P 64 Notranji poštni promet × ×

P 65 Mednarodni poštni promet × ×

D 1 – D 33 Praktično izobraževanje* × ×

*Pri praktičnem izobraževanju študent v vsakem letniku izdela eno projek-tno nalogo, ki je vezana na določen modul. Nalogo in zagovor le-te ocenita predavatelj izbranega modula oziroma predmeta in predavatelj/organizator praktičnega izobraževanja.

8. NAČIN IN OBLIKE IZVAJANJA ŠTUDIJAŠtudijski program se izvaja v šoli in pri delodajalcih. Študijsko leto obsega v prvem in drugem letniku 34 tednov izobraževanja, od tega 24 tednov predavanj, seminarskih in laboratorijskih vaj v šoli in 10 tednov praktičnega izobraževanja, ki ga študenti opravijo pri delodajalcih.

9. POGOJI ZA NAPREDOVANJE PO PROGRAMU IN DOKONČANJE ŠTUDIJA

Pogoji za napredovanjeV 2. letnik lahko napreduje študent/ka, ki je uspešno opravil obveznosti modu-lov, predmetov in praktičnega izobraževanja (vključno z vajami, seminarskimi nalogami, projekti, izpiti..) 1. letnika ovrednotenih z najmanj 45 KT, pri tem mora v celoti opraviti obveznosti iz vaj in praktičnega izobraževanja.Študent/ka lahko ponavlja letnik, če opravi študijske obveznosti in praktično izobraževanje istega letnika ovrednotenih z najmanj 20 kreditnih točk.

Pogoji za dokončanjeZa dokončanje študijskega programa in pridobitev višješolske izobrazbe mora študent/ka opraviti vse študijske obveznosti programa (izpite, vaje, seminarske naloge, projektne naloge) skladno z zahtevami predmetnika in sicer :Tri obvezne module v obsegu 52 KT

16

komunikacija (16 kT)• analiza (14 KT)•

poslovanje (22 KT)•

in eno od naštetih inačic modulov v obsegu 58 KTtrženje, komerciala, pravo, kakovost, vodenje tehnoloških procesov• trženje, komerciala, pravo, kakovost, mednarodna menjava• temelji računovodstva, računovodstvo, davki z analizo, računovodstvo • oseb javnega prava ali računovodstvo za gospodarstvoposlovni procesi, pravo, kakovost, varstvo narave in dela ali logistični • menedžment ali transportna logistika in podjetništvo in trženje ali analiza in psihologija dela ali turizemtrženje, pravo, kakovost, bančništvo, stranke in mednarodno poslovanje• trženje, pravo, kakovost, posredovanje nepremičnin, stranke in mednaro-• dno poslovanjetrženje, pravo, kakovost, upravljanje nepremičnin, računovodstvo za upra-• viteljezavarovalništvo, zavarovalne podlage 1, zavarovalne podlage 2, trženje • zavarovanj ali načrtovanje v zavarovalnicah trženje, pravo, f inančni trgi in poslovanje z denarjem, logistika poštnega • prometa, poštni promet

Prosto izbirni predmet v obsegu 5 KT, Diplomsko delo v obsegu 5 KT.

Diplomsko delo je sestavljen iz diplomske naloge in zagovora le-te. Temo diplomske naloge si študent/ka izbere v dogovoru z mentorjem v podjetju, v katerem opravlja praktično izobraževanje in mentorjem ustreznega modula/predmeta v šoli.

10. POGOJI ZA PREHAJANJE MED PROGRAMI V 2. letnik se lahko vpiše študent/ka, ki je kočal/la 1. letnik višješolskega študijskega programa ali 1. oz. višji letnik visokošolskega študijskega pro-grama, če se z individualnim študijskim programom ugotovi, da manjkajočih obveznosti za 1. letnik ni več kot za 20 kreditnih točk. Če je teh obveznosti več, prehajanje med programi ni mogoče.

11. POGOJI ZA DOKONČANJE POSAMEZNIH DELOV PROGRAMAZ dokončanjem posameznih delov programa ni možno pridobiti nacionalne poklicne kvalif ikacije.

17

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

Ime inštitucije in država

Johannes KeplerUniversität

Linz, AvstrijaIUT Avignon

Francija

SFB Höhere Fachschule für Technologie und

Management - Švica

Ime programa

Universitätslehrgang für Versicherungswirtschaft

Commercialisation des produits

Technologie und Management

Strokovni IME Akademishe Versicherungkauffrau/ Akademishe Versicherungkaufmann

Logistikleiter

Trajanje študija 2 leti 2 leti 2 leti

Koncept in oblika študija modularni način modularni način študija modularni način študija

Vsebina in strukt. programa

1. semester: osnove ekonomije, poslovanje 1, pravo in zakonodaja;2. semester: poslo-vanje 2, zavarovalništvo, računstvo, matematika, storitve v zavarovalništvu;3. semester: Kapitalski trgi in f inančni instrumenti, premoženjska zavarovanja, osebna zavarovanja;4. semester: aktualne vsebine zavarovalništva, zavarovalno pravo, organizacija, aktuarska matematika, davki.

Področja izobraževanja:komerciala,• transport,• storitve (banke, zavaroval-• nice, pošta)

Predmeti: statistika (verjetnostni • račun in uporabna stati-stika),informatika in matematika• ekonomija,• organizacija in • menedžment,jeziki,• poslovna komunikacija.•

Vsebine predmetov se stopn-jujejo po letnikih.

Najmanj 10 tednov prakse v podjetjih, v katerih s sodelo-vanjem mentorja pripravijo projektno nalogo (300 ur).

Modul 1:uvod v logistiko• preskrbna logistika• metode in tehnike dela• stroški in investicije• procesi v podjetju• proizvodna logistika• komunikacija•

Modul 2:delovanje gospodarskih • dejavnostivodenje in komunikacija• projektni menedžment• upravljanje in kontrola • procesovproizvodna logistika• načrtovanje v logistiki• distribucijska logistika• l• ogistični projekt v praksivodenje (seminar)• skladiščna logistika• informatika• okoljska logistika• »preizkusna« delavnica•

Obveznost študentov

opravljeni izpiti in komisi-jska izpita ob koncu 2. in 4. semestra.

opravljeni vsi izpiti, praksa, projektna naloga.

opravljeni vsi moduli

Zaključek študija

diploma diploma diploma

Opombe - 40 % študentov se po 2-letnem študiju zaposli, 60 % pa jih nadaljuje študij – možna neposredna vertikalna prehodnost.

Spletna stran http://www.uni-linz.ac.atvv

http://www.iut.univ-avi-gnon.fr

12. PODATKI O MEDNARODNI PRIMERLJIVOSTI

18

B. POSEBNI DEL PROGRAMAPosebni del programa obsega predmetnik, znanje, ki ga morajo imeti izvajalci modulov/predmetov/drugih sestavin in kataloge znanj.

1. PREDMETNIK (z ovrednotenjem študijskih obveznosti po evropskem prenosno nabirnem kreditnem sistemu ECTS)

P/M

IME MODULA/PREDMETA Obv

ezno

/ iz

birn

o

Letn

ik

Kontaktne ure

Obr

. št

uden

ta

KTPR SV LV SKM 1 KOMUNICIRANJE (KOM) obv. 1 72 - 84 156 410 16

P 1 Poslovni tuji jezik 1 (PTJ 1) obv. 1 36 - 42 78 150 6

P 2 Poslovno komuniciranje (POK) obv. 1 36 - 42 78 150 6

D 1 Praktično izobraževanje (PRI 1) obv. 1 110 4

M 2 ANALIZA (ANA) obv. 1 66 42 48 156 368 14

P 3 Informatika (INF) obv. 1 24 - 48 72 120 5

P 4 Poslovna matematika s statistiko (PMS)

obv. 1 42 42 - 84 168 6

D 2 Praktično izobraževanje (PRI 1) obv. 1 80 3

M 3 POSLOVANJE (POS) obv. 1 114 96 - 210 588 22

P 5 Organizacija in menedžment podjetja (OMP)

obv. 1 42 30 - 72 156 6

P 6 Ekonomija (EKN) obv. 1 36 24 - 60 132 5

P 7 Osnove poslovnih f inanc (OPF) obv. 1 36 42 - 78 150 6

D 3 Praktično izobraževanje (PRI 1) obv. 1 150 5

M 4 TRŽENJE (TRŽ) izb. 1 42 36 - 78 222 8

P 8 Trženje obv. 1 42 36 - 78 162 6

D 4 Praktično izobraževanje (PRI 1) obv. 1 60 2

M 5 KOMERCIALA (KMR) izb. 2 90 84 24 198 538 20

P 9 Prodaja (PRO) obv. 2 8 42 24 114 210 8

P 10 Nabava (NAB) obv. 2 42 42 - 84 168 6

D 5 Praktično izobraževanje (PRI 2) obv. 2 160 6

M 6 PRAVO (PRA) izb. 2 48 36 - 84 240 8

P 11 Poslovno pravo (PPR) obv. 2 48 36 - 84 180 6

D 6 Praktično izobraževanje (PRI 2) obv. 60 2

19

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

P/M

IME MODULA/PREDMETA Obv

ezno

/ iz

birn

o

Letn

ik

Kontaktne ure

Obr

. št

uden

ta

KTPR SV LV SKM 7 KAKOVOST (KAK) izb. 2 42 18 60 204 7

P 12 Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti (UZK)

obv. 2 42 18 - 60 144 5

D 7 Praktično izobraževanje (PRI 2) obv. 2 60 2

M 8 MEDNARODNA MENJAVA (MEM) izb. 2 72 36 78 186 450 15

P 13 Mednarodno poslovanje (MEP) obv. 2 42 36 18 96 180 6

P 14 Poslovni tuji jezik 1 na višji ravni (PTJ v)

izb. 2 30 - 60 90 150 5

P 15 Poslovni tuji jezik 2 (PTJ 2) izb. 2 30 - 60 90 150 5

D 8 Praktično izobraževanje (PRI 1) obv. 2 120 4

M 9 VODENJE TEHNOLOŠKIH PROCESOV Z LOGISTIKO (VPL)

izb. 2 72 72 42 186 450 15

P 16 Oblikovanje proizvodov in tehnoloških procesov (OPP)

obv. 2 42 36 18 96 180 6

P 17 Poslovna logistika (POL) obv. 2 30 36 24 90 150 5

D 9 Praktično izobraževanje (PRI 1) obv. 2 120 4

M 10 TURIZEM (TUR) izb. 2 72 90 24 186 450 15

P 18 Poslovanje v turizmu (POT) obv. 2 42 54 - 96 180 6

P 19 Oblikovanje turističnih proizvodov (OTP)

obv. 2 30 36 24 90 150 5

D 10 Praktično izobraževanje (PRI 1) obv. 2 120 4

M 11 TEMELJI RAČUNOVODSTVA (TRČ)

izb. 1 42 36 - 78 222 8

P 20 Temelji računovodstva (TRČ) obv. 1 42 36 - 78 162 6

D 11 Praktično izobraževanje (PRI 1) obv. 1 60 2

M 12 RAČUNOVODSTVO (RAČ) izb. 2 96 72 36 204 556 20

P 21 Finančno računovodstvo (FRČ) obv. 2 48 36 24 108 204 7

P 22 Stroškovno računovodstvo (SRČ) obv. 2 48 36 12 96 192 7

D 12 Praktično izobraževanje (PRI 2) obv. 2 160 6

M 13 DAVKI Z ANALIZO (DAN) izb. 2 72 96 18 186 450 15

P 23 Davki (DAV) obv. 2 42 36 18 96 180 6

P 24 Analiza bilanc z revizijo (ABR) obv. 2 30 60 - 90 150 5

D 13 Praktično izobraževanje (PRI 2) obv. 2 120 4

20

P/M

IME MODULA/PREDMETA Obv

ezno

/ iz

birn

o

Letn

ik

Kontaktne ure

Obr

. št

uden

ta

KTPR SV LV SKM 14 RAČUNOVODSTVO OSEB

JAVNEGA PRAVA (RJP)izb. 2 84 54 - 138 426 15

P 25 Računovodstvo oseb javnega prava (RJP)

obv. 2 42 36 - 78 162 6

P 26 Financiranje proračunskih uporabnikov (FPU)

obv. 2 42 18 - 60 144 5

D 14 Praktično izobraževanje (PRI 2) obv. 2 120 4

M 15 RAČUNOVODSTVO ZA GOSPODARSTVO (RGO)

izb. 2 84 36 18 138 426 15

P 27 Insolvenčni postopki (INP) obv. 2 42 36 - 78 162 6

P 28 Računovodstvo za samostojne podjetnike (RSP)

obv. 2 42 - 18 60 144 5

D 15 Praktično izobraževanje (PRI 2) obv. 2 120 4

M 16 POSLOVNI PROCESI (POP) izb. 1 42 36 - 78 222 8

P 29 Poslovni procesi (POP) obv. 1 42 36 - 78 162 6

D 16 Praktično izobraževanje (PRI 1) obv. 1 60 2

M 17 VARSTVO NARAVE IN DELA (VND) izb. 2 90 84 24 198 538 20

P 30 Ekologija (EKL) obv. 2 42 42 - 84 168 6

P 31 Ergonomija in varstvo pri delu (EVD)

obv. 2 48 42 24 114 210 8

D 17 Praktično izobraževanje (PRI 2) obv. 2 160 6

M 18 PODJETNIŠTVO IN TRŽENJE (PTR) izb. 2 66 36 84 186 438 15

P 32 Podjetništvo (POD) obv. 2 24 - 84 108 156 5

P 8 Trženje (TRŽ) obv. 2 42 36 - 78 162 6

D 18 Praktično izobraževanje (PRI 2) obv. 2 120 4

M 19 ANALIZA IN PSIHOLOGIJA DELA (APD)

izb. 2 72 72 42 186 450 15

P 33 Analiza poslovanja (ANP) obv. 2 42 36 18 96 180 6

P 34 Psihologija dela (PSD) obv. 2 30 36 24 90 150 5

D 19 Praktično izobraževanje (PRI 2) obv. 2 120 4

M 20 STRANKE IN MEDNARODNO POSLOVANJE (SMP)

izb. 2 72 96 18 186 450 15

P 13 Mednarodno poslovanje (MEP) obv. 2 42 36 18 96 180 6

P 35 Delo s strankami (DES) obv. 2 30 60 - 90 150 5

D 20 Praktično izobraževanje (PRI 2) obv. 2 120 4

21

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

P/M

IME MODULA/PREDMETA Obv

ezno

/ iz

birn

o

Letn

ik

Kontaktne ure

Obr

. št

uden

ta

KTPR SV LV SKM 21 BANČNIŠTVO (BAN) izb. 2 90 108 - 198 538 20

P 36 Uvod v f inančne trge in institucije (UFT)

obv. 2 48 66 - 114 210 8

P 37 Temelji bančnega poslovanja (TBP) obv. 2 42 42 - 84 168 6

D 21 Praktično izobraževanje (PRI 2) obv. 2 160 6

M 22 POSREDOVANJE NEPREMIČNIN (PNE)

izb. 2 108 90 198 574 20

P 38 Ekonomija in poslovanje pri posre-dovanju z nepremičninami (EPN)

obv. 2 36 30 - 66 138 5

P 39 Dokumenti urejanje prostora (DUP) obv. 2 36 30 - 66 138 5

P 40 Osnove nepremičninskega prava (ONP)

obv. 2 36 30 - 66 138 5

D 22 Praktično izobraževanje (PRI 2) obv. 2 160 5

M 23 UPRAVLJANJE NEPREMIČNIN (UNE)

izb. 2 102 108 - 210 634 20

P 41 Tehnični predpisi in standardi (TPS) obv. 2 30 42 - 72 132 4

P 42 Pravna ureditev upravljanja (PUU) obv. 2 42 24 - 66 150 5

P 43 Ekonomija in poslovanje upravitelja nepremičnin (EPU)

obv. 2 30 42 - 72 132 4

D 23 Praktično izobraževanje (PRI 2) obv. 2 220 7

M 24 RAČUNOVODSTVO ZA UPRAVITELJE (RZU)

izb. 2 90 72 12 174 414 15

P 20 Temelji računovodstva (TRČ) obv. 2 42 36 - 78 162 6

P 22 Stroškovno računovodstvo (SRČ) obv. 2 48 36 12

96 192 7

D 11 Praktično izobraževanje (PRI 2) obv. 2 60 2

M 25 LOGISTIČNI MENEDŽMENT (LOM)

izb. 2 126 90 - 216 628 20

P 44 Kvantitativne metode v logistiki (KML)

obv. 2 42 30 - 72 156 5

P 45 Oskrbne verige (OVE) obv. 2 42 30 - 72 156 5

P 46 Upravljanje zalog (UZA) obv. 2 42 30 - 72 156 5

D 24 Praktično izobraževanje (PRI 2) obv. 2 160 5

M 26 TRANSPORTNA LOGISTIKA (TLO) izb. 2 126 90 - 216 628 20

P 47 Transportni menedžment (TME) obv. 2 48 42 - 90 186 6

22

P/M

IME MODULA/PREDMETA Obv

ezno

/ iz

birn

o

Letn

ik

Kontaktne ure

Obr

. št

uden

ta

KTPR SV LV SKP 48 Tarifni sistemi (TAS) obv. 2 36 18 54 126 4

P 49 Varnost v logističnih procesih (VLP) obv. 2 42 30 - 72 156 5

D 25 Praktično izobraževanje (PRI 2) obv. 2 160 5

M 27 ZAVAROVALNIŠTVO (ZAV) izb. 1 42 36 - 78 222 8

P 50 Osnove zavarovalništva OZV) obv. 1 42 36 - 78 162 6

D 26 Praktično izobraževanje (PRI 1) obv. 1 60 2

M 28 ZAVAROVALNE PODLAGE 1 (ZAP 1) izb. 2 114 102 - 216 624 20

P 51 Pravo v zavarovalništvu (PRZ) obv. 2 42 54 - 96 180 6

P 52 Premoženjska zavarovanja (PZV) obv. 2 36 24 - 60 132 4

P 53 Osebna zavarovanja (OZV) obv. 2 36 24 - 60 132 4

D 27 Praktično izobraževanje (PRI 2) obv. 2 180 6

M 29 ZAVAROVALNE PODLAGE 2 (ZAP 2) izb. 2 84 48 30 162 450 15

P 54 Zavarovalna ekonomika (ZEK) obv. 2 48 24 12 84 180 6

P 55 Osnove aktuarske matematike (OAM)

obv. 2 36 24 18 78 150 5

D 28 Praktično izobraževanje (PRI 2) obv. 2 110 4

M 30 TRŽENJE ZAVAROVANJ (TZV) izb. 2 78 48 24 150 416 15

P 8 Trženje (TRŽ) obv. 2 42 36 - 78 162 6

P 56 Tuji jezik za zavarovalno stroko (TJZ)

obv. 36 12 24 72 144 5

D 29 Praktično izobraževanje (PRI 2) obv. 2 110 4

M 31 NAČRTOVANJE V ZAVAROVALNICAH (NZV)

izb. 2 78 18 54 150 416 15

P 57 Projektno vodenje (PRV) obv. 2 42 18 18 78 162 6

P 58 Kontroling v zavarovalništvu (KZV) obv. 2 36 - 36 72 144 5

D 30 Praktično izobraževanje (PRI 2) obv. 2 110 4

M 32 FINANČNI TRGI IN POSLOVANJE Z DENARJEM ( FPD)

izb. 2 108 24 54 186 502 16

P 59 Finančni trgi ( FTR) obv. 2 36 - 18 54 126 4

P 60 Bančništvo (BNČ) obv. 2 36 - 18 54 126 4

23

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

P/M

IME MODULA/PREDMETA Obv

ezno

/ iz

birn

o

Letn

ik

Kontaktne ure

Obr

. št

uden

ta

KTPR SV LV SKP 61 Denarno poslovanje (DPO) obv. 2 36 24 18 78 150 5

D 31 Praktično izobraževanje ( PRI 2) obv. 2 100 3

M 33 LOGISTIKA POŠTNEGA POSLOVANJA (LPP)

izb. 2 72 36 12 120 384 13

P 62 Tehnologija poštnih procesov (TPP) obv. 2 36 24 12 72 144 5

P 63 Organizacija poštne dejavnosti (OPD) obv. 2 36 12 - 48 120 4

D 32 Praktično izobraževanje ( PRI 2) obv. 2 120 4

M 34 POŠTNI PROMET ( PP ) izb. 2 72 54 12 138 282 13

P 64 Notranji poštni promet ( NPP ) obv. 2 36 18 - 54 126 4

P 65 Mednarodni poštni promet (MPP) obv. 2 36 36 12 84 156 5

D 33 Praktično izobraževanje (PRI 2) obv. 2 120 4

PROSTO IZBIRNI PREDMET (PIP) izb. 1 ali 2

5

D 34 DIPLOMSKO DELO obv. 2 5

24

2. KATALOGI ZNANJAOblikovani so katalogi znanja za sledeče predmete/druge sestavine:

Številka Ime predmeta/druge sestavineP 1 Poslovni tuji jezik 1

P 2 Poslovno komuniciranje

P 3 Informatika

P 4 Poslovna matematika s statistiko

P 5 Organizacija in menedžment podjetja

P 6 Ekonomija

P 7 Osnove poslovnih f inanc

P 8 Trženje

P 9 Prodaja

P 10 Nabava

P 11 Poslovno pravo

P 12 Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti

P 13 Mednarodno poslovanje

P 14 Poslovni tuji jezik 1 na višji ravni

P 15 Poslovni tuji jezik 2

P 16 Oblikovanje proizvodov in tehnoloških procesov

P 17 Poslovna logistika

P 18 Poslovanje v turizmu

P 19 Oblikovanje turističnih proizvodov

P 20 Temelji računovodstva

P 21 Finančno računovodstvo

P 22 Stroškovno računovodstvo

P 23 Davki

P 24 Analiza bilance z revizijo

P 25 Računovodstvo oseb javnega prava

P 26 Financiranje proračunskih uporabnikov

P 27 Insolvenčni postopki

P 28 Računovodstvo za samostojne podjetnike

P 29 Poslovni procesi

P 30 Ekologija

P 31 Ergonomija in varstvo pri delu

P 32 Podjetništvo

P 33 Analiza poslovanja

P 34 Psihologija dela

25

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

Številka Ime predmeta/druge sestavineP 35 Delo s strankami

P 36 Uvod v f inančne trge in institucije

P 37 Temelji bančnega poslovanja

P 38 Ekonomija in poslovanje pri posredovanju z nepremičninami

P 39 Dokumenti urejanja prostora

P 40 Osnove nepremičninskega prava

P 41 Tehnični predpisi in standardi

P 42 Pravna ureditev upravljanja

P 43 Ekonomija in poslovanje upravitelja nepremičnin

P 44 Kvantitativne metode v logistiki

P 45 Oskrbne verige

P 46 Upravljanje zalog

P 47 Transportni menedžment

P 48 Tarifni sistemi

P 49 Varnost v logističnih procesih

P 50 Osnove zavarovalništva

P 51 Pravo v zavarovalništvu

P 52 Premoženjska zavarovanja

P 53 Osebna zavarovanja

P 54 Zavarovalna ekonomika

P 55 Osnove aktuarske matematike

P 56 Tuj jezik za zavarovalno stroko

P 57 Projektno vodenje

P 58 Kontroling v zavarovalništvu

P 59 Finančni trgi

P 60 Bančništvo

P 61 Denarno poslovanje

P 62 Tehnologija poštnih procesov

P 63 Organizacije poštne dejavnosti

P 64 Notranji poštni promet

P 65 Mednarodni poštni promet

D 1 – D 33 Praktično izobraževanje (PRI 1 in PRI 2)

D 34 DIPLOMSKO DELO

Katalogi znanja so podani v prilogi.

26

3. ZNANJE, KI GA MORAJO IMETI IZVAJALCI PREDMETOV

ŠT. IME PREDMETA ZNANJAP 1 Poslovni tuji jezik 1 tujega jezika ustrezne smeri

P 2 Poslovno komuniciranje ekonomije, komunikologije, menedžmenta, slavistike, organizacije, psihologije, sociologije, pedagogike, socialne pedagogike, andragogike

P 3 Informatika računalništva, ekonomije – poslovna infor-matika, organizacije – informatika, elektrotehnike, matematike, f izike

P 4 Poslovna matematika s statistiko ekonomije, matematike

P 5 Organizacija in menedžment ekonomije, menedžmenta, organizacije, upravljanja

P 6 Ekonomija ekonomije, menedžmenta

P 7 Osnove poslovnih f inanc ekonomije

P 8 Trženje ekonomije

P 9 Prodaja ekonomije

P 10 Nabava ekonomije

P 11 Poslovno pravo prava

P 12 Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti ekonomije, organizacije, kemijske tehnologije, živilske tehnologije

P 13 Mednarodno poslovanje ekonomije

P 14 Poslovni tuji jezik 1 na višji ravni tujega jezika ustrezne smeri

P 15 Poslovni tuji jezik 2 tujega jezika ustrezne smeri

P 16 Oblikovanje proizvodov in tehnoloških procesov

ekonomije, organizacije, strojništva, gradbeništva, elektrotehnike, logistike

P 17 Poslovna logistika logistike, ekonomije, organizacije, prometa, računalništva, informatike

P 18 Poslovanje v turizmu ekonomije, turizma

P 19 Oblikovanje turističnih proizvodov ekonomije, turizma

P 20 Temelji računovodstva ekonomije

P 21 Finančno računovodstvo ekonomije

P 22 Stroškovno računovodstvo ekonomije

P 23 Davki ekonomije, prava

P 24 Analiza bilance z revizijo ekonomije

P 25 Računovodstvo oseb javnega prava ekonomije

27

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

ŠT. IME PREDMETA ZNANJAP 26 Financiranje proračunskih

uporabnikovekonomije

P 27 Insolvenčni postopki ekonomije

P 28 Računovodstvo za samostojne pod-jetnike

ekonomije

P 29 Poslovni procesi organizacije, ekonomije, menedžmenta

P 30 Ekologija ekonomije, kemijske tehnologije, kemijskega inženirstva, biologije

P 31 Ergonomija in varstvo pri delu ekonomije, organizacije, varnostnega inženirstva, varstva pri delu

P 32 Podjetništvo ekonomije, organizacije, gospodarskega inženirstva, menedžmenta

P 33 Analiza poslovanja ekonomije, organizacije

P 34 Psihologija dela psihologije

P 35 Delo s strankami ekonomije, komunikologije, menedžmenta, upravljanja, organizacije, psihologije, soci-ologije, pedagogike, socialne pedagogike, andragogike

P 36 Uvod v f inančne trge in institucije ekonomije

P 37 Temelji bančnega poslovanja ekonomije

P 38 Ekonomija in poslovanje pri posredo-vanju z nepremičninami

ekonomije

P 39 Dokumenti urejanja prostora gradbeništva, geodezije, arhitekture, prometa

P 40 Osnove nepremičninskega prava prava

P 41 Tehnični predpisi in standardi gradbeništva, strojništva, elektrotehnike, lesarstva, gospodarskega inženirstva, organizacije

P 42 Pravna ureditev upravljanja prava

P 43 Ekonomija in poslovanje upravitelja nepremičnin

ekonomije

P 44 Kvantitativne metode v logistiki matematike

P 45 Oskrbne verige ekonomije, logistike, organizacije, prometne tehnologije, menedžmenta

P 46 Upravljanje zalog ekonomije, logistike, organizacije, prometne tehnologije

P 47 Transportni menedžment ekonomije, logistike, organizacije, prometne tehnologije, menedžmenta

28

ŠT. IME PREDMETA ZNANJAP 48 Tarifni sistemi ekonomije, logistike, organizacije, prometne

tehnologije

P 49 Varnost v logističnih procesih družboslovne ali tehnične smeri

P 50 Osnove zavarovalništva ekonomije, prava

P 51 Pravo v zavarovalništvu prava

P 52 Premoženjska zavarovanja ekonomije, prava, gradbeništva, strojništva, agronomije, elektrotehnike, prometa

P 53 Osebna zavarovanja ekonomije, prava, medicine, agronomije, biologije

P 54 Zavarovalna ekonomika ekonomije, prava

P 55 Osnove aktuarske matematike ekonomije, matematike, f izike in znanja aktuarstva

P 56 Tuj jezik za zavarovalno stroko tujega jezika ustrezne smeri

P 57 Projektno vodenje ekonomije, organizacije, menedžmenta, strojništva, elektrotehnike, gradbeništva, medicine, f izike, matematike, agronomije

P 58 Kontroling v zavarovalništvu ekonomije

P 59 Finančni trgi ekonomije

P 60 Bančništvo ekonomije

P 61 Denarno poslovanje ekonomije

P 62 Tehnologija poštnih procesov ekonomije, tehnologije prometa, logistike

P 63 Organizacije poštne dejavnosti ekonomije, tehnologije prometa, organizacije

P 64 Notranji poštni promet ekonomije, tehnologije prometa

P 65 Mednarodni poštni promet ekonomije, tehnologije prometa

D 1 – D 33

Praktično izobraževanje(PRI 1 in PRI 2)

opredeljena za katerikoli predmet v programu

Opomba: mentor praktičnega izobraževanja in mentor diplomske naloge pri delodajalcu mora imeti najmanj višješolsko izobrazbo katerekoli smeri.

29

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

4. AVTORJI PPROGRAMAIRENA AMIČ, prof. • MILENA BERGANT, vis. upr. del.• mag. IRIS FINK, spec. menedž., univ. dipl. ped.• DARJA HABJANIČ, univ. dipl. ekon.• mag. ANAMARIJA KEJŽAR, univ. dipl. soc. del.• mag. BENO KLEMENČIČ, univ. dipl. ekon.• mag. GABRIJELA KOTNIK, univ. dipl. ekon.• mag. MAJDA KRALJ, univ. dipl. ekon.• BARBARA KRAJNC, univ. dipl. soc.• mag. ANTON MIHELIČ, univ. dipl. org. • MIŠO PALANDAČIČ, univ.dipl.ing.• mag. BOJAN SEŠEL, univ. dipl. ekon.• BOJANA SEVER, univ. dipl. org.• DUNJA SIMSIČ, univ. dipl. ped.• IDA SREBOTNIK, prof. ped.• MARIJA STANIČ, univ. dipl. org.• MARIKA ŠADL, univ. dipl. ekon.• mag. FRANCI VIDIC, univ. dipl. ekon.•

30

5. AVTORJI KATALOGOV

ŠT. IME PREDMETA AVTORJIP 1 Poslovni tuji jezik 1 DAMJANA MOŽIC, prof.

MILENA ŠTROVS GAGIČ, prof.ERNA VÖRÖŠ, prof.

P 2 Poslovno komuniciranje BARBARA KRAJNC, univ. dipl. soc.IDA SREBOTNIK, prof. ped.dr. DARKO ŠTEVANČEC, univ. dipl. psih.

P 3 Informatika ROBERT MALAČIČ, univ. dipl. inž. rač.mag. JANJA RAZGORŠEK, univ. dipl. inž. rač.MARKO SIMSIČ, univ. dipl. inž. f iz..

P 4 Poslovna matematika s statistiko

mag. MAJDA BUKOVNIK, univ. dipl. ekon.MARIKA ŠADL, univ. dipl. ekon.ŠTAFAN VUČAK, univ. dipl. ekon.

P 5 Organizacija in menedžment

JANEZ BAUER, univ. dipl. ekon.mag MAJDA BUKOVNIK, univ. dipl. ekon.mag. GABRIJELA KOTNIK, univ. dipl. ekon.mag. BENO KLEMENČIČ, univ. dipl. ekon.mag. ANTON MIHELIČ, univ. dipl. org.mag. ANTON VORINA, univ.dipl.ekon.

P 6 Ekonomija mag. BENO KLEMENČIČ, univ. dipl. ekon. MARIKA ŠADL, univ. dipl. ekon.

P 7 Osnove poslovnih f inanc MILENA DULAR, univ. dipl. ekon.JOŽE FLEGAR, univ. dipl. ekon.MIRA KOTNIK, ekon. IVANKA LINASI, univ. dipl. ekon.mag. LIDIJA ROBNIK, univ. dipl. ekon.MARJA SLAVIČ, univ. dipl. ekon.

P 8 Trženje mag. BENO KLEMENČIČ, univ. dipl. ekon.mag. MAJDA KRALJ, univ. dipl. ekon.

P 9 Prodaja mag. BENO KLEMENČIČ, univ. dipl. ekon.mag. ALOJZ REŽONJA, univ. dipl. ekon.

P 10 Nabava mag. BENO KLEMENČIČ, univ. dipl. ekon.mag. ALOJZ REŽONJA, univ. dipl. ekon.

P 11 Poslovno pravo DANIEL KATALINIČ, univ. dipl. prav.ANDREJA SIMSIČ, univ. dipl. prav.

P 12 Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti

JANEZ BAUER univ. dipl. ekon. mag. NEVA MALEK, univ. dipl. inž. kem.teh. mag. ANTON MIHELIČ, univ. dipl. org.mag. ANTON VORINA, univ. dipl. ekon.

31

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

ŠT. IME PREDMETA AVTORJIP 13 Mednarodno

poslovanjeBREDA BUKOVEC, univ. dipl. ekon. mag. ALOJZ REŽONJA, univ. dipl. ekon.ALOJZ ŠADL, univ. dipl. ekon.

P 14 Poslovni tuji jezik 1 na višji ravni

MILENA ŠTROVS GAGIČ, prof.ERNA VÖRÖŠ, prof.

P 15 Poslovni tuji jezik 2 MILENA ŠTROVS GAGIČ, prof.ERNA VÖRÖŠ, prof.

P 16 Oblikovanje proizvodov in tehnoloških procesov

mag. BOJAN SEŠEL, univ. dipl. ekon.mag. ANTON VORINA, univ dipl. ekon.

P 17 Poslovna logistika mag. ANTON NOVAK, spec. mendž., univ. dipl. org.mag. ANTON VORINA, univ dipl. ekon.mag. ANTON MIHELIČ, univ. dipl. org.

P 18 Poslovanje v turizmu mag. BOJAN SEŠEL, univ. dipl. ekon.mag. ANTON VORINA, univ dipl. ekon.

P 19 Oblikovanje turističnih proizvodov

mag. BOJAN SEŠEL, univ. dipl. ekon.mag. ANTON VORINA, univ. dipl. ekon.

P 20 Temelji računovodstva MILENA DULAR, univ. dipl. ekon.JOŽE FLEGAR, univ. dipl. ekon.MIRA KOTNIK, ekon.IVANKA LINASI, univ. dipl. ekon.mag. LIDIJA ROBNIK, univ. dipl. ekon.MARJA SLAVIČ, univ. dipl. ekon.

P 21 Finančno računovodstvo MILENA DULAR, univ. dipl. ekon.JOŽE FLEGAR, univ. dipl. ekon.MIRA KOTNIK, ekon.IVANKA LINASI, univ. dipl. ekon.mag. LIDIJA ROBNIK, univ. dipl. ekon.MARJA SLAVIČ, univ. dipl. ekon.

P 22 Stroškovno računovodstvo MILENA DULAR, univ. dipl. ekon.JOŽE FLEGAR, univ. dipl. ekon.MIRA KOTNIK, ekon.IVANKA LINASI, univ. dipl. ekon.mag. LIDIJA ROBNIK, univ. dipl. ekon.MARJA SLAVIČ, univ. dipl. ekon.

P 23 Davki MILENA DULAR, univ. dipl. ekon.JOŽE FLEGAR, univ. dipl. ekon.MIRA KOTNIK, ekon. IVANKA LINASI, univ. dipl. ekon.mag. LIDIJA ROBNIK, univ. dipl. ekon.MARJA SLAVIČ, univ. dipl. ekon.

32

ŠT. IME PREDMETA AVTORJIP 24 Analiza bilanc z revizijo MILENA DULAR, univ. dipl. ekon.

JOŽE FLEGAR, univ. dipl. ekon.MIRA KOTNIK, ekon. IVANKA LINASI, univ. dipl. ekon.mag. LIDIJA ROBNIK, univ. dipl. ekon.MARJA SLAVIČ, univ. dipl. ekon.

P 25 Računovodstvo oseb javnega prava

MILENA DULAR, univ. dipl. ekon.JOŽE FLEGAR, univ. dipl. ekon.MIRA KOTNIK, ekon. IVANKA LINASI, univ. dipl. ekon.mag. LIDIJA ROBNIK, univ. dipl. ekon.MARJA SLAVIČ, univ. dipl. ekon.

P 26 Financiranje proračunskih porabnikov

MILENA DULAR, univ. dipl. ekon.JOŽE FLEGAR, univ. dipl. ekon.MIRA KOTNIK, ekon. IVANKA LINASI, univ. dipl. ekon.mag. LIDIJA ROBNIK, univ. dipl. ekon.MARJA SLAVIČ, univ. dipl. ekon.

P 27 Insolvenčni postopki MILENA DULAR, univ. dipl. ekon.JOŽE FLEGAR, univ. dipl. ekon.MIRA KOTNIK, ekon. IVANKA LINASI, univ. dipl. ekon.mag. LIDIJA ROBNIK, univ. dipl. ekon.MARJA SLAVIČ, univ. dipl. ekon.

P 28 Računovodstvo za samostojne podjetnike

MILENA DULAR, univ. dipl. ekon.JOŽE FLEGAR, univ. dipl. ekon.MIRA KOTNIK, ekon. IVANKA LINASI, univ. dipl. ekon.mag. LIDIJA ROBNIK, univ. dipl. ekon.MARJA SLAVIČ, univ. dipl. ekon.

P 29 Poslovni procesi mag. ANTON NOVAK, spec. mendž., univ. dipl. org.mag. ANTON VORINA, univ dipl. ekon.mag. ANTON MIHELIČ, univ. dipl. org.

P 30 Ekologija mag. ANTON NOVAK, spec. mendž., univ. dipl. org.mag. ANTON VORINA, univ dipl. ekon.mag. ANTON MIHELIČ, univ. dipl. org.

P 31 Ergonomija in varstvo pri delu

mag. ANTON NOVAK, spec. mendž., univ. dipl. org.mag. ANTON VORINA, univ dipl. ekon.mag. ANTON MIHELIČ, univ. dipl. org.

P 32 Podjetništvo mag. FRANCI VIDIC, univ dipl. geol.mag. ANTON MIHELIČ, univ. dipl. org.

33

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

ŠT. IME PREDMETA AVTORJIP 33 Analiza poslovanja JANEZ BAUER, univ. dipl. ekon.

mag. IRIS FINK, univ. dipl. ped. mag. ANTON MIHELIČ, univ. dipl. org.mag. ANTON VORINA, univ. dipl. ekon. SAMO KRAMER univ. dipl. ekon.mag. GABRIJELA KOTNIK, univ. dipl. ekon.

P 34 Psihologija dela JANEZ BAUER, univ. dipl. ekon.mag. IRIS FINK, spec. menedž., univ. dipl. ped. mag. ANTON MIHELIČ, univ. dipl. org.mag. ANTON VORINA, univ. dipl. ekon. SAMO KRAMER univ. dipl. ekon.mag. GABRIJELA KOTNIK, univ. dipl. ekon.

P 35 Delo s strankami mag. FRANCI VIDIC, univ. dipl. geol.BARBARA KRAJNC, univ. dipl. soc.

P 36 Uvod v f inančne trge in institucije

dr. MIRO KONČINA, univ. dipl. ekon.VLASTA TUREL, univ. dipl. ekon.

P 37 Temelji bančnega poslo-vanja

VLASTA TUREL, univ. dipl. ekon.STANKA NATERER, univ. dipl. ekon.

P 38 Ekonomija in poslo-vanje pri posredovanju z nepremičninami

mag. ANTON KOŽAR, univ. dipl. ekon. dr. ANDREJA CIRMAN, univ. dipl. ekon.BARBARA KRAJNC, univ.dipl. soc.

P 39 Dokumenti urejanja prostora

mag. ANTON KOŽAR, univ. dipl. ekon. JOŽE DEKLEVA, univ. dipl. arh.BARBARA KRAJNC, univ. dipl. soc.

P 40 Osnove nepremičninskega prava

mag. ANTON KOŽAR, univ. dipl. ekon. dr. RENATO VRENČUR, univ dipl. prav.mag. MARINKA ŠLIBAR VENDE, univ dipl. prav.BARBARA KRAJNC, univ.dipl. soc.

34

ŠT. IME PREDMETA AVTORJI

P 41 Tehnični predpisi in standardi

mag. ANTON KOŽAR, univ. dipl. ekon. FRANC HROVAT, dipl. prav.BARBARA KRAJNC, univ. dipl. soc. IVICA ŠINKOVEC, univ dipl. org.

P 42 Pravna ureditev uprav-ljanja

mag. ANTON KOŽAR, univ. dipl. ekon.dr. RENATO VRENČUR, univ dipl. prav. FRANC HROVAT, dipl. prav.ALEKSANDER SKUBIC, univ. dipl. prav.BARBARA KRAJNC, univ dipl. soc.

P 43 Ekonomija in poslovanje upravitelja nepremičnin

dr. ANDREJA CIRMAN, univ. dipl. ekon.mag. ANTON KOŽAR, univ. dipl. ekon.FRANC HROVAT, dipl. prav. BARBARA KRAJNC, univ. dipl. soc.IVICA ŠINKOVEC, univ. dipl. org.

P 44 Kvantitativne metode v logistiki

MIRJANA FRANKOVIČ, spec. posl. inf.mag. MARINO MEDEOT, univ. dipl. inž. prom.MARIJA STANIČ, univ. dipl. org.dr. Robert Vodopivec, univ. dipl. ekon.

P 45 Oskrbne verige MIRJANA FRANKOVIČ, spec. posl. inf.mag. MARINO MEDEOT, univ. dipl. inž. prom.MARIJA STANIČ, univ. dipl. org.dr. ROBERT VODOPIVEC, univ. dipl. ekon.

P 46 Upravljanje zalog MIRJANA FRANKOVIČ, spec. posl. inf.mag. MARINO MEDEOT, univ. dipl. inž. prom.MARIJA STANIČ, univ. dipl. org.dr. ROBERT VODOPIVEC, univ. dipl. ekon.

P 47 Transportni menedžment

MIRJANA FRANKOVIČ, spec. posl. inf.mag. MARINO MEDEOT, univ. dipl. inž. prom.MARIJA STANIČ, univ. dipl. org.dr. ROBERT VODOPIVEC, univ. dipl. ekon.

P 48 Tarifni sistemi Mirjana Frankovič, spec. posl. inf.mag. MARINO MEDEOT, univ. dipl. inž. prom.MARIJA STANIČ, univ. dipl. org.Dr. ROBERT VODOPIVEC, univ. dipl. ekon.

P 49 Varnost v logističnih sistemih

MIRJANA FRANKOVIČ, spec. posl. inf.mag. MARINO MEDEOT, univ. dipl. inž. prom.MARIJA STANIČ, univ. dipl. org.dr. ROBERT VODOPIVEC, univ. dipl. ekon.

P 50 Osnove zavarovalništva TOMAŽ KAČAR, univ. dipl. ekon.DUNJA SIMSIČ, univ. dipl. ped.

35

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

ŠT. IME PREDMETA AVTORJI

P 51 Pravo v zavarovalništvu ANDREJA SIMSIČ, univ. dipl. prav.MILAN VIRŠEK, univ. dipl. prav.

P 52 Premoženjska zavaro-vanja

MILENA BERGANT, vis. upr. del.LEONIDA FRIC, dipl. ekon.DUNJA SIMSIČ, univ. dipl. ped.

P 53 Osebna zavarovanja MILENA BERGANT, vis. upr. del.SLAVICA GLAVAŠ, univ. dipl. inž. agr.DUNJA SIMSIČ, univ. dipl. ped..

P 54 Zavarovalna ekonomika TOMAŽ KAČAR, univ. dipl. ekon.

P 55 Osnove aktuarske matematike

mag. PRIMOŽ MOČIVNIK, univ. dipl. inž. mat.

P 56 Tuj jezik za zavarovalno stroko

HELENA KRAŠOVEC, prof. angl. in nem.DUNJA SIMSIČ, univ. dipl. ped.

P 57 Projektno vodenje DRAGANA PRIJANOVIČ, univ. dipl. ekon.

P 58 Kontroling v zavarovalništvu

DARJA HABJANIČ, univ. dipl. ekon.mag. LIDIJA ROBNIK, univ. dipl. ekon.

P 59 Finančni trgi KARMEN LEBE, univ. dipl. ekon.mag. IGOR ŽVOKELJ, univ.dipl. ekon.

P 60 Bančništvo KARMEN LEBE, univ.dipl. ekon.mag. IGOR ŽVOKELJ, univ. dipl. ekon.

P 61 Denarno poslovanje KARMEN LEBE, univ. dipl. ekon.ROBERT KOLER, univ. dipl. ekon.KATARINA POTOČNIK, univ. dipl. ekon IDA SREBOTNIK, prof. ped.URŠKA ŠKERBIC, univ.dipl.ped.

P 62 Tehnologija poštnih procesov

IDA SREBOTNIK, prof.ped.mag. SIMON ČEBELA, univ. dipl. teh. prom.JANJA ŠPARL, univ. dipl. teh. prom.

P 63 Organizacija poštne dejavnosti

IDA SREBOTNIK, prof. ped.mag. SIMON ČEBELA, univ. dipl.teh. prom.JANJA ŠPARL, univ. dipl. teh. prom.

P 64 Notranji poštni promet mag. SIMON ČEBELA, univ. dipl. teh. prometa ROBERT KOLER, univ. dipl. ekon.KARMEN LEBE, univ. dipl. ekon.SABINA PODKRIŽNIK, univ.dipl. ekon.KATARINA POTOČNIK, univ. dipl. ekon.IDA SREBOTNIK, prof. ped.URŠKA ŠKERBIC, univ.dipl.ped.

36

ŠT. IME PREDMETA AVTORJI

P 65 Mednarodni poštni promet

mag. SIMON ČEBELA, univ. dipl. teh. prometa ROBERT KOLER, univ. dipl. ekon.KARMEN LEBE, univ. dipl. ekon.SABINA PODKRIŽNIK, univ.dipl. ekon.KATARINA POTOČNIK, univ. dipl. ekon.IDA SREBOTNIK, prof. ped.URŠKA ŠKERBIC, univ. dipl. ped.

D 1 –D 33

Praktično izobraževanje(PRI 1 in PRI 2)

MILENA DULAR, univ. dipl. ekon.JOŽE FLEGAR, univ. dipl. ekon.DARJA HABJANIČ, univ. dipl. ekon.mag. GABRIJELA KOTNIK, univ. dipl. ekonMIRA KOTNIK, ekon. BARBARA KRAJNC, univ. dipl. soc.IVANKA LINASI, univ. dipl. ekon. mag. ANTON MIHELIČ, univ. dipl. org TEA PANZA – FRECE, univ. dipl. ekon.mag. LIDIJA ROBNIK, univ. dipl. ekon.mag. BOJAN SEŠEL, univ. dipl. ekon. DUNJA SIMSIČ, univ. dipl. ped.MARJA SLAVIČ, univ. dipl. ekon.IDA SREBOTNIK, prof. ped.MARIJA STANIČ, univ. dipl. org.ALOJZ ŠADL, univ. dipl. ekon. MARIKA ŠADL, univ. dipl. ekon.mag. FRANCI VIDIC, univ. dipl. geol.Stanko Naterer, uni.dipl,org. Mag. ANTON VORINA, univ. dipl. ekon.

37

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

38

KATALOGI ZNANJ

1. IME PREDMETA:

POSLOVNI TUJI JEZIK 1

2. SPLOŠNI CILJIŠtudent:

si razvija sposobnost samostojnega komuniciranja s poslovnimi partnerji • tako v splošnih kot poslovnih okoliščinah,je sposoben poiskati in razumeti strokovne informacije v tujem jeziku,• se usposobi za spremljanje novosti v stroki v tujem jeziku.•

3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCE Študent se v tujem jeziku usposobi za:

osnovno sporočanje preko telefona, elektronske pošte, pisem..,• predstavljanje proizvodov, storitev, poslovnih rezultatov, projektov..,• pisanje sporočil: vabil, zapisnikov, obvestil, poslovnih pisem, poročil, • ponudb, pritožb…,reševanje pritožb,• svetovanje strankam v tujem jeziku,• pogajanja s poslovnimi partnerji,• vodenje poslovnih sestankov,• sodelovanje v tujih strokovnih timih,• etično ravnanje s strankami,• ravnanje v skladu s poklicnim in etičnim kodeksom ter poslovnim bontonom.•

39

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

INFO

RM

AT

IVN

I CIL

JIŠt

uden

t:

FOR

MA

TIV

NI C

ILJI

Štud

ent:

Spoz

na o

rgan

izira

nost

podj

etja

in n

jegov

o de

javn

ost,

anal

izi-

• ra

delo

razli

čnih

odd

elkov

ali s

ekto

rjev i

n nj

ihov

e pris

tojn

o-st

i. Zn

a sam

osto

jno

pred

stav

iti d

ejavn

osti

v okv

iru sv

ojih

pr

istoj

nost

i, pre

dsta

viti r

azlič

ne p

rofil

e pok

licev

.Sp

ozna

osn

ovna

pra

vila z

a obl

ikova

nje i

n pi

sanj

e pos

lovn

ih

• do

piso

v, na

uči s

e obl

ikova

ti po

vpra

ševa

nje p

o izd

elku

ali

stor

itvi in

pon

udbo

ter o

dgov

oriti

nan

ju, s

poso

ben

je na

pisa

-ti

rekla

mac

ijo in

se n

anjo

odz

vati.

Sp

ozna

obl

ike u

speš

ne p

reds

tavit

ve in

pro

mov

iranj

a •

izdelk

ov.

Spoz

na n

ačin

e pog

ajan

j, na

uči s

e zas

topa

ti sv

oja s

tališ

ča.

• Pr

idob

i si z

nanj

e o u

speš

nem

org

anizi

ranj

u se

stan

kov.

Spoz

na n

ačin

e den

arne

ga p

oslo

vanj

a, p

ridob

i si o

snov

no

• zn

anje

o da

vkih

, zav

arov

anju

, nep

rem

ičnin

ah, g

aran

ciji in

po

rošt

vu.

Pred

stav

i svo

je po

djet

je, ra

zličn

e odd

elke i

n se

ktor

je in

njih

ove d

ejavn

osti.

• Sp

rejm

e pos

lovn

e par

tner

je.•

Kom

unici

ra ta

ko o

sebn

o ko

t tud

i po

telef

onu

v tuj

em je

ziku.

• La

hko

reze

rvira

sobo

v ho

telu

zase

ali z

a kog

a dru

gega

, pok

liče r

esta

vrac

ijo in

se d

ogov

ori

• za

obr

ok za

pos

lovn

e par

tner

je.Sl

ovni

čno

prav

ilno

in s

prim

erni

m iz

razo

slovje

m n

apiše

pro

šnjo

, živl

jenjep

is, re

klam

acijo

, •

povp

raše

vanj

e, po

godb

o in

dru

ge st

roko

vne d

opise

.Pr

edst

avi s

e na p

oslo

vnem

inte

rvju

ju.

• Pr

omov

ira sv

oje d

ejavn

osti.

• Pr

ipra

vi vs

e pot

rebn

o gr

adivo

za p

oslo

vni s

esta

nek i

n za

stop

a svo

ja st

ališč

a.•

Uspe

šno

rešu

je pr

oblem

e, s k

ater

imi s

e vsa

kodn

evno

sreč

uje.

• Br

ez te

žav u

pora

blja

prid

oblje

n st

roko

vni b

esed

ni za

klad,

tako

v po

govo

ru ko

t pisn

o.•

Izdela

zelo

splo

šno

pogo

dbo.

•

Sam

osto

jno

orga

nizir

a in

real

izira

pos

lovn

o-dr

užab

ne st

ike s

tujim

i par

tner

ji v o

kviru

svoj

ih

• pr

istoj

nost

i.Po

imen

uje o

snov

no p

isarn

iško

opre

mo

in o

piše

svoj

e delo

vno

okol

je.•

Prip

ravi

dnev

ni re

d, ki

ga u

skla

di s

svoj

imi n

adre

jenim

i oz.

sklic

atelj

em se

stan

ka, p

iše in

•

ureja

zapi

snike

in o

sklep

ih o

bves

ti ud

eleže

nce s

esta

nka i

n os

tale

zain

tere

siran

e.Ak

tivno

razp

ravlj

a o b

ilanc

i, dav

kih, r

evizi

ji ali d

rugih

stro

kovn

ih p

odro

čjih.

• Up

orab

lja u

stre

zne p

riroč

nike

, slo

varje

in d

rugo

stro

kovn

o lit

erat

uro.

Pre

bira

revij

e in

• ča

sopi

se v

tujem

jezik

u, iš

če in

form

acije

na s

veto

vnem

med

mre

žju.

Uspe

šno

in b

rez t

ežav

upo

rabl

ja vs

e inf

orm

acijs

ke te

hnol

ogije

.•

Aplic

ira sv

oja z

nanj

a v vs

akod

nevn

ih si

tuac

ijah,

ko se

sooč

a s p

robl

emi in

jih re

šuje.

• An

alizi

ra ra

zličn

e jez

ikovn

e stru

ktur

e, os

redo

toči

se n

a pos

ebno

sti, k

i so

še p

oseb

ej tip

ične

• za

stro

kovn

i jezik

, dem

onst

rira p

ozna

vanj

e teh

stru

ktur

tako

v go

vorn

i pre

dsta

vitvi

kot t

udi

v pos

lovn

em d

opiso

vanj

u.

4. OPERATIVNI CILJI

40

5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBIŠtevilo kontaktnih ur: 78 (36 ur predavanj in 42 ur vaj.Število ur samostojnega dela: 72 ur (36 ur študij literature, 36 ur priprava prezentacij: poslovnih dopisov, telefonskih pogovorov, pogodb ipd.).Obvezna je prisotnost na vajah ter pisni in ustni izpit.

41

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

1. IME PREDMETA:

POSLOVNO KOMUNICIRANJE

2. SPLOŠNI CILJIŠtudent:

spozna komunikacijo kot pomemben dejavnik v medčloveških odnosih,• usvoji osnovne spretnosti in tehnike uspešne besedne in nebesedne komu-• nikacije in poslovnega obnašanja,je vešč pisnega komuniciranja in uporabe sodobnih komunikacijskih tehnologij,• okrepi samozavest, samopodobo in posredno poveča ustvarjalnost in razvoj • komunikacijskih veščin, samokritičnost in odnos do pomembnih drugih,spozna nekatere tehnike in metode za učinkovito komuniciranje v poslov-• nem svetu pozna pomen etičnosti in odličnosti v poslovnem in osebnem komuniciranju.•

3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCEŠtudent:

razume, izbira in vrednoti različne načine učinkovite komunikacije, • uporablja učinkovite tehnike prezentacije in javnega nastopanja,• je sposoben argumentiranja, reševanja problemov in konfliktnih situacij,• pozna in uporablja učinkovite tehnike pisnega in ustnega komuniciranja s • sodelavci in poslovnimi partnerji oz. uporabniki storitev,dogradi samopodobo in prepozna svoj način zaznavanja sveta in okolja,• ima svoj vrednostni sitem in stališča ter prepoznava omejujoča prepričanja • in druge motnje ter ovire pri komuniciranju,je vešč v dajanju in sprejemanju povratnih informacij, zavedajoč se pomena • empatije, kompatije, simpatije in upoštevanja drugih,razume in uporablja orodja in tehnike za vzpodbujanje sodelovanja in raz-• vijanje ustvarjalnega dogajanja v posamezniku, skupini in organizaciji,ozavesti bistvene kompetence za dobro vodenje in sodelovanje.•

42

INFO

RM

AT

IVN

I CIL

JIŠt

uden

t:

FOR

MA

TIV

NI C

ILJI

Štud

ent:

Spoz

na in

razu

me p

omen

in d

inam

iko ko

mun

icira

nja.

• Ra

zum

e kom

unika

cijo

kot m

edos

ebni

pro

ces z

a zad

ovol

jevan

je in

tere

sov,

druž

enje,

•

prem

ošča

nje r

azlik

, obl

ikova

nje s

tališ

č in

pozit

iven

odno

s do

pom

embn

ih d

rugih

.Ra

zum

e in

zna p

reso

diti

spec

ifičn

ost o

sebn

ega m

odela

kom

unici

ranj

a.•

Razu

me p

omen

razli

čnos

ti ko

mun

ikacij

e gled

e na t

ipe o

sebn

osti,

zazn

avan

ja ip

d..

• Pr

idob

i veš

čine s

preje

man

ja in

pos

redo

vanj

a vrn

itven

ih sp

oroč

il.•

Zave

da se

pom

ena p

oslu

šanj

a, a

rgum

entir

anja

.•

Prep

ozna

va ra

zličn

e mod

ele ko

mun

ikacij

skeg

a pro

cesa

in m

odela

•

kom

unici

ranj

a.O

vred

noti

pom

en p

ovra

tneg

a spo

ročil

a.•

Ugot

avlja

mot

nje i

n ov

ire v

kom

unika

ciji, j

ih p

repo

znav

a, p

repr

ečuj

e •

in o

dpra

vlja.

Upoš

teva

nač

ine k

omun

ikacij

e z ra

zličn

imi t

ipi u

pora

bniko

v.•

Prep

ozna

va ra

zličn

e za

znav

ne si

stem

e in j

im pr

ilaga

ja na

čine k

omun

icira

nja.

•

Sezn

ani s

e s p

oseb

nost

mi b

esed

ne in

neb

esed

ne ko

mun

ikacij

e. •

Razli

kuje

razli

čne p

omen

e gov

orice

teles

a in

nebe

sedn

ega k

omun

icira

nja.

• Za

veda

se n

apak

v be

sedn

em ko

mun

icira

nju

in jih

zna p

repo

znat

i pri

sebi

in p

ri •

drug

ih.

Prep

ozna

va po

men

ske r

azlič

ice s

poro

čila i

n jim

prila

gaja

način

komu

nikac

ije.

• Pr

epoz

nava

svoj

o go

voric

o te

lesa i

n zn

a raz

brat

i pom

en n

ebes

edne

ga

• sp

oroč

anja

.Izb

ere

prim

erne

kana

le (m

edije

) kom

unici

ranj

a in

ga p

rilag

odi s

ituac

iji•

Sezn

ani s

e s p

ravil

i in p

omen

om p

oslo

vneg

a pisn

ega k

omun

icira

nja.

• Sp

ozna

naj

nove

jše n

ačin

e pisn

e kom

unika

cije ,

stile

pos

lovn

ega s

poro

čanj

a, vs

ebin

-•

sko,

jezik

ovno

in o

bliko

vno

plat

pisn

ega s

poro

čanj

a.Se

znan

i se s

sodo

bnim

i pos

redn

iki v

poslo

vni k

omun

ikacij

i. •

Upor

abi r

azlič

ne zv

rsti

jezika

in st

ila v

poslo

vni k

omun

ikacij

i in jih

•

napi

še .

(pos

lovn

o pi

smo,

pro

šnjo

, rek

lam

acijo

, por

očilo

, vab

ilo,

poslo

vno

info

rmac

ijo).

Anal

izira

in p

rimer

ja po

sred

ne in

nep

osre

dne n

ačin

e kom

unici

ranj

a.•

Loču

je m

ed p

redn

ostm

i in sl

abos

tmi e

lektro

nske

ga n

ačin

a spo

roča

nja.

•

Spoz

na ko

mun

ikacij

o ko

t sre

dstv

o uč

enja

, in

javn

ega n

asto

panj

a.•

Sezn

ani s

e z el

emen

ti za

prip

ravo

dob

re p

reds

tavit

ve in

javn

ega n

asto

panj

a.•

Zna p

rilag

oditi

info

rmira

nje,

posr

edov

anje

info

rmac

ij raz

lični

m ti

pom

ude

ležen

cev.

• Zn

a upo

štev

ati in

izbr

ati p

rimer

no A

V sr

edst

vo te

r obl

ike za

učin

kovit

o pr

edst

avi-

• te

v.

Prip

ravi

učin

kovit

o pr

edst

avite

v in

upoš

teva

prip

oroč

ila za

dob

ro

• pr

edst

avite

v.Sp

rejem

a in

posr

eduj

e pov

ratn

e inf

orm

acije

.•

Zna p

rem

agat

i tre

mo

in st

rah

pred

javn

im n

asto

panj

em.

• Up

ošte

va sk

upin

sko

delo

in zn

a ovr

edno

titi p

rispe

vek p

osam

ezni

ka.

•

Sezn

ani s

e z vr

stam

i in p

oseb

nost

mi in

tern

ega i

n ek

ster

nega

pos

lovn

ega k

omun

i-•

ciran

ja.

Spoz

na n

ekat

ere m

etod

e in

vešč

ine k

omun

icira

nja s

pos

lovn

imi p

artn

erji (

reše

vanj

e •

prob

lemov

, kon

flikt

ov, t

ehni

ke a

rgum

entir

anja

…).

Sezn

ani s

e z n

ekat

erim

i sm

erm

i in n

ačin

i kom

unici

ranj

a v p

oslo

vnem

oko

lju.

• Sp

ozna

pre

dnos

ti sk

upin

skeg

a reš

evan

ja pr

oblem

ov in

pre

pozn

a spo

sobn

osti

• so

delo

vanj

a in

odlo

čanj

a pri

sebi

in d

rugih

.

Upor

ablja

vešč

ine in

teh

nike

argu

men

tiran

ja in

poslo

vneg

a kom

unici

ranja

.•

Na pr

imer

ih pr

epoz

nava

, ana

lizira

in re

šuje

konf

liktn

e situ

acije

in pr

oblem

e.•

Prip

ravi

in vo

di p

oslo

vne p

ogov

ore,

sest

anke

, pos

tavlj

a vpr

ašan

ja in

•

išče o

dgov

ore.

Je sp

osob

en p

repo

znav

ati s

voje

napa

ke in

nap

ake s

odela

vcev

. •

Obl

ikuje

oseb

ne ci

lje in

cilje

skup

ine.

• O

cenj

uje k

ultu

ro p

oslo

vneg

a odn

osa i

n so

delo

vanj

a.•

4. OPERATIVNI CILJI

43

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBIŠtevilo kontaktnih ur: 78 (36 ur predavanj in 42 ur vaj).Število ur samostojnega dela: 72 ur (36 ur študij literature, 36 ur priprava prezentacij).Obvezna je prisotnost na vajah ter pisni in ustni izpit- oz. prezentacija

44

1. IME PREDMETA:

INFORMATIKA

2. SPLOŠNI CILJI Študent se usposobi za uspešno in učinkovito uporabo računalniških orodij pri svojem delu.

3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCE Študent razume in je sposoben učinkovito opravljati delo z uporabo informacijsko- komunikacijskih tehnologij (IKT) v pisarniškem okolju, kar pomeni, da zna:

oblikovati dopise, pogodbe, poročila in drugo dokumentacijo z uporabo • urejevalnika besedil,preračunavati, razvrščati in predstavljati podatke z uporabo elektronske preglednice,• učinkovito predstaviti različne vrste informacij z uporabo predstavitvenih • programov, slik in AV posnetkov,uporabljati aplikacije, ki temeljijo na zbirkah podatkov,• varno shranjevati in upravljati datoteke,• uporabljati različne možnosti za elektronsko komunikacijo, kot so elektron-• ska pošta, forum, klepet (chat), internetna telefonija, videokonferenca,…učinkovito iskati in kritično uporabljati informacije na Internetu,• uporabljati elektronske sisteme za učenje na daljavo in samostojno učenje, • elektronsko bančno poslovanje, elektronsko prodajo, storitve e-uprave,…izdelati enostavno predstavitveno spletno stran,• pozna potencialne nevarnosti, ki nastanejo pri uporabi omrežij in izmenjavi • podatkov ter se nauči obvladovati tveganja povezana s tem,pozna koncept, namen in sestavo tipičnih informacijskih sistemov v podje-• tjih do te mere, da je sposoben samostojno in/ali v povezavi s podpornim osebjem učinkovito in ekonomično reševati probleme pri zasnovi, imple-mentaciji in uporabi poslovnih rešitev v pisarniškem poslovanju.

45

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

INFO

RM

AT

IVN

I CIL

JIŠt

uden

t:

FOR

MA

TIV

NI C

ILJI

Štud

ent:

Pozn

a osn

ovne

poj

me i

nfor

mac

ijske

tehn

olog

ije.

• Po

zna v

rste

om

režij

in n

ačin

e pov

ezov

anja

znot

raj in

zuna

j info

rmac

ijske

ga

• sis

tem

a v p

odjet

ju.

Razu

me p

omen

osn

ovni

h ele

men

tov s

trojn

e rač

unal

nišk

e opr

eme.

• Ra

zum

e nam

en o

pera

cijsk

ih si

stem

ov (O

S) in

poz

na n

ajbo

lj pog

osto

•

upor

ablja

ne vr

ste O

S.Po

zna t

ipičn

e prim

ere a

plika

tivne

pro

gram

ske o

prem

e, nj

ihov

nam

en in

•

funk

cijo

in jih

razlo

či od

OS.

Štud

ent:

• An

alizi

ra p

otre

be p

o up

orab

i IKT

v pi

sarn

iškem

oko

lju in

na p

odla

gi te

ana

lize

• izb

ere u

stre

zne v

rste

stro

jne i

n pr

ogra

msk

e opr

eme.

Sezn

ani s

e z u

pora

bo ra

čuna

lnika

v pi

sarn

i.•

Pozn

a met

ode z

a var

no sh

ranj

evan

je in

učin

kovit

o up

ravlj

anje

dato

tek.

• Po

zna u

pora

bo u

rejev

alni

ka b

esed

il za i

zdela

vo in

ure

janj

e pisa

rnišk

e do-

• ku

men

tacij

e (do

pisi,

pog

odbe

, por

očila

, rek

lam

na sp

oroč

ila, o

krož

nice

).Po

zna m

ožno

sti z

a pre

raču

nava

nje,

razv

ršča

nje i

n pr

edst

avite

v pod

atko

v z

• up

orab

o ele

ktro

nske

pre

gled

nice

.Po

zna n

ačin

e za u

činko

vito

pred

stav

itev r

azlič

nih

vrst

info

rmac

ij z u

pora

-•

bo p

reds

tavit

veni

h pr

ogra

mov

, slik

in A

V po

snet

kov.

Razu

me o

snov

ne p

ojm

e v zv

ezi z

rela

cijsk

imi z

birk

ami p

odat

kov i

n se

•

spoz

na z

upor

abo

aplik

acij,

ki te

melj

ijo n

a zbi

rkah

pod

atko

v.Po

zna s

ploš

ne ko

ncep

te p

ri up

orab

i tov

rstn

ih a

plika

cij.

•

Shra

njuj

e dat

otek

e na r

azlič

ne m

edije

.•

Upra

vlja z

dat

otek

ami n

a nač

in, k

i mu

omog

oča u

činko

vito

iskan

je te

r •

redu

ndan

co.

Učin

kovit

o up

orab

lja u

rejev

alni

k bes

edil z

a izd

elavo

in u

reja

nje p

isarn

iške d

o-•

kum

enta

cije (

dopi

si, p

ogod

be, p

oroč

ila, r

ekla

mna

spor

očila

, okr

ožni

ce, …

).Uč

inko

vito

upor

ablja

elek

trons

ke p

regl

edni

ce za

pre

raču

nava

nje,

razv

ršča

nje

• in

pre

dsta

vitev

pod

atko

v.Pr

edst

avi r

azlič

ne ti

pe in

form

acij z

upo

rabo

pre

dsta

vitve

nih

prog

ram

ov, s

lik

• in

AV

posn

etko

v.Up

orab

lja ti

pičn

e prim

ere p

oslo

vnih

apl

ikacij

, ki t

emelj

ijo n

a rela

cijsk

ih

• zb

irkah

pod

atko

v, ko

t so:

apl

ikacij

e za v

oden

je po

slova

nja,

za vo

denj

e rač

u-no

vods

tva u

prav

ljanj

e s st

rank

ami –

CRM

, pro

daja

izdelk

ov in

stor

itev.

Spoz

na el

ektro

nsko

kom

unici

ranj

e.•

Pozn

a in

upor

ablja

razli

čna n

ačin

e za e

lektro

nsko

kom

unici

ranj

e:•

elekt

rons

ka p

ošta

,•

foru

m,

• kl

epet

,•

IP te

lefon

ija•

video

konf

eren

ca,

• hi

tra sp

oroč

ila (i

nsta

nt m

essa

ging,

ICQ

,…)

•

Učin

kovit

o, va

rno

in v

skla

du z

dobr

o pr

akso

znač

ilno

za p

osam

ezno

vrst

o •

kom

unika

cije u

pora

blja

elekt

rons

ko p

ošto

, for

um, k

lepet

, IP

telef

onijo

, vid

eo-

konf

eren

co, h

itra s

poro

čila i

n dr

uge n

ačin

e za e

lektro

nsko

spor

azum

evan

je.

4. OPERATIVNI CILJI

46

INFO

RM

AT

IVN

I CIL

JIFO

RM

AT

IVN

I CIL

JI

Uspo

sobi

se za

iska

nje i

nfor

mac

ij in

upor

abo

stor

itev n

a Int

erne

tu.

• Po

zna u

činko

vite m

etod

e za i

skan

je in

form

acij n

a Int

erne

tu.

• Se

sezn

ani z

upo

rabo

splet

nih

stor

itev k

ot so

:•

učen

je na

dal

javo

•

elekt

rons

ko b

ančn

o po

slova

nje,

• ele

ktro

nska

pro

daja

,•

stor

itve e

-upr

ave.

• se

sezn

ani z

izde

lavo

splet

nih

stra

ni•

upor

abo

siste

mov

za u

prav

ljanj

e z vs

ebin

o (C

MS)

.•

Učin

kovit

o išč

e inf

orm

acije

na I

nter

netu

.•

V sk

ladu

z na

men

om u

pora

blja

splet

ne st

oritv

e.•

Se vk

ljuči

v uče

nje n

a dal

javo

.•

Obv

lada

elek

trons

ko b

ančn

o po

slova

nje,

elekt

rons

ko p

roda

jo in

stor

itve

• e-

upra

ve.

Sam

osto

jno

izdela

enos

tavn

o pr

edst

avitv

eno

splet

no st

ran;

dod

aja i

n ur

eja

• vs

ebin

e v si

stem

u za

upr

avlja

nje z

vseb

inam

i (Co

nten

t man

agem

ent s

yste

m,

CMS)

.

Sezn

ani s

e z va

rova

njem

pod

atko

v in

stro

jne o

prem

e.•

Pozn

a pom

en in

vred

nost

poda

tkov

v in

form

acijs

kih si

stem

ih v

prim

erja

vi s

• st

rojn

o in

pro

gram

sko

opre

mo.

Pozn

a tip

ične n

evar

nost

i ki o

grož

ajo

IS:

• st

rojn

o op

rem

o,•

prog

ram

sko

opre

mo,

• da

tote

ke.

• Po

zna n

ekat

ere m

etod

e in

ukre

pe za

zman

jšanj

e ogr

ožen

osti

IS.

•

Z up

orab

o m

etod

, stro

jne i

n pr

ogra

msk

e opr

eme z

na zn

ižati

tveg

anje

za iz

gu-

• bo

pod

atko

v na s

preje

mljiv

o m

ero

gled

e na v

redn

ost i

n po

trebo

po

časo

vni

dost

opno

sti p

odat

kov.

Sezn

ani s

e z in

form

acijs

ki sis

tem

i (IS

).•

Sezn

ani s

e z n

ačin

i za e

lektro

nsko

upr

avlja

nje i

nfor

mac

ij v ra

zličn

ih ti

pih

• IS

.Po

zna n

amen

, tip

ične k

once

pte i

n se

stav

o IS

v po

djet

jih.

• Se

sezn

ani s

tipi

čnim

i apl

ikacij

ami, k

i se u

pora

blja

jo v

IS in

pro

blem

i, ki ji

h •

s tem

rešu

jemo.

Sezn

ani s

e z n

ačrt

ovan

jem in

impl

emen

tacij

o re

šitev

pos

lovn

ih p

robl

emov

•

z upo

rabo

IS.

Pozn

a kon

cept

, nam

en in

sest

avo

tipičn

ih in

form

acijs

kih si

stem

ov v

• po

djet

jih.

Sam

osto

jno

in/a

li v p

ovez

avi s

pod

porn

im o

sebj

em u

činko

vito

in ek

onom

ično

• re

šuje

prob

leme p

ri za

snov

i, im

plem

enta

ciji in

upo

rabi

pos

lovn

ih re

šitev

v pi

sarn

iškem

pos

lova

nju.

47

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBIŠtevilo kontaktnih ur: 72 ur (24 ur predavanj, 48 ur laboratorijskih vaj).Število ur samostojnega dela: 48 ur (12 ur študij literature in 36 ur dela na računalniku).Obvezna je prisotnost na vajah ter pisni izpit.

48

1. IME PREDMETA:

POSLOVNA MATEMATIKA S STATISTIKO

2. SPLOŠNI CILJIŠtudent je sposoben:

z enostavnimi statističnimi metodami analizirati družbenoekonomske • pojave,v konkretnih situacijah uporabiti sklepni račun, obrestno obrestni račun in • izdelati enostavne kalkulacije.•

3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCEŠtudent:

zbira poslovne informacije,• ugotavlja značilnosti pojavov,• analizira pridobljene informacije glede na priložnosti in v skladu z razpolo-• žljivimi sredstvi in razpoložljivim časom,redno dopolnjuje poslovno-informacijski sistem (po področjih, v skladu s • postopki),pozna metode in cilje spremljanja trga in konkurence,• uporablja statistične metode v tržnih raziskavah,• ugotavlja nove trende in spremlja razvoj stroke,• zbira podatke o družbenoekonomskih pojavih, jih obdela in analizira z eno-• stavnimi statističnimi metodami.

49

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

INFO

RM

AT

IVN

I CIL

JI Št

uden

t:

FOR

MA

TIV

NI C

ILJI

Štud

ent:

PO

SLO

VN

A M

AT

EMA

TIK

A

Obv

lada

mat

emat

ični z

apis

in gr

afičn

i prik

az p

rem

ega o

z. ob

ratn

ega

• so

razm

erja

, sor

azm

erne

rela

cije m

ed d

vem

a spr

emen

ljivka

ma.

Mat

emat

ično

zapi

še p

rem

o in

obr

atno

sora

zmer

je in

izra

čuna

pra

ktičn

e •

prim

ere.

Usvo

ji osn

ovne

poj

me i

n ra

čuns

ke te

hnike

za re

ševa

nje e

nost

avne

ga in

se-

• st

avlje

nega

sklep

nega

raču

na z

razli

čnim

i met

odam

i: skl

epan

je na

enot

o,

sora

zmer

ja, s

klep

na sh

ema,

linea

rna e

načb

e.

Upor

abi s

klep

ni ra

čun

v kon

kret

nem

prim

eru.

•

Spoz

na o

snov

ne p

ojm

e za t

vorb

o ve

rige,

upor

abo

teča

jnice

in tu

je m

ersk

e •

siste

me.

Obr

ačun

ava s

trošk

e pri

naku

pu/p

roda

ji ozir

oma u

vozu

/izvo

zu, j

ih a

naliz

ira in

•

prip

ravij

o us

trezn

o ra

zlago

.

Spoz

na te

oret

ične o

snov

e in

razli

čne "

ključ

e" za

deli

tev d

eliln

e mas

e •

med

upr

aviče

nce:

delit

ev n

a ena

ke d

ele, d

elitv

eno

razm

erje

(pre

mo

in

obra

tno)

,deli

tev z

ulo

mki,

deli

tev z

razli

kam

i.

Upor

ablja

razli

čne d

eliln

e krit

erije

– klj

uče v

nal

ogah

enos

tavn

ega i

n se

stav

lje-

• ne

ga ra

zdeli

lneg

a rač

una.

Spoz

na o

snov

ne p

ojm

e: ce

lota

,dele

ž, pr

ocen

tna (

prom

ilna)

mer

a, p

ove-

• ča

na o

z. po

man

jšana

celo

ta in

njih

ove m

edse

bojn

e rela

cije.

Upor

abi p

roce

ntni

raču

n pr

i reš

evan

ju ko

nkre

tnih

nal

og in

ana

lizi p

odat

kov

• te

r prip

ravi

ustre

zno

poro

čilo.

Spoz

na o

snov

ne p

ojm

e, vr

ste k

alku

lacij

(eno

stav

na/s

esta

vljen

a) te

r nač

i-•

ne re

ševa

nja z

ekviv

alen

tnim

i šte

vili, z

a vez

ane p

roizv

ode,

z dod

atki

in p

o tip

ih st

rošk

ov, z

loče

nim

i dod

atki

nepo

sred

nih

stro

škov

.

Izdela

enos

tavn

o in

sest

avlje

no ka

lkula

cijo

za ko

nkre

ten

prim

er.

•

Spoz

na o

snov

ne o

bres

tne k

oliči

ne, r

azlik

uje d

ekur

zivno

in a

ntici

pativ

no

• ob

rest

ovan

je, o

piše

razli

ko m

ed n

avad

nim

in o

bres

tnim

raču

nom

ter r

az-

liko

med

rela

tivno

in ko

nfor

mno

obr

estn

o m

ero,

celo

letno

in p

ogos

tejšo

ka

pita

lizac

ijo.

Izrač

una g

lavn

ico, o

bres

tno

mer

o id

r. z u

pora

bo ra

zličn

ih vr

st oz

. met

od

• ob

rest

ovan

j in jih

kom

entir

a.

Spoz

na ra

zličn

e nač

ine o

brač

unav

anja

obre

sti in

kont

okor

enta

in

• op

iše ra

zliko

med

pro

gres

ivno

in st

opnj

eval

no m

etod

o ob

raču

na o

bres

ti.•

Izrač

una v

išino

obr

esti

hran

ilne v

loge

za d

oloč

eno

časo

vno

obdo

bje z

upo

ra-

• bo

pro

gres

ivne i

n st

opnj

eval

ne m

etod

e obr

ačun

a. A

naliz

ira ra

zličn

e nač

ine

izrač

una i

n sv

etuj

e stra

nkam

.

4. OPERATIVNI CILJI

50

INFO

RM

AT

IVN

I CIL

JI Št

uden

t:

FOR

MA

TIV

NI C

ILJI

Štud

ent:

Spoz

na p

ojm

e pos

ojilo

, am

ortiz

acijs

ki na

črt,

anui

tetn

i in o

broč

ni n

ačin

•

vrač

anja

poso

jil.Izd

ela a

mor

tizac

ijski

načr

t, pr

ipra

vi an

alizo

in n

apiše

jo p

oroč

ilo.

•

STA

TIS

TIK

A

Spoz

na o

snov

ne st

at. p

ojm

e (en

ota,

spre

men

ljivka

, pop

ulac

ija,

• pa

ram

eter

).Na

šteje

pos

topk

e sta

tistič

nega

razis

kova

nja i

n jih

opi

še.

•

Opr

edeli

pop

ulac

ijo, d

oloč

i eno

to, s

prem

enljiv

ke in

par

amet

re n

a prim

eru.

• Za

dol

očen

o st

atist

ično

razis

kova

nje i

zved

e zbi

ranj

e in

obde

lavo

pod

atko

v, jih

•

prika

že v

tabe

lah

in z

graf

ikoni

.

Spoz

na re

lativ

na št

evila

: stru

ktur

e, ko

efici

ente

, ind

ekse

.•

Izber

e in

izrač

una u

stre

zno

rela

tivno

štev

ilo v

konk

retn

i sta

tistič

ni a

naliz

i.•

Prip

ravi

enos

tavn

o po

ročil

o z r

azla

go re

zulta

tov i

n gr

afičn

im p

rikaz

om.

•

Spoz

na fr

ekve

nčno

por

azde

litev

in n

jene z

načil

nost

i, pra

vila z

a ses

tavlj

a-•

nje,

graf

ično

prika

zova

nje p

oraz

delit

ev s

hist

ogra

mom

in p

oligo

nom

, gr.

prika

zova

nje k

umul

ative

frek

venc

in gr

afičn

o oc

enjev

anje

vred

nost

i.

Sest

avi p

oraz

delit

ev n

a prim

eru,

izra

čuna

rela

tivne

frek

venc

e, ku

mul

ativo

•

frekv

enc i

n jih

poj

asni

, opi

sno

in gr

afičn

o an

alizi

ra zn

ačiln

osti

pora

zdeli

tve z

en

ako

in ra

zličn

o šir

okim

i raz

redi

.

Spoz

na p

ojm

e ran

žirna

vrst

a, ra

ng, k

vant

ili in

kva

ntiln

i ran

gi iz

ranž

irne

• vr

ste i

n fre

kven

čne p

oraz

delit

ve.

Za d

ano

vred

nost

izrač

una r

ang i

n us

treza

joči

kvan

tilni

rang

ter z

a dan

i •

kvan

tilni

rang

ust

reza

jočo

vred

nost

.Da

ne m

etod

e zna

upo

rabi

ti pr

i trž

nih

razis

kava

h in

ana

lizah

pos

lova

nja

• po

djet

ij.

Spoz

na m

edia

no, m

odus

, arit

met

ično,

har

mon

ično

in ge

omet

rična

•

sred

ina.

Izber

e in

izrač

una u

stre

zno

sred

njo

vred

nost

v kon

kret

ni st

at. a

naliz

i in jo

•

razlo

ži, z

graf

ično

ocen

o m

edia

ne in

mod

usa d

opol

ni o

pisn

o ra

zlago

poj

ava.

Spoz

na p

ojem

varia

cijsk

i, dec

ilni, i

n kv

artil

ni ra

zmik,

pov

preč

ni a

bsol

utni

•

odklo

n od

arit

met

ične s

redi

ne, p

ovpr

ečni

abs

olut

ni o

dklo

n od

med

iane

, va

rianc

a, st

anda

rdni

odk

lon,

koef

icien

t var

iabi

lnos

ti, m

era a

simet

rije,

mer

a spl

ošče

nost

i.Sp

ozna

last

nost

i teo

retič

ne n

orm

alne

por

azde

litve

, jih

zna n

ašte

ti in

na

• nj

ihov

i osn

ovi p

repo

zna o

bliko

dan

e por

azde

litve

.

Izrač

una n

aved

ene m

ere v

aria

biln

osti

in n

a njih

ovi o

snov

i oce

ni p

odob

nost

•

dane

por

azde

litve

z no

rmal

no p

oraz

delit

vijo,

izde

la en

osta

vno

anal

izo

varia

biln

osti

poja

va.

Našt

eje d

ejavn

ike sp

rem

emb

v čas

ovni

h vr

stah

, spo

zna m

etod

e dol

očan

ja

• in

raču

nanj

a par

amet

rov l

inea

rneg

a in

para

bolič

nega

tren

da, m

etod

e na

pove

dova

nja p

ojav

ov v

prih

odno

sti, s

ezon

ske i

ndek

si in

nap

oved

ovan

je z n

jimi.

Na o

snov

i gra

fične

ga p

rikaz

a čas

ovne

vrst

e dol

oči u

stre

zno

funk

cijo

za iz

ra-

• ču

n pa

ram

etro

v tre

nda i

n jih

izra

čuna

.Z

upor

abo

enač

be tr

enda

, ali p

ovpr

ečne

ga ko

efici

enta

rast

i nap

oved

uje p

ojav

•

v prih

odno

sti.

Z izr

ačun

om se

zons

kih in

deks

ov a

naliz

ira se

zons

ki zn

ačaj

časo

vnih

vrst

.•

51

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBI Število kontaktnih ur: 84 ur (42 ur predavanj, 42 ur vaj).Število ur samostojnega dela: 84 ur (24 ur študij literature, 60 ur reševanja nalog - primerov).Obvezna je prisotnost na vajah ter pisni izpit.

52

1. IME PREDMETA:

ORGANIZACIJA IN MENEDŽMENT

2. SPLOŠNI CILJIŠtudent:

spozna temeljne principe organizacije kot subjekta, kot strukture in kot • procesa ter organizacijo lastnega dela in dela skupine,usvoji osnove sodobnega menedžmenta,• razume dejavnike konkurenčnosti in poslovne uspešnosti, • pridobi znanja za uspešno vodenje zaposlenih.•

3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCE Študent:

si razširi in poglobi znanje o ekonomskem sistemu in ekonomski politiki,• spozna organizacije v zasebnem in javnem sektorju,• spozna in razume vsebino in pomen ekonomskih kazalnikov poslovanja,• spozna poslovne funkcije v podjetju in razume ravni poslovanja,• se seznani s funkcijami menedžmenta pri presojanju učinkovitosti in kako-• vosti,spozna metode, tehnike in načela organizacije poslovanja v poslovnih siste-• mih,spozna načela učinkovitega vodenja,• razvija sposobnost za timsko in skupinsko delo,• skrb za učinkovitost sistema razvoja kadrov predvsem v smislu osebnega, • skupinskega in organizacijskega razvoja,organiziranje in usklajevanje izvajanja projektov.•

53

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

INFO

RM

AT

IVN

I CIL

JIŠt

u de

nt:

FOR

MA

TIV

NI C

ILJI

Štud

ent:

Spoz

na o

snov

ne p

ojm

e, po

men

, nam

en in

vrst

e org

aniza

cije t

er d

imen

zije

in d

ejavn

i-•

ke o

rgan

izacij

ske s

trukt

ure.

Razu

me

pred

nost

i in sl

abos

ti po

sam

ezni

h or

gani

zacij

skih

stru

ktur

.•

Spoz

na in

razu

me m

etod

e in

tehn

ike o

rgan

izira

nja

dela

,•

Spoz

na m

etod

e in

tehn

ike ti

msk

ega d

ela in

razli

kuje

med

tim

skim

in sk

upin

skim

•

delo

m.

Spoz

na p

ojem

org

aniza

cijsk

e klim

e in

orga

niza

cijsk

e kul

ture

ter r

azum

e nju

n vp

liv n

a •

uspe

šnos

t pod

jetja

.Ra

zum

e bist

vene

sest

avin

e, zn

ačiln

osti

in m

etod

e ter

tehn

ike sp

rem

inja

nja k

ultu

re.

• Sp

ozna

poj

em in

sest

avin

e vod

enja

ter r

azum

e raz

lične

pris

tope

k vo

denj

u.•

Spoz

na vs

ebin

e in

pose

bnos

ti ka

drov

skeg

a men

edžm

enta

, pom

en vo

denj

a zap

osle-

• ni

h in

sist

em vr

edno

tenj

a in

nagr

ajev

anja

dela

ter p

omen

sist

emiza

cije d

elovn

ih m

est.

Razu

me p

omen

uče

če se

org

aniza

cije.

• Sp

ozna

pro

jektn

o de

lo te

r se u

spos

obi z

a vod

enje

man

j zah

tevn

ih p

rojek

tov.

• Ra

zliku

je m

ed p

osam

ezni

mi p

oslo

vnim

i fun

kcija

mi in

spoz

na n

jihov

o vlo

go.

• Sp

ozna

pot

rebn

e pos

lovn

e spr

emem

be gl

ede n

a tre

nde r

azvo

ja v

hitro

spre

min

jajo

-•

čem

se m

akro

in m

ikro

okol

ju.

Spoz

na so

dobn

e vid

ike m

ened

žers

kih fu

nkcij

ter

le-te

obv

lada

na n

ižji in

sred

nji r

avni

•

men

edžm

enta

.Pr

idob

i men

edže

rska

znan

ja za

pro

aktiv

no re

agira

nje n

a trž

ne iz

zive s

pre

novo

•

poslo

vnih

in u

prav

nih

proc

esov

.Sp

ozna

sist

em p

reso

janj

a učin

kovit

osti

in u

speš

nost

i org

aniza

cije s

fina

nčni

mi in

•

nefin

ančn

imi k

azal

ci.Ra

zum

e vlo

go m

ened

žmen

ta p

ri ra

zvija

nju

podj

etni

ške i

nova

tivno

sti in

obv

lado

va-

• nj

u gl

obal

nega

trga

.Sp

ozna

konc

ept d

ružb

eno

odgo

vorn

ega m

ened

žmen

ta.

• Ra

zum

e klju

čno

vlogo

funk

cije r

azvo

ja te

r učin

kovit

o up

orab

o vir

ov.

•

Na d

nem

prim

eru

pred

laga

deli

tev d

ela in

naj

ustre

znejš

o or

gani

za-

• cij

sko

stru

ktur

o z o

braz

ložit

vijo.

Vodi

delo

vno

skup

ino

in p

ri te

m zn

a upo

rabi

ti so

dobn

a nač

ela

• vo

denj

a in

ravn

anja

z lju

dmi.

Na p

rimer

ih p

ojas

ni ra

zliko

med

klas

ičnim

i in so

dobn

imi o

rgan

iza-

• cij

skim

i stru

ktur

ami,

Na p

rimer

u an

alizi

ra o

rgan

izacij

sko

kultu

ro in

klim

o, n

apiše

•

kom

enta

r s p

redl

ogi z

a spr

emem

be.

Dele

gira d

elovn

o na

logo

in p

ri te

m u

pošt

eva p

risto

jnos

t in

odgo

-•

vorn

ost.

Zna u

pora

biti

orod

ja tim

skeg

a in

proj

ektn

ega d

ela.

• Na

dan

em p

rimer

u an

alizi

ra o

rgan

izacij

o ko

t sist

em,

• Ra

zloži

razli

ke m

ed p

osam

ezni

mi m

etod

ami v

redn

oten

ja de

la.

• Izd

ela p

redl

og za

sist

emiza

cijo

delo

vneg

a mes

ta.

• An

alizi

ra o

rgan

izira

nost

last

nega

dela

in p

ripra

vi pr

edlo

g ukr

epov

.•

Izdela

SW

OT

anal

izo d

oloč

ene d

ejavn

osti,

pro

cesa

ali o

rgan

izacij

e.•

Izdela

nač

rt ra

zvoj

a las

tne k

arier

e.•

Upor

abi u

stre

zne i

nfor

mac

ijske

vire

in m

etod

e za a

naliz

o uč

inko

vi-•

tost

i in u

speš

nost

i pos

lova

nja

Poišč

e prim

ere d

obre

pos

lovn

e pra

kse t

er jih

ana

lizira

.•

Izdela

prim

erja

lno

anal

izo za

dol

očen

o or

gani

zacij

o al

i pod

ročje

• Na

prim

eru

dolo

čene

org

aniza

cije n

ajde

pod

ročja

, na k

ater

ih so

•

mož

ne in

pot

rebn

e izb

oljša

ve p

oslo

vanj

aAn

alizi

ra d

ejavn

ike za

pov

ečan

je do

dane

vred

nost

i na z

apos

leneg

a •

v pod

jetju

.Na

osn

ovi p

rimer

a pos

tavi

cilje

skup

ine a

li pos

amez

nika

v sk

ladu

s •

stra

tešk

imi c

ilji o

rgan

izacij

e in

izdela

nač

rt izv

edbe

.

4. OPERATIVNI CILJI

54

5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBIŠtevilo kontaktnih ur: 72 ur (42 ur predavanj, 30 ur vaj).Število ur samostojnega dela: 84 ur (34 ur študij literature, 50 ur študija primerov).Obvezna je prisotnost na vajah ter pisni in izpit.

55

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

1. IME PREDMETA:

EKONOMIJA

2. SPLOŠNI CILJIŠtudent:

spoznava in razume ekonomski problem,• si razvija sposobnosti za reševanje enostavnih ekonomskih vprašanj,• se zave vloge ekonomskih subjektov v procesu globalizacije.•

3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCEŠtudent:

zazna ekonomski problem in nujnost gospodarjenja z dobrinami,• spozna osnovne ekonomske zakonitosti,• ugotavlja značilnosti trga,• zbira in analizira pridobljene informacije narodnih gospodarstev in ocene-• njuje razmere le-teh,razlikuje oblike trga in konkurence,• razume in razloži oblikovanje tržnega ravnotežja in oblikovanje ravnotežne • cene,ugotavlja in razlikuje trende in gospodarski razvoj na osnovi makroeko-• nomskih kazalcev,pozna pravne sisteme in mednarodne pravne okvire,• prepoznava in definira dejavnike ekonomske politike,• obvlada teorijo proizvodne in potrošne izbire,• teoretična spoznanja dopolnjuje z grafičnimi prikazi,• razvija globalne vizije in strategije glede na obliko konkurence na danem • nacionalnem trgu.

56

INFO

RM

AT

IVN

I CIL

JI Št

uden

t:

FOR

MA

TIV

NI C

ILJI

Štud

ent:

Razu

me o

snov

ni ek

onom

ski p

robl

em ko

t pos

ledico

hitr

ejšeg

a nar

a-•

ščan

ja po

treb

nad

razp

olož

ljivim

i dob

rinam

i.Zn

a naš

teti

ekon

omsk

e dob

rine i

n pr

oblem

njih

ove r

azpo

ložlj

ivost

i.•

Spoz

na vs

ebin

o pr

oces

a gos

poda

rjenj

a in

repr

oduk

cijsk

ega p

roce

sa.

• Sp

ozna

obl

ike re

ševa

nja e

kono

msk

ega p

robl

ema.

• Sp

ozna

koris

tnos

t dob

rine i

n od

loča

nje p

osam

ezni

ka o

nak

upih

.•

Razlo

ži ek

onom

ski p

robl

em d

ružb

e in

opiše

razlo

ge za

nj.

• Na

riše i

n ra

zloži

prem

ico a

ltern

ativn

ih m

ožno

sti p

otro

šnje.

• Izr

ačun

a mejn

o ko

ristn

ost d

obrin

e in

na o

snov

i teg

a raz

loži

zako

n pa

dajo

če m

ejne

• ko

ristn

osti.

Graf

ično

prika

že in

razlo

ži pr

emike

pre

mice

alte

rnat

ivnih

mož

nost

i pot

rošn

je ko

t •

posle

dico

spre

mem

b ra

zličn

ih d

ejavn

ikov.

Spoz

na p

rodu

kcijo

kot t

ehni

čni in

dru

žben

i pro

blem

in p

robl

em

• pr

oduk

cijsk

e izb

ire.

Spoz

na p

ojem

pro

dukc

ijskih

stro

škov

in vr

ste s

trošk

ov gl

ede n

a •

obse

g pro

izvod

nje.

Nariš

e kriv

uljo

alte

rnat

ivnih

mož

nost

i pro

izvod

nje i

n ra

zloži

njen

e zna

čilno

sti.

• Gr

afičn

o pr

ikaže

in ra

zloži

prem

ike kr

ivulje

alte

rnat

ivni m

ožno

sti p

roizv

odnj

e kot

•

posle

dico

spre

mem

b ra

zličn

ih d

ejavn

ikov.

S pod

atki

dolo

čeni

h st

rošk

ov iz

raču

na p

ovpr

ečne

in m

ejne s

trošk

e, na

riše k

rivul

je •

stro

škov

in ra

zloži

giban

je le-

teh.

Spoz

na p

ojem

trga

in ko

nkur

ence

ter n

jene d

ejavn

ike.

• Pr

epoz

na ra

zličn

e obl

ike ko

nkur

ence

.•

Spoz

na p

ojm

e ela

stičn

osti

ponu

dbe i

n po

vpra

ševa

nja.

• O

piše

obl

ike n

epop

olne

konk

uren

ce in

pos

ledice

le-te

.•

Našt

eje ra

zličn

e obl

ike ko

nkur

ence

za tr

ge d

oloč

eneg

a bla

ga.

•

Nariš

e kriv

uljo

pon

udbe

/pov

praš

evan

ja in

na n

jeni o

bliki

oce

ni el

astič

nost

ponu

d-•

be/p

ovpr

ašev

anja

.Izr

ačun

a in

razlo

ži ela

stičn

ost p

onud

be/p

ovpr

ašev

anja

za ko

nkre

tni p

rimer

.•

Spoz

na p

ojm

e eko

nom

ski s

istem

, eko

nom

ska s

trukt

ura i

n ek

onom

-•

ska p

oliti

ka.

–

Spoz

na p

ojm

e dru

žben

i bru

to p

rodu

kt, n

omin

alni

in re

alni

BDP

.•

Spoz

na m

etod

e ugo

tavlj

anja

in d

elitv

e BDP

.•

Nom

inal

ni D

BP z

upor

abo

defla

torja

pre

raču

na v

real

ni B

DP.

• Pr

imer

ja BD

P po

drž

avah

in o

ceni

stop

njo

njih

oveg

a gos

poda

rske

ga ra

zvoj

a.•

Spoz

na p

osam

ezne

elem

ente

BDP

z vid

ika n

jegov

e upo

rabe

(ose

bno

• po

trošn

jo, s

ploš

no in

skup

no p

otro

šnjo

, inv

estic

ije).

–

Spoz

na p

osam

ezna

pod

ročja

ekon

omsk

e pol

itike

(dav

čno,

zuna

njet

r-•

govin

sko.

.) in

vpliv

ukr

epov

na g

ospo

dars

tvo.

Spoz

na p

omen

in d

ejavn

ike in

vest

iranj

a.•

Spoz

na kr

iterij

e vre

dnot

enja

inve

stici

j.•

–

4. OPERATIVNI CILJI

57

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBI Število kontaktnih ur: 60 ur (36 ur predavanj, 24 ur vaj).Število ur samostojnega dela: 72 ur (32 ur študij literature, 40 ur reševanja nalog in študija primerov).Obvezna je prisotnost na vajah ter pisni izpit.

58

1. IME PREDMETA:

OSNOVE POSLOVNIH FINANC

2. SPLOŠNI CILJI Študenti spoznajo finančno funkcijo, naloge finančne funkcije, f inanciranje in investiranje v organizaciji, f inančna tveganja ter osnovne principe delovanja f inančnega trga.

3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCE: Študent:

pozna in uporablja zakonodajo ter predpise na področju financ,• pozna in uporablja strokovno terminologijo,• pozna in uporablja ustrezne zakonske predpise s področja obligacijskih • razmerij,spozna teorijo o denarju in denarni politiki,• pozna pomen, vlogo in cilje delovanja f inančne funkcije,• pozna delovanje f inančnega trga,• obvlada osnovna znanja s področja poslovanja z vrednostnimi papirji,• pozna finančno etiko,• zna komunicirati s poslovnimi partnerji v okviru f inančnega poslovanja.•

59

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

INFO

RM

AT

IVN

I CIL

JIŠt

uden

t:FO

RM

AT

IVN

I CIL

JIŠt

uden

t:

Spoz

na d

enar

, den

arno

pol

itiko

in d

enar

ni si

stem

.•

Usvo

ji poj

em in

pom

en fi

nanč

ne fu

nkcij

e:•

razli

kuje

med

fina

nčno

funk

cijo

in ra

čuno

vods

tvom

,•

spoz

na p

ovez

anos

t fin

ančn

e fun

kcije

z os

talim

i fun

kcija

mi v

org

aniza

ciji,

• sp

ozna

zako

noda

jo in

pre

dpise

na p

odro

čju fi

nanc

,•

razli

kuje

med

razli

čnim

i fin

ančn

imi t

okov

i v o

rgan

izacij

i, •

spoz

na n

ačin

e izd

elova

nja p

redr

ačun

ov in

obr

ačun

ov d

enar

nih

toko

v,•

spoz

na ra

zliko

med

pre

jemki

in p

rihod

ki te

r izd

atki

in o

dhod

ki.

• Sp

ozna

fina

nčne

inst

itucij

e na f

inan

čnem

trgu

:•

zna o

pisa

ti ra

zličn

e fin

ančn

e trg

e,•

spoz

na vr

ste f

inan

čnih

inst

itucij

(ban

ka, b

orza

, zav

arov

alni

ca) i

n zn

a raz

ložit

i •

njih

ovo

vlogo

na f

inan

čnem

trgu

,sp

ozna

pos

topk

e prid

obiva

nja f

inan

čnih

sred

stev

iz ra

zličn

ih vi

rov,

• ra

zliku

je m

ed ra

zličn

imi o

bres

tne m

ere i

n ve

kaj

pom

enijo

.•

Prid

obi o

snov

na zn

anja

s pod

ročja

vred

nost

nih

papi

rjev:

• ra

zliku

je vr

edno

stne

pap

irje,

• sp

ozna

pos

lova

nje z

vred

nost

nim

i pap

irji,

• ra

zum

e teč

ajno

listo

.•

Razli

kuje

med

razli

čnim

i viri

fina

ncira

nja:

• po

zna n

otra

nje i

n zu

nanj

e vire

fina

ncira

nja,

• pr

imer

ja st

rošk

e raz

lični

h vir

ov fi

nanc

iranj

a.•

Spoz

na p

omen

in vs

ebin

o za

varo

vanj

a ter

jate

v in

dolgo

v:•

pozn

a teh

nike

, pos

topk

e in

inst

rum

ente

(ban

čna g

aran

cija,

akr

editi

v, in

kaso

…),

• za

varo

vanj

a ter

jate

v in

obve

znos

ti.Sp

ozna

razli

čne n

ačin

e por

avna

vanj

a obv

ezno

sti o

z. izt

erja

ve te

rjate

v (pl

ačiln

i •

nalo

g, m

enica

, asig

nacij

a, ce

sija,

pob

ot, k

onto

kore

nt, f

acto

ring i

td.).

Izdela

den

arni

tok.

• Ra

zloži

bila

nco

stan

ja s f

inan

čneg

a vid

ika n

a kon

kret

nem

prim

eru.

• Pr

ipra

vi pr

edlo

g naj

ugod

nejše

pon

udbe

fina

ncira

nja.

• Izv

ede p

osto

pek p

ridob

itve f

inan

čnih

sred

stev

na o

snov

i izbr

ane

• po

nudb

e fin

ancir

anja

.Izd

ela a

mor

tizac

ijski

načr

t odp

lačil

a kre

dita

. •

Prip

ravi

pred

log p

orav

nave

obv

ezno

sti.

• Izb

ere u

stre

zni n

ačin

zava

rova

nja o

bvez

nost

i in ga

pre

dlag

a v

• od

loča

nje.

Izrač

una o

brat

na sr

edst

va in

obr

atni

kapi

tal.

• Pr

erač

unav

a dev

izne t

ečaj

e. •

Izrač

una d

onos

nal

ožb

v vre

dnos

tne p

apirj

e.•

Upor

ablja

dok

umen

tarn

i akr

editi

v, ba

nčno

gara

ncijo

in d

ruge

•

finan

čne i

nstru

men

te (p

lačil

ni n

alog

, men

ica, a

signa

cija,

cesij

a,

pobo

t, ko

ntok

oren

t, fa

ctor

ing i

td.).

4. OPERATIVNI CILJI

60

5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBIŠtevilo kontaktnih ur: 78 ur (36 ur predavanj, 42 ur vaj).Število ur samostojnega dela: 72 ur (40 ur študija literature, 32 ur reševanje primerov in nalog).Obvezna je prisotnost na vajah ter pisni izpit.

61

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

1. IME PREDMETA:

TRŽENJE

2. SPLOŠNI CILJIŠtudent pripravlja in vodi tržno komuniciranje podjetja glede na potrebe in zmožnosti organizacije.

3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCE Študent:

identif icira pomembne tržne dogodke in zbira razpoložljive informacije v • vseh oblikah,pripravlja zaključke na podlagi analiz in jih zna predstaviti,• uporablja metode in cilje spremljanja trga in konkurence,• določi ciljni trg in mu prilagodi elemente trženjskega spleta,• načrtuje prodajne akcije,• predlaga nove, inovativne proizvode,• spremlja razvoj dobaviteljev in ključnih kupcev,• uporablja sestavine trženjskega spleta in komunikacijski splet.•

62

INFO

RM

AT

IVN

I CIL

JIŠt

uden

t:FO

RM

AT

IVN

I CIL

JIŠt

uden

t:

Spoz

na te

melj

ne p

ojm

e o so

dobn

em tr

ženj

u.•

Spoz

na tr

ženj

ski k

once

pt in

razu

me p

omen

trže

njsk

e fun

kcije

v 21

. st.

• Ra

zum

e trž

enjsk

i spl

et.

•

Izdela

trže

njsk

i spl

et.

• Up

orab

lja el

emen

te tr

ženj

skeg

a spl

eta.

•

Prep

ozna

trže

njsk

e pril

ožno

sti.

• Sp

ozna

pom

en st

rate

škeg

a nač

rtov

anja

in d

oloč

anja

posla

nstv

a pod

jetja

, cilje

v •

podj

etja

, pos

lovn

ih st

rate

gij in

trže

njsk

ih ci

ljev.

Spoz

na S

WO

T an

alizo

.•

Ugot

avlja

nov

e tre

nde i

n sp

rem

lja ra

zvoj

stro

ke.

• Zb

ira ra

zpol

ožljiv

e inf

orm

acije

v vs

eh o

blika

h.•

Iden

tifici

ra p

omem

bne k

omer

cialn

e / tr

žne d

ogod

ke.

• Ug

otav

lja p

rilož

nost

i in n

evar

nost

i.•

Izdela

SW

OT

anal

izo.

• Pr

ipra

vi za

ključ

ke n

a pod

lagi

štud

ij in

anal

iz te

r prip

ravi

poro

čilo.

•

Spoz

na tr

ženj

ski in

form

acijs

ki sis

tem

in n

jegov

e ses

tavin

e.•

Oce

njuj

e in

pres

oja k

akov

ost p

ridob

ljeni

h tr

ženj

skih

info

rmac

ij.•

Zbira

pos

lovn

e inf

orm

acije

in za

kons

ke te

r dru

ge o

meji

tve i

n ob

ve-

• zn

osti.

Anal

izira

prid

oblje

ne in

form

acije

gled

e na p

rilož

nost

i in v

skla

du z

• ra

zpol

ožljiv

imi s

reds

tvi in

razp

olož

ljivim

časo

m.

Dop

olnj

uje p

oslo

vno-

info

rmac

ijski

siste

m (p

o po

droč

jih, v

skla

du s

• po

stop

ki).

Upor

ablja

met

ode s

prem

ljanj

a trg

a in

konk

uren

ce.

•

Razu

me r

azm

erje

med

razis

kavo

trga

, trž

enjem

in tr

ženj

skim

info

rmac

ijskih

•

siste

mom

.Sp

ozna

pom

en in

pro

ces r

azisk

ave t

rga.

• Sp

ozna

met

ode p

ridob

ivanj

a pod

atko

v (se

kund

arni

pod

atki,

spra

ševa

nje,

opaz

o-•

vanj

e).Zn

a prip

ravit

i zak

ljučn

o po

ročil

o o

razis

kavi

in jo

pre

dsta

viti.

• Sp

ozna

etičn

a nač

ela in

pro

blem

e pri

trže

njsk

em ra

zisko

vanj

u.•

Načr

tuje

in iz

vaja

razis

kavo

trga

,•

Dol

oči v

zore

c in

oblik

uje v

praš

alni

k za a

nket

iranj

e oz.

opom

nik z

a •

opaz

ovan

je.Izv

ede t

ržno

razis

kavo

z m

etod

o an

ketir

anja

.•

Oce

njuj

e in

pres

oja k

akov

ost p

ridob

ljeni

h tr

ženj

skih

info

rmac

ij.•

Prip

ravi

zaklj

učno

por

očilo

o ra

ziska

vi in

jo p

reds

tavi.

•

Spoz

na tr

ženj

sko

okol

je.•

Spoz

na p

osto

pke a

naliz

e pot

reb

in p

osto

pke o

cenj

evan

ja tre

ndov

v m

akro

okol

ju.

• Zb

ira ra

zpol

ožljiv

e inf

orm

acije

v vs

eh o

blika

h.•

Izvaj

a trž

ne a

naliz

e.•

Zazn

ava i

n an

alizi

ra tr

ende

v m

akro

okol

ju.

•

Spoz

na p

osto

pek i

n os

nove

segm

enta

cije t

rga.

• Sp

ozna

tržn

e seg

men

te.

• Ra

zum

e pom

en p

ozici

onira

nja i

n sp

ozna

stra

tegij

e le-

tega

.•

Segm

entir

a trg

in d

oloč

a seg

men

te gl

ede n

a pos

amez

ne o

snov

e.•

Izbira

ciljn

i trg

in ci

ljne s

kupi

ne in

z up

orab

o us

trezn

ih st

rate

gij

• po

zicio

nira

pon

udbo

.

Spoz

na p

roce

s raz

vijan

ja no

vega

izde

lka in

življ

enjsk

i cike

l le-te

ga.

• Sp

ozna

pom

en b

lago

vne z

nam

ke, e

mba

laže

ter s

pozn

a dru

ge zn

ačiln

osti

izdelk

a.•

Razli

kuje

faze

življ

enjsk

ega c

ikla i

zdelk

a in

gled

e na d

oloč

eno

fazo

•

vodi

ust

rezn

o po

litiko

izde

lka.

Išče p

rimer

ne b

lago

vne z

nam

ke in

opi

še n

jihov

pom

en.

• Kr

itičn

o pr

esod

i o p

omen

u bl

agov

ne zn

amke

za n

jegov

e pro

izvod

e. •

Spoz

na in

razu

me d

ejavn

ike, k

i vpl

ivajo

na o

bliko

vanj

e pro

dajn

ih ce

n.•

Spoz

na p

risto

pe k

oblik

ovan

ju p

roda

jnih

cen

in sp

ozna

ceno

vne s

trate

gije.

• O

bliku

je pr

odaj

ne ce

ne.

• Up

orab

lja ce

novn

e stra

tegij

e.•

Dol

oča d

ejavn

ike, k

i vpl

ivajo

na o

bliko

vanj

e pro

dajn

ih ce

n.•

Spoz

na st

opnj

e v p

roce

su ko

mun

icira

nja.

• Ra

zum

e kom

unika

cijsk

i spl

et in

deja

vnike

, ki v

pliva

jo n

anj.

• Sp

ozna

konc

ept i

nteg

riran

ega t

ržen

jskeg

a kom

unici

ranj

a.•

Spoz

na d

oloč

anje

sred

stev

za tr

ženj

sko

kom

unici

ranj

e.•

Spoz

na o

glaše

vanj

e kot

oro

dje t

ržen

jskeg

a kom

unici

ranj

a.•

Spoz

na m

nožič

ne m

edije

.•

Zna n

ačrt

ovat

i med

ije in

med

ijski

splet

.•

Spoz

na n

ačin

e in

oblik

e pos

peše

vanj

a pro

daje.

• Ra

zum

e in

se za

ve p

omen

a stik

ov z

javn

ostm

i za u

speh

pod

jetja

.•

Spoz

na n

epos

redn

o in

elek

trons

ko tr

ženj

e.•

Upor

ablja

sest

avin

e kom

unika

cijsk

ega s

plet

a.•

Dol

oča s

reds

tva z

a trž

enjsk

o ko

mun

icira

nje.

• Izd

ela o

glas.

• Na

črtu

je og

laše

valsk

e akc

ije.

• Up

orab

lja m

nožič

ne m

edije

pri

ogla

ševa

nju.

• Na

črtu

je m

edije

in m

edijs

ki sp

let.

• Up

orab

lja in

stru

men

te p

ospe

ševa

nja p

roda

je.•

Izvaj

a stik

e z ja

vnos

tmi.

•

Spoz

na ra

zličn

osti

kupc

ev, o

sebn

ostn

e tip

e, po

teze

, tem

pera

men

t, zn

ačaj

in ka

rak-

• te

r, sp

osob

nost

i, int

eres

e.Sp

ozna

ose

bnos

tne p

rofil

e kup

ca.

• Sp

ozna

razli

čnos

ti in

znač

ilnos

ti us

pešn

ega p

roda

jalca

ter p

oten

ciale

prod

ajal

cev.

• Sp

ozna

svoj

e pre

dnos

ti in

pom

anjkl

jivos

ti ko

t pro

daja

lec.

• Se

sezn

ani z

elem

enti

in p

roce

si, ki

vpliv

ajo

na o

sebn

ost k

upca

in p

roda

jalca

.•

Prav

ilno

prist

opa k

razli

čnim

ose

bnos

tnim

pro

filom

kupc

a.•

Upoš

teva

mot

ivacij

ski p

roce

s, pr

oces

zazn

avan

ja in

form

acij,

vpliv

•

učen

ja, v

pliv

vred

not i

n st

ališč

ter v

pliv

oseb

nih

znač

ilnos

ti ku

pcev

.Up

orab

lja p

roda

jne p

osto

pke –

pre

dsta

vitve

, s ka

terim

i zna

vzbu

jati

• po

zorn

ost k

upce

v in

iskat

i inte

rese

ter m

otive

za n

akup

.

Spoz

na, r

azum

e in

upoš

teva

vede

nje k

upce

v.•

Spoz

na in

razu

me c

ilje p

rom

ocije

, poz

orno

st in

inte

rese

kupc

ev.

• Ra

zum

e in

pri s

vojem

delu

upo

štev

a deja

vnike

, ki v

pliva

jo n

a ved

enje

• ku

pcev

: kul

turn

o in

subk

ultu

rno

okol

je, tr

adici

jo, p

ripad

nost

skup

i-na

m te

r med

oseb

ne st

ike in

info

rmac

ije.

4. OPERATIVNI CILJI

63

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

INFO

RM

AT

IVN

I CIL

JIŠt

uden

t:FO

RM

AT

IVN

I CIL

JIŠt

uden

t:

Spoz

na te

melj

ne p

ojm

e o so

dobn

em tr

ženj

u.•

Spoz

na tr

ženj

ski k

once

pt in

razu

me p

omen

trže

njsk

e fun

kcije

v 21

. st.

• Ra

zum

e trž

enjsk

i spl

et.

•

Izdela

trže

njsk

i spl

et.

• Up

orab

lja el

emen

te tr

ženj

skeg

a spl

eta.

•

Prep

ozna

trže

njsk

e pril

ožno

sti.

• Sp

ozna

pom

en st

rate

škeg

a nač

rtov

anja

in d

oloč

anja

posla

nstv

a pod

jetja

, cilje

v •

podj

etja

, pos

lovn

ih st

rate

gij in

trže

njsk

ih ci

ljev.

Spoz

na S

WO

T an

alizo

.•

Ugot

avlja

nov

e tre

nde i

n sp

rem

lja ra

zvoj

stro

ke.

• Zb

ira ra

zpol

ožljiv

e inf

orm

acije

v vs

eh o

blika

h.•

Iden

tifici

ra p

omem

bne k

omer

cialn

e / tr

žne d

ogod

ke.

• Ug

otav

lja p

rilož

nost

i in n

evar

nost

i.•

Izdela

SW

OT

anal

izo.

• Pr

ipra

vi za

ključ

ke n

a pod

lagi

štud

ij in

anal

iz te

r prip

ravi

poro

čilo.

•

Spoz

na tr

ženj

ski in

form

acijs

ki sis

tem

in n

jegov

e ses

tavin

e.•

Oce

njuj

e in

pres

oja k

akov

ost p

ridob

ljeni

h tr

ženj

skih

info

rmac

ij.•

Zbira

pos

lovn

e inf

orm

acije

in za

kons

ke te

r dru

ge o

meji

tve i

n ob

ve-

• zn

osti.

Anal

izira

prid

oblje

ne in

form

acije

gled

e na p

rilož

nost

i in v

skla

du z

• ra

zpol

ožljiv

imi s

reds

tvi in

razp

olož

ljivim

časo

m.

Dop

olnj

uje p

oslo

vno-

info

rmac

ijski

siste

m (p

o po

droč

jih, v

skla

du s

• po

stop

ki).

Upor

ablja

met

ode s

prem

ljanj

a trg

a in

konk

uren

ce.

•

Razu

me r

azm

erje

med

razis

kavo

trga

, trž

enjem

in tr

ženj

skim

info

rmac

ijskih

•

siste

mom

.Sp

ozna

pom

en in

pro

ces r

azisk

ave t

rga.

• Sp

ozna

met

ode p

ridob

ivanj

a pod

atko

v (se

kund

arni

pod

atki,

spra

ševa

nje,

opaz

o-•

vanj

e).Zn

a prip

ravit

i zak

ljučn

o po

ročil

o o

razis

kavi

in jo

pre

dsta

viti.

• Sp

ozna

etičn

a nač

ela in

pro

blem

e pri

trže

njsk

em ra

zisko

vanj

u.•

Načr

tuje

in iz

vaja

razis

kavo

trga

,•

Dol

oči v

zore

c in

oblik

uje v

praš

alni

k za a

nket

iranj

e oz.

opom

nik z

a •

opaz

ovan

je.Izv

ede t

ržno

razis

kavo

z m

etod

o an

ketir

anja

.•

Oce

njuj

e in

pres

oja k

akov

ost p

ridob

ljeni

h tr

ženj

skih

info

rmac

ij.•

Prip

ravi

zaklj

učno

por

očilo

o ra

ziska

vi in

jo p

reds

tavi.

•

Spoz

na tr

ženj

sko

okol

je.•

Spoz

na p

osto

pke a

naliz

e pot

reb

in p

osto

pke o

cenj

evan

ja tre

ndov

v m

akro

okol

ju.

• Zb

ira ra

zpol

ožljiv

e inf

orm

acije

v vs

eh o

blika

h.•

Izvaj

a trž

ne a

naliz

e.•

Zazn

ava i

n an

alizi

ra tr

ende

v m

akro

okol

ju.

•

Spoz

na p

osto

pek i

n os

nove

segm

enta

cije t

rga.

• Sp

ozna

tržn

e seg

men

te.

• Ra

zum

e pom

en p

ozici

onira

nja i

n sp

ozna

stra

tegij

e le-

tega

.•

Segm

entir

a trg

in d

oloč

a seg

men

te gl

ede n

a pos

amez

ne o

snov

e.•

Izbira

ciljn

i trg

in ci

ljne s

kupi

ne in

z up

orab

o us

trezn

ih st

rate

gij

• po

zicio

nira

pon

udbo

.

Spoz

na p

roce

s raz

vijan

ja no

vega

izde

lka in

življ

enjsk

i cike

l le-te

ga.

• Sp

ozna

pom

en b

lago

vne z

nam

ke, e

mba

laže

ter s

pozn

a dru

ge zn

ačiln

osti

izdelk

a.•

Razli

kuje

faze

življ

enjsk

ega c

ikla i

zdelk

a in

gled

e na d

oloč

eno

fazo

•

vodi

ust

rezn

o po

litiko

izde

lka.

Išče p

rimer

ne b

lago

vne z

nam

ke in

opi

še n

jihov

pom

en.

• Kr

itičn

o pr

esod

i o p

omen

u bl

agov

ne zn

amke

za n

jegov

e pro

izvod

e. •

Spoz

na in

razu

me d

ejavn

ike, k

i vpl

ivajo

na o

bliko

vanj

e pro

dajn

ih ce

n.•

Spoz

na p

risto

pe k

oblik

ovan

ju p

roda

jnih

cen

in sp

ozna

ceno

vne s

trate

gije.

• O

bliku

je pr

odaj

ne ce

ne.

• Up

orab

lja ce

novn

e stra

tegij

e.•

Dol

oča d

ejavn

ike, k

i vpl

ivajo

na o

bliko

vanj

e pro

dajn

ih ce

n.•

Spoz

na st

opnj

e v p

roce

su ko

mun

icira

nja.

• Ra

zum

e kom

unika

cijsk

i spl

et in

deja

vnike

, ki v

pliva

jo n

anj.

• Sp

ozna

konc

ept i

nteg

riran

ega t

ržen

jskeg

a kom

unici

ranj

a.•

Spoz

na d

oloč

anje

sred

stev

za tr

ženj

sko

kom

unici

ranj

e.•

Spoz

na o

glaše

vanj

e kot

oro

dje t

ržen

jskeg

a kom

unici

ranj

a.•

Spoz

na m

nožič

ne m

edije

.•

Zna n

ačrt

ovat

i med

ije in

med

ijski

splet

.•

Spoz

na n

ačin

e in

oblik

e pos

peše

vanj

a pro

daje.

• Ra

zum

e in

se za

ve p

omen

a stik

ov z

javn

ostm

i za u

speh

pod

jetja

.•

Spoz

na n

epos

redn

o in

elek

trons

ko tr

ženj

e.•

Upor

ablja

sest

avin

e kom

unika

cijsk

ega s

plet

a.•

Dol

oča s

reds

tva z

a trž

enjsk

o ko

mun

icira

nje.

• Izd

ela o

glas.

• Na

črtu

je og

laše

valsk

e akc

ije.

• Up

orab

lja m

nožič

ne m

edije

pri

ogla

ševa

nju.

• Na

črtu

je m

edije

in m

edijs

ki sp

let.

• Up

orab

lja in

stru

men

te p

ospe

ševa

nja p

roda

je.•

Izvaj

a stik

e z ja

vnos

tmi.

•

Spoz

na ra

zličn

osti

kupc

ev, o

sebn

ostn

e tip

e, po

teze

, tem

pera

men

t, zn

ačaj

in ka

rak-

• te

r, sp

osob

nost

i, int

eres

e.Sp

ozna

ose

bnos

tne p

rofil

e kup

ca.

• Sp

ozna

razli

čnos

ti in

znač

ilnos

ti us

pešn

ega p

roda

jalca

ter p

oten

ciale

prod

ajal

cev.

• Sp

ozna

svoj

e pre

dnos

ti in

pom

anjkl

jivos

ti ko

t pro

daja

lec.

• Se

sezn

ani z

elem

enti

in p

roce

si, ki

vpliv

ajo

na o

sebn

ost k

upca

in p

roda

jalca

.•

Prav

ilno

prist

opa k

razli

čnim

ose

bnos

tnim

pro

filom

kupc

a.•

Upoš

teva

mot

ivacij

ski p

roce

s, pr

oces

zazn

avan

ja in

form

acij,

vpliv

•

učen

ja, v

pliv

vred

not i

n st

ališč

ter v

pliv

oseb

nih

znač

ilnos

ti ku

pcev

.Up

orab

lja p

roda

jne p

osto

pke –

pre

dsta

vitve

, s ka

terim

i zna

vzbu

jati

• po

zorn

ost k

upce

v in

iskat

i inte

rese

ter m

otive

za n

akup

.

Spoz

na, r

azum

e in

upoš

teva

vede

nje k

upce

v.•

Spoz

na in

razu

me c

ilje p

rom

ocije

, poz

orno

st in

inte

rese

kupc

ev.

• Ra

zum

e in

pri s

vojem

delu

upo

štev

a deja

vnike

, ki v

pliva

jo n

a ved

enje

• ku

pcev

: kul

turn

o in

subk

ultu

rno

okol

je, tr

adici

jo, p

ripad

nost

skup

i-na

m te

r med

oseb

ne st

ike in

info

rmac

ije.

64

INFO

RM

AT

IVN

I CIL

JIŠt

uden

t:FO

RM

AT

IVN

I CIL

JIŠt

uden

t:

Spoz

na in

razu

me p

sihol

oške

deja

vnike

, ki v

pliva

jo n

a ved

enje

kupc

a.•

Spoz

na p

omem

bnos

t kup

čevih

in la

stni

h st

ališč

pri

prod

aji.

• Ug

otav

lja in

odp

ravlj

a pre

dsod

ke ve

zane

na p

roda

jni p

roce

s.•

Upor

ablja

kupč

eve m

otive

in že

lje za

nak

up.

•

Spoz

na p

omen

pre

priče

vanj

a in

deja

vnike

usp

ešne

ga za

ključ

evan

ja pr

odaj

e.•

Upor

ablja

tehn

ike u

činko

viteg

a pre

priče

vanj

a.•

Prav

ilno

zaklj

uči p

roda

jni p

roce

s.•

Prep

ozna

va in

odp

ravlj

a nes

pora

zum

e med

pro

daja

lcem

in ku

pcem

.•

Spoz

na in

razu

me p

sihol

oške

deja

vnike

, ki v

pliva

jo n

a ved

enje

kupc

a.•

Spoz

na p

omem

bnos

t kup

čevih

in la

stni

h st

ališč

pri

prod

aji.

• Sp

ozna

va in

upo

rabl

ja ku

pčev

e mot

ive in

želje

za n

akup

.•

Ugot

avlja

in o

dpra

vlja p

reds

odke

veza

ne n

a pro

dajn

i pro

ces.

•

65

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV Število kontaktnih ur: 78 ur ( 42 ur predavanj, 36 ur vaj).Število ur samostojnega dela: 84 ur (30 ur študij literature, 54 ur pripravi primer tržne raziskave, komunikacijskega spleta, oglasa, pripravi nastop). Obvezna je prisotnost na vajah ter pisni izpit.

66

1. IME PREDMETA:

PRODAJA

2. SPLOŠNI CILJIŠtudent je sposoben načrtovati vse aktivnosti pred prodajo, določiti cilje in strategije, organizirati prodajo in izvesti prodajne postopke.

3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCE Študent:

določi, načrtuje in organizira ugotavljanje povpraševanja oz. potencialnih • kupcev, ter opredeli potrebna sredstva in orodja za izvedbo,opredeli najrealnejši scenarij prodaje ob upoštevanju dolgoročne in kratko-• ročne strategije podjetja,komunicira s potencialnimi kupci in organizira srečanja z njimi,• pripravi ustrezno ponudbo jo prilagodi zahtevam kupca ter pripravi pro-• dajno strategijo oz. opredeli metode prodaje,izbere potencialne partnerje (kupce, posrednike, ...) in organizira srečanje,• spremlja konkurenco, njihove strategije,• pripravi letne in triletne plane lastnega dela (obseg prodaje, cene, zaposle-• ni, izdelave f inančnega plana za reklamne namene,...),izvaja predstavitve proizvodov / storitev pri potencialnih kupcih,• pozna psihologijo prodaje in nakupa.•

67

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

INFO

RM

AT

IVN

I CIL

JIŠt

uden

t:FO

RM

AT

IVN

I CIL

JIŠt

uden

t:

Spoz

na p

ojem

, pom

en in

org

anizi

ranj

e pro

daje.

• Po

zna o

pred

elite

v pro

daje

in tr

ende

v ra

zvoj

u pr

odaj

e.•

Razu

me p

ovez

anos

t pro

daje

in o

stal

ih p

oslo

vnih

funk

cij.

•

Pred

stav

i sod

elova

nje i

n po

vezo

vanj

e pro

daje

z ost

alim

i fun

kcija

mi v

pod

jetju

.•

Razu

me t

emelj

ne ra

zsež

nost

i pro

daje

in tr

ende

na t

em p

odro

čju v

svet

u.•

Spoz

na p

roda

jne p

osto

pke.

• Sp

ozna

ose

bno

prod

ajo

in te

melj

ne p

risto

pe v

oseb

ni p

roda

ji.•

Izved

e pos

topk

e pri

prod

aji (

ponu

dba,

zbira

nje i

n ob

dela

va n

aroč

il, iz

vrše

vanj

e •

naro

čil, f

aktu

riran

je).

Izved

e pos

tope

k ose

bne p

roda

je.•

Upor

ablja

inst

rum

ente

pod

pore

ose

bni p

roda

ji (di

rekt

na p

ošta

, …).

• Up

orab

lja te

melj

ne p

risto

pe v

oseb

ni p

roda

ji.•

Upor

ablja

razli

čne p

ogaj

alsk

e tak

tike i

n ve

ščin

e pro

daja

nja.

•

Spoz

na ci

lje, p

omen

in p

roce

s nač

rtov

anja

pro

daje.

• Na

črtu

je pr

odaj

o in

dol

oča c

ilje p

roda

je.•

Upor

ablja

pos

amez

ne fa

ze n

ačrt

ovan

ja pr

odaj

e.•

Anal

izira

deja

vnike

, pom

embn

e za n

ačrt

ovan

je pr

odaj

e.•

Dol

oča i

n ob

likuj

e cilje

pro

daje.

• Ra

zliku

je in

klas

ificir

a pro

dajn

e cilje

.•

Dol

oči s

trate

gije p

roda

je.•

Spoz

na in

razu

me t

ržni

pot

encia

l.•

Spoz

na m

erjen

je trg

ov in

nap

oved

ovan

je pr

odaj

e.•

Spoz

na m

etod

e za m

erjen

je m

ožne

ga tr

ga.

• Sp

ozna

pro

ces n

apov

edov

anja

prod

aje.

•

Razli

kuje

tržn

i in p

roda

jni p

oten

cial.

• Zb

ira in

ana

lizira

pod

atke

v zv

ezi s

pro

dajo

.•

Pozn

a faz

e mer

jenja

tržn

ega i

n pr

odaj

nega

pot

encia

la.

• M

eri t

ržni

in p

roda

jni p

oten

cial.

• Up

orab

lja m

etod

e za m

erjen

je m

ožne

ga tr

ga.

• Up

orab

lja m

erila

v zv

ezi z

mož

no p

roda

jo in

mož

nim

trgo

m.

• Up

orab

lja m

etod

e nap

oved

ovan

ja pr

odaj

e.•

Ovr

edno

ti pr

odaj

ne n

apov

edi.

•

4. OPERATIVNI CILJI

68

INFO

RM

AT

IVN

I CIL

JIŠt

uden

t:FO

RM

AT

IVN

I CIL

JIŠt

uden

t:

Spoz

na p

roda

jni p

rora

čun

in p

roda

jne k

vote

.•

Spoz

na o

bliko

vanj

e pro

dajn

ih p

odro

čij.

• O

bliku

je pr

odaj

ni p

rora

čun.

• O

bliku

je pr

odaj

ne k

vote

.•

Obl

ikuje

prod

ajno

pod

ročje

.•

Spoz

na o

rgan

izira

nost

prod

aje.

• Po

zna n

ačela

org

anizi

rano

sti.

• Sp

ozna

obl

ike sp

ecia

lizira

nja p

roda

je.•

Org

anizi

ra p

roda

jo gl

ede n

a pos

amez

ne o

blike

spec

ializ

iranj

a pro

daje

•

(spec

ializ

acija

pro

daje

po ge

ogra

fskih

pod

ročji

h, sp

ecia

lizac

ija p

roda

je po

izd

elkih

; …).

Spoz

na ko

ntro

lo in

ana

lizo

prod

aje.

• Sp

ozna

vred

note

nje p

roda

je.•

Spoz

na a

naliz

o ob

sega

pro

daje.

• Ra

zum

e stro

ške p

roda

je.•

Anal

izira

obs

eg p

roda

je.•

Anal

izira

stro

ške p

roda

je.•

Anal

izira

usp

ešno

st pr

odaj

e.•

Anal

izira

usp

ešno

st pr

odaj

nega

ose

bja.

•

Spoz

na p

roce

s zap

oslo

vanj

a ose

bja v

pro

daji.

• Sp

ozna

pom

en iz

obra

ževa

nja i

n us

posa

blja

nja p

roda

jneg

a ose

bja.

• Sp

ozna

nač

ine n

agra

jevan

ja pr

odaj

alce

v.•

• Izd

ela o

pis d

el za

posle

nih

v pr

odaj

i gled

e na p

rofil

pok

lica.

• Up

orab

lja n

ačin

e prid

obiva

nja n

ovih

sode

lavc

ev.

• O

rgan

izira

obl

ike iz

obra

ževa

nja i

n us

posa

blja

nja z

a delo

v pr

odaj

i.•

Z us

trezn

imi n

ačin

i mot

ivira

zapo

slene

v pr

odaj

i in gl

ede n

a to

dolo

či na

čin

• na

graj

evan

ja.

Spoz

na so

dobn

e kom

unika

cijsk

e teh

nolo

gije v

pro

daji.

• Up

orab

lja so

dobn

e kom

unika

cijsk

e teh

nolo

gije v

pro

daji.

•

69

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV Število kontaktnih ur: 114 ur ( 48 ur predavanj, 42 ur seminarskih vaj in 24 ur laboratorijskih vaj).Število ur samostojnega dela: 96 ur (36 ur študij literature, 30 ur priprava vaj in 30 ur priprava in izvedba nastopov).Obvezna je prisotnost na vajah ter pisni izpit.

70

1. IME PREDMETA:

NABAVA

2. SPLOŠNI CILJIŠtudent je sposoben:

oceniti pogoje nabave in izbrati najustreznejšega dobavitelja,• izpeljati nabavni posel,• vzdrževati korektne poslovne odnose z dobavitelji,• organizirati nabavno dejavnost za nemoten poslovni proces.•

3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCEŠtudent:

upošteva prodajne, tehnične, f inančne in logistične vidike ter zakonske in • druge predpise,izbere potencialne partnerje (dobavitelje, posrednike, ...) in organizira srečanje,• zbira in analizira podatke o potencialnih dobaviteljih,• predlaga možne dobavitelje s pomočjo določenih izbirnih kriterijev (kako-• vost, majhno tveganje, doseganje zahtev povpraševanja, …),preveri in dopolni povpraševanje in ga razpošlje izbranim potencialnim • dobaviteljem,pripravi potrebne podlage za odločitev o dobavitelju in poroča nadrejenim, • ki bodo odločali o dobavitelju,opredeli in predlaga rešitve, ki so v skladu z interesi dobavitelja, kot tudi • svojega podjetja ter izbrane rešitve izvede,ukrepa v primeru pritožb, konfliktov in drugih incidentov,• specificira poprodajne aktivnosti v skladu s pogodbo in spremlja izvajanje • dobaviteljev,pripravlja kazalce za vrednotenje lastnega napredka, konkurence in na-• predka dobavitelja (cena, sprememba tehnologij, ECO plan).

71

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

INFO

RM

AT

IVN

I CIL

JIŠt

uden

t:FO

RM

AT

IVN

I CIL

JIŠt

uden

t:

Spoz

na p

ojem

, pom

en in

org

anizi

ranj

e nab

ave.

• Ra

zum

e pov

ezan

ost n

abav

e in

osta

lih p

oslo

vnih

funk

cij.

• Po

zna t

emelj

ne zn

ačiln

osti

naba

vneg

a pos

lova

nja.

• Po

zna p

omen

, vlo

go in

cilje

nab

ave.

• Po

zna k

once

pt n

abav

e pri

poslo

vanj

u po

djet

ij.•

Pred

stav

i sod

elova

nje i

n po

vezo

vanj

e nab

ave z

ost

alim

i fun

kcija

mi v

pod

jetju

.•

Razu

me t

emelj

ne ra

zsež

nost

i nab

ave i

n tre

nde n

a tem

pod

ročju

v sv

etu.

•

Spoz

na n

abav

no ve

denj

e pod

jetij.

•

Pozn

a osn

ovne

znač

ilnos

ti na

kupn

ega v

eden

ja po

djet

ij.•

Razli

kuje

med

trže

njem

pot

rošn

ih d

obrin

in m

edor

gani

zacij

skim

trže

njem

.•

Razu

me n

abav

ni p

roce

s.•

Spoz

na n

abav

ne p

osto

pke.

• Ra

zliku

je na

bavn

e pos

topk

e.•

Ope

rativ

no iz

vede

nab

avo.

• Išč

e pon

udbe

in jih

ana

lizira

.•

Dol

oča b

istve

ne se

stav

ine n

abav

nega

pos

la.

• Ug

otav

lja n

abav

ne p

otre

be, i

zdela

spec

ifika

cijo

naro

čila,

izbi

ra d

obav

itelja

. •

Dol

oči s

esta

vine p

ogod

be o

nab

avi, i

zpol

ni n

aroč

ilnico

, in

spre

mlja

izpo

lnite

v •

naro

čila.

Spoz

na ra

zisko

vanj

e nab

avne

ga tr

ga.

• Po

zna v

logo

in p

omen

razis

kave

nab

avne

ga tr

ga za

vode

nje n

abav

e.•

Pozn

a pos

ebno

sti r

azisk

ave n

abav

nega

trga

.•

Pozn

a pod

ročja

razis

kave

nab

avne

ga tr

ga.

•

Izpelj

e raz

iskav

o ko

nkre

tneg

a nab

avne

ga tr

ga.

•

Spoz

na el

ektro

nsko

izm

enja

vo p

odat

kov v

nab

avne

m p

oslo

vanj

u.•

Upor

ablja

elek

trons

ko p

oslo

vanj

e med

kupc

em in

dob

avite

ljem

.•

Upor

ablja

sodo

bne k

omun

ikacij

ske t

ehno

logij

e v n

abav

i.•

Pozn

a met

ode i

zbira

nja i

n vr

edno

tenj

a dob

avite

ljev.

• Pr

ipra

vi kr

iterij

e za v

redn

oten

je do

bavit

eljev

.•

Načr

tuje

audi

t pri

pote

ncia

lnem

dob

avite

lju.

• Izv

ede v

redn

oten

je (o

cenj

evan

je) d

obav

itelje

v (au

dit).

• Up

orab

lja m

etod

e zbi

ranj

a in

vred

note

nja d

obav

itelje

v.•

4. OPERATIVNI CILJI

72

INFO

RM

AT

IVN

I CIL

JIŠt

uden

t:FO

RM

AT

IVN

I CIL

JIŠt

uden

t:

Spoz

na n

ačrt

ovan

je na

bave

. •

Spoz

na st

rate

gije n

abav

e.•

Razu

me n

abav

no p

oliti

ko.

• Po

zna p

omen

nač

rtov

anja

naba

ve in

dol

očan

ja cil

jev n

abav

e.•

Pozn

a pro

ces n

ačrt

ovan

ja na

bave

in p

osto

pek i

zved

be.

•

Upor

ablja

pos

amez

ne fa

ze n

ačrt

ovan

ja na

bave

.•

Anal

izira

deja

vnike

, pom

embn

e za n

ačrt

ovan

je na

bave

.•

Dol

oča i

n ob

likuj

e cilje

nab

ave.

• O

bliku

je st

rate

gije n

abav

e in

naba

vneg

a pro

cesa

.•

Upor

ablja

nab

avne

stra

tegij

e in

jih zn

a dol

očiti

gled

e na k

onkr

eten

prim

er.

• Izd

ela n

ačrt

za n

abav

o m

ater

iala

.•

Spre

jema o

dloč

itve o

kako

vost

i mat

eria

la, g

lede k

oliči

ne n

aroč

ila, č

asa

• na

roča

nja,

met

ode n

aroč

anja

.Sp

rejem

a odl

očitv

e o n

abav

nih

cena

h, o

dloč

itve g

lede n

abav

nih

virov

, dob

av-

• ni

h ro

kov,

gled

e dos

tave

mat

eria

la, o

dloč

itve g

lede n

abav

nih

poti;

Rešu

je re

klam

acije

pri

doba

vitelj

ih.

•

Spoz

na sk

ladi

ščno

pos

lova

nje.

• Sp

ozna

vode

nje z

alog

.•

Spoz

na vr

ste z

alog

in p

omen

gosp

odar

jenja

z zal

ogam

i.•

• Pr

ikaže

nač

ine n

aroč

anja

in vr

edno

tenj

a zal

og.

• Izr

ačun

a opt

imal

no za

logo

z vid

ika p

otre

b pr

oizv

odnj

e/pr

odaj

e in

vidika

•

stro

škov

skla

dišč

enja

.An

alizi

ra st

rošk

e skla

dišč

nega

pos

lova

nja.

• Vo

di sk

ladi

ščno

dok

umen

tacij

o.•

Pozn

a org

anizi

rano

st na

bave

.•

Org

anizi

ra n

abav

o v s

kladu

s so

dobn

imi t

rend

i org

aniza

cije.

• Up

orab

lja n

ačela

org

anizi

rano

sti.

• Izd

ela n

otra

njo

orga

niza

cijsk

o st

rukt

uro

naba

ve.

• So

delu

je z d

rugim

i sek

torji

v po

djet

ju.

•

Spoz

na ko

ntro

lo n

abav

nega

pos

lova

nja.

• Ko

ntro

lira p

otek

nab

avne

ga p

oslo

vanj

a.•

Kont

rolir

a usp

ešno

st na

bavn

ega o

ddelk

a.•

Izvaj

a rev

izijo

nab

ave.

•

Spoz

na et

iko v

naba

vi.•

Upor

ablja

etičn

i kod

eks (

nače

la in

smer

nice

).•

73

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV Število kontaktnih ur: 84 (42 ur predavanj, 42 ur vaj).Število ur samostojnega dela: 84 (36 ur študij literature, 24 ur priprava vaj, 24 ur priprava in izvedba nastopov).

Obvezna je prisotnost na vajah ter pisni izpit.

74

1. IME PREDMETA:

POSLOVNO PRAVO

2. SPLOŠNI CILJIŠtudent se zave pomena predpisov in ustrezne zakonodaje pri opravljanju svojega dela in uporabe le-teh.

3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCEŠtudent:

si pridobi znanje o temeljih prava in pravne ureditve,• spozna pravni sistem in povezanost pravnih področij,• si pridobi potrebno znanje o ureditvi gospodarskega sistema, še posebej • znanja o statusnem in obligacijskem pravu,pozna gospodarske subjekte in njihove statusne lastnosti,• pozna vlogo države na gospodarskem področju, predvsem inštrumente • neposrednega urejanja gospodarstva, urejanje trga, varstva konkurence, varstvo potrošnikov,pozna načine reševanja sporov med gospodarskimi subjekti.•

75

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

INFO

RM

AT

IVN

I CIL

JIŠt

uden

t:FO

RM

AT

IVN

I CIL

JIŠt

uden

t:

Spoz

na te

melj

ne p

ravn

e poj

me.

• Sp

ozna

pra

vno

kultu

ro s

spoš

tova

njem

dog

ovor

ov in

z m

irnim

reše

vanj

em sp

orov

.•

Se n

auči

odgo

vorn

ega r

avna

nja p

ri de

lu s

poslo

vnim

i par

tner

ji spo

zna p

ravn

i sist

em in

vlog

o po

sam

e-•

znih

subj

ekto

v v n

jem.

Spoz

na o

dgov

orne

nač

ine i

zvaj

anja

poga

janj

kot p

redf

aze s

klen

itve p

ogod

be.

• Sp

ozna

pot

rebn

e pra

vne p

oti in

nač

ine z

a delo

.•

Spoz

na o

snov

na p

ogod

bena

razm

erja

in vr

ste p

ogod

b.•

Prep

ozna

vrste

in zn

ačaj

posa

mez

nega

pra

vneg

a pos

la te

r poz

itivn

o zak

onod

ajo na

pod

ročju

svoj

ega d

elova

nja.

• Sp

ozna

znač

ilnos

ti m

edna

rodn

ega g

ospo

dars

kega

pra

va.

• Sp

ozna

osn

ovne

pog

odbe

, ki s

e naj

pogo

steje

poj

avlja

jo v

zuna

nje-

trgov

insk

em p

rom

etu.

• Sp

ozna

nač

ine r

ešev

anje

spor

ov m

ed go

spod

arsk

imi s

ubjek

ti.•

Spoz

na o

blike

zava

rova

nja t

erja

tev.

• Sp

ozna

zako

noda

jo, k

i ure

ja ob

ligac

ijsko

pra

vo.

•

Razu

me,

poišč

e in

upor

ablja

ust

rezn

e pra

vne

• ak

te p

ri sv

ojem

delu

.Izv

ede u

speš

no p

ogaj

anje

in p

ripra

vi vs

e pos

top-

• ke

za sk

lenite

v pog

odbe

.Se

stav

i eno

stav

no p

ogod

bo v

skla

du z

zako

no-

• da

jo.

Spoz

na p

ravn

oorg

aniza

cijsk

e obl

ike go

spod

arsk

ih su

bjek

tov v

deja

vnos

ti.•

Spoz

na p

osto

pek u

stan

ovitv

e pos

amez

nih

prav

noor

gani

zacij

skih

obl

ik go

spod

arsk

ih d

ružb

.•

Prip

ravi

vse p

otre

bno

za u

stan

ovite

v sam

osto

j-•

nega

pod

jetja

.

Spoz

na p

ojem

indu

strij

ske l

astn

ine i

n po

sam

ezne

pra

vice i

ndus

trijsk

e las

tnin

e (pa

tent

, bla

govn

a in

• st

oritv

ena z

nam

ka, m

odel,

geog

rafsk

a ozn

ačba

).Sp

ozna

pra

vno

vars

tvo

indu

strij

ske l

astn

ine.

•

Izved

e pos

tope

k zav

arov

anja

indu

strij

ske l

astn

i-•

ne, p

rijav

e pat

enta

.

Spoz

na p

ojm

e nelo

jaln

e kon

kure

nce,

oblik

e om

ejeva

nja k

onku

renc

e in

drug

ih o

blik

kršit

ev ko

nkur

enč-

• ne

ga p

rava

.Sp

ozna

zako

noda

jo p

ravn

ega v

arst

va u

delež

ence

v na t

rgu.

•

Reag

ira n

a vse

nep

ravil

nost

i na t

rgu,

ki o

meju

jejo

• ko

nkur

enco

.

Spoz

na p

ojem

, vrs

te in

pom

en vr

edno

stni

h pa

pirje

v.•

Razu

me p

ravn

i pro

met

z vr

edno

stni

mi p

apirj

i in u

pora

bo vr

edno

stni

h pa

pirje

v kot

inst

rum

ento

v pla

čila

• za

varo

vanj

a in

kred

itira

nja.

Upor

ablja

vred

nost

ne p

apirj

e kot

inst

rum

ente

•

plač

ila, z

avar

ovan

ja pl

ačil a

li kre

ditir

anja

.

Spoz

na o

snov

ne p

ojm

e delo

vneg

a pra

va.

• Ra

zum

e ins

titut

delo

vneg

a raz

mer

ja.

• Ra

zum

e ins

titut

pog

odbe

o za

posli

tvi in

njen

e ses

tavn

e dele

.•

Pri s

vojem

delu

upo

rabl

ja us

trezn

o za

kono

dajo

.•

Prip

ravi

ustre

zne l

istin

e v zv

ezi s

sklep

anjem

, •

traja

njem

in p

rene

hanj

em d

elovn

ega r

azm

erja

.

4. OPERATIVNI CILJI

76

5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBI Število kontaktnih ur: 84 ur (48 ur predavanj in 36 ur vaj).Število ur samostojnega dela: 96 ur (42 ur študij literature, 36 ur študija primerov, 18 ur priprava primera pogodbe, priprava dokumentacije za ustanovitev virtualnega podjetja, priprava listin za sklepanje fiktivnega delovnega razmerja).

Obvezna je prisotnost na vajah ter pisni izpit.

77

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

1. IME PREDMETA:

UGOTAVLJANJE IN ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI

2. SPLOŠNI CILJIŠtudent :

spozna pomen in vlogo standardov v poslovanju organizacije,• spozna standarde kakovosti in je sposoben voditi celoten proces zagota-• vljanja kakovosti,se usposobi za uvajanje in presojanje kakovosti v organizacijah ter pripra-• vljanje dokumentov kakovosti,se usposobi za razvrščanje in identif ikacijo proizvodov po različnih klasif i-• kacijskih merilih,spozna ravnanje z embalažo in embalažnimi materiali.•

3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCEŠtudent se usposobi za:

obvladovanje dokumentacije kakovosti,• vodenje timov kakovosti,• osveščanje sodelavcev o pomenu kakovosti za organizacijo,• ustvarjanje ustrezne organizacijske klime za uvajanje sistema celovitega • obvladovanja kakovosti in modelov odličnosti,zagotavljanje pogojev za spremljanje standardov kakovosti,• organiziranje in vodenje notranjih presoj organizacij in sodelovanje z zuna-• njimi presojevalci,spremljanje najboljših praks, procesov, tehnologije, postopkov in sistemov,• zagotavljanje in skrb za kakovost pri izvajanju delovnih procesov,• planiranje in kontrolo uresničevanja ciljev kakovosti,• sodelovanje pri pripravi in uvajanju programa popolnega upravljanja kako-• vosti in sistema poslovne odličnosti.

78

INFO

RM

AT

IVN

I CIL

JIŠt

uden

t:FO

RM

AT

IVN

I CIL

JIŠt

uden

t:

Spoz

na si

stem

celo

viteg

a obv

lado

vanj

a kak

ovos

ti.•

Se se

znan

i z ev

rops

kimi in

med

naro

dnim

i sta

ndar

di in

nač

inom

njih

oveg

a •

prev

zem

a v S

love

niji.

Se se

znan

i s ci

lji in

pom

enom

stan

dard

izacij

e.•

Se se

znan

i s p

redm

eti, v

idiki

in ra

vnm

i sta

ndar

diza

cije.

• Sp

ozna

poj

em ka

kovo

sti in

razlo

ge za

zago

tavlj

anje

kako

vost

i.•

Spoz

na st

anda

rde k

akov

osti

skup

ine I

SO 9

000.

• Sp

ozna

mod

ele p

oslo

vne o

dličn

osti

in d

ruge

sist

eme v

oden

ja ka

kovo

sti.

• Sp

ozna

sist

em ce

lovit

ega o

bvla

dova

nja k

akov

osti.

• Se

sezn

ani s

stro

ški k

akov

osti.

• Sp

ozna

pom

en b

enčm

arkin

ga.

• Se

sezn

ani s

celo

tno

doku

men

tacij

o sis

tem

a kak

ovos

ti.•

Spoz

na kl

asičn

a in

sodo

bna o

rodj

a in

met

ode z

a kon

trolo

kako

vost

i ter

•

njih

ovo

prak

tično

upo

rabn

ost.

Spoz

na ce

lote

n po

stop

ek p

roce

sa p

reso

ja sis

tem

a kak

ovos

ti.•

Se se

znan

i s ci

lji in

pom

enom

stan

dard

izacij

e.•

Se se

znan

i s p

redm

eti, v

idiki

in ra

vnm

i sta

ndar

diza

cije.

• Se

sezn

ani z

med

naro

dnim

i sta

ndar

di.

• Po

zna s

istem

klas

ifika

cije p

roizv

odov

.•

Se se

znan

i s p

ojm

om em

bala

že in

emba

lažn

imi m

ater

iali.

• Sp

ozna

vrst

e kom

unika

cijsk

ih la

stno

sti e

mba

laže

.•

Upor

ablja

klas

ična o

rodj

a zag

otav

ljanj

a kak

ovos

ti v p

raks

i.•

Obv

lada

pro

ces n

otra

nje p

reso

je ka

kovo

sti.

• Ra

zum

e pom

en u

vaja

nja s

tand

ardo

v kak

ovos

ti.•

Anal

izira

pos

lova

nje o

rgan

izacij

e s p

omoč

jo m

odelo

v pos

lovn

e odl

ičnos

ti.•

Inte

rpre

tira r

azlo

ge za

zago

tavlj

anje

kako

vost

i.•

Sode

luje

pri u

vaja

nju

stan

dard

ov ka

kovo

sti v

org

aniza

cijah

.•

Zna o

pred

eliti

razli

čne s

trošk

e kak

ovos

ti na

konk

retn

ih p

rimer

ih.

• Ra

zliku

je ra

zličn

e tip

e ben

čmar

kinga

in jih

upo

rabl

ja v p

raks

i.•

Prip

ravlj

a in

evid

entir

a celo

tno

doku

men

tacij

o ka

kovo

sti.

• Up

orab

lja p

rincip

e kla

sifika

cije i

n id

entif

ikacij

e pro

izvod

ov.

• O

pred

eliti

kom

unika

cijsk

e las

tnos

ti em

bala

že.

•

4. OPERATIVNI CILJI

79

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBI Število kontaktnih ur: 60 (42 ur predavanj, 18 ur vaj).Število ur samostojnega dela: 84 (36 ur študij literature, 24 ur priprava vaj, 24 ur priprava postopka in dokumentacije za presojanje kakovosti v virtualnem podjetju).

Obvezna je prisotnost na vajah ter pisni in ustni izpit.

80

1. IME PREDMETA:

MEDNARODNO POSLOVANJE

2. SPLOŠNI CILJIŠtudent:

je sposoben proučiti tuja tržišča in oceniti možnosti različnih oblik medna-• rodnega sodelovanja,pri svojem delu uporablja zunanjetrgovinske in druge predpise,• si pridobi sposobnosti komuniciranja s partnerji v tujini,• pripravlja, organizira in izpelje izvozni/uvozni posel.•

3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCEŠtudent:

permanentno spremlja tuje trge in ugotavlja razmere na le-teh,• zbira informacije v tujini,• pripravlja osnove za odločanje,• izvaja nabavo oz prodajo proizvodov / storitev na tujih trgih,• vzdržuje in dopolnjuje dokumentacijo o poslovnih partnerjih v tujini,• oblikuje in vzdržuje večkulturno mrežo kontaktov,• pozna in uporablja špediterske, carinske in zunanjetrgovinske predpise,• pripravi dokumentacijo za izvoz/uvoz.•

81

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

4. OPERATIVNI CILJIINFORMATIVNI CILJIŠtudent:

INFORMATIVNI CILJIŠtudent:

Spozna smisel mednarodne menjave, nujnost • mednarodnega poslovanja, različne režime na-cionalnih gospodarstev v zgodovinskem razvoju, prednosti in slabosti različnih režimov, prednosti odprtih gospodarstev in slabosti avtarkije.Razume strukturo uporabe bruto domačega • proizvoda in pomen mednarodne menjave v tej.

Razume in opiše razloge, zaradi katerih se nacionalna • gospodarstva vključujejo v mednarodno menjavo.Razlikuje položaj razvitih in nerazvitih gospodarstev v • mednarodni menjavi.Izračuna in razloži terms of trade na primeru določenega • nacionalnega gospodarstva.Analizira strukturo porabe domačega bruto produkta.• Presodi položaj nacionalnega gospodarstva v ekonom-• skih odnosih s tujino.

Spozna oblike konkurence in jih zna opisati.• Spozna pomen konkurence v ekonomskih od-• nosih s tujino, ovire za delovanje konkurence in slabosti mednarodnih monopolov.Spozna mednarodne organizacije za pospeševa-• nje zunanjetrgovinske menjave ter njihov pomen in način delovanja.

Poišče ustrezne informacije o delovanju mednarodnih • organizacij, inštitucij in gospodarskih grupacij in jih uporabi pri strategiji nastopanja na tujih trgih.

Pozna predprodajne aktivnosti in postopke • nabave oz prodaje proizvodov/storitev.Seznani se z najpomembnejšimi mednarodnimi • sejmi določene panoge in pomena sejmskih prireditev.Spozna oblike pogajanj in se zanje usposobi.• Spozna načine organiziranja in izvedbe nakupa/• prodaje v tujini in spremljanja ponakupnih aktivnosti.Spozna dokumentacijo in postopke izvoza/• uvoza.Spozna plačilne instrumente in instrumente • zavarovanja plačil v zunanji trgovini.Spozna instrumente zaščitne politike in njihovo • uporabo.

Izvaja povpraševanja po izdelkih/storitvah v tujini.• Analizira ponudbe in pripravi kriterije in predlog za izbor • dobavitelja.Načrtuje obiske pri dobaviteljih in organizira redna delov-• na srečanja z njimi.Izvede predpogodbene aktivnosti in pripravi pogodbo.• Se uspešno pogaja s poslovnimi partnerji.• Izdela kalkulacijo izdelka/storitve, ki je predmet prodaje.• Pripravi dokumentacijo za izvoz/uvoz, izvede postopek in • končni obračun zunanjetrgovinskega posla.Izbere najustreznejši način zavarovanja plačila.• Ukrepa v skladu s predpisi držav, iz katerih so poslovni • partnerji.

Se usposobi za ustno in pisno poslovno komuni-• ciranje s poslovnimi partnerji v tujini.

Komunicira z zunanjimi in notranjimi sodelavci.• Organizira in sodeluje na sestankih v domačem in tujem • jeziku.Uporablja elektronska komunikacijska orodja. • Obvlada etiko poslovnega komuniciranja.• Obvlada poslovno korespondenco.•

Pozna značilnosti različnih kultur, običaje in na-• vade, jih spoštuje in se jim prilagaja pri sklepanju poslov.

Upošteva navade, običaje in pravila poslovanja tujih dežel • in se prilagaja poslovnim partnerjem.

82

5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBI Število kontaktnih ur: 96 (42 ur predavanj, 36 ur seminarskih vaj in 18 ur laboratorijskih vaj).Število ur samostojnega dela: 84 ur (42 ur študij literature, 18 ur priprava vaj na primerih - priprava postopka in dokument-acije za izvoz/uvoz blaga, špeditersko storitev, 12 ur za pripravo seminarske naloge, 12 ur strokovna ekskurzija – obisk špedicije, carinskega urada, zunanjetrgovinskega sektorja v podjetju).Obvezna je prisotnost na vajah, priprava in zagovor seminarske naloge ter pisni izpit.

83

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

1. IME PREDMETA:

POSLOVNI TUJI JEZIK 1 NA VIŠJI RAVNI

2. SPLOŠNI CILJIŠtudent se usposobi za aktivno govorjenje, branje in pisanje ter spremljanje stroke v tujem jeziku.

3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCEŠtudent se v tujem jeziku usposobi za:

zahtevnejše komuniciranje preko telefona, elektronske pošte, pisem..,• pisanje zahtevnejših dopisov,• svetovanje strankam v tujem jeziku na višjem nivoju,• pogajanja s poslovnimi partnerji,• vodenje poslovnih sestankov,• sodelovanje v zahtevnejših projektih in timih,• pridobi široko in poglobljeno znanje strokovne terminologije.•

84

4. OPERATIVNI CILJIINFORMATIVNI CILJIŠtudent:

FORMATIVNI CILJIŠtudent:

Spozna načine predstavitev na višjem nivoju v • posamezni situaciji.Dobro pozna in zna opredeliti vse dejavnosti • svojega podjetja, posameznih oddelkov in njihovih pristojnosti.Nadgradi pisanje poslovnih dopisov.• Spozna pomen in način priprav na poslovni razgo-• vor v tujem jeziku. Nauči se samostojno in brez tuje pomoči organizi-• rati poslovno-družabne stike s tujimi partnerji.Sistematično pridobi veliko pomembnega • poslovnega izrazoslovja, analizira pisna besedila (npr. članke, pogodbe, zapisnike...), nadgradi svoje znanje jezikovnih struktur, ki jih demonstrira v različnih situacijah.Spozna pomen aplikacije pridobljenih znanj tako • v vsakodnevnem življenju kot tudi na delovnem mestu.

Podrobneje predstavi sebe in svoj kraj.• Natančno in podrobno predstavi svoje podjetje,njegove • oddelke in različne dejavnosti, ki v okviru tega potekajo.Tekoče in pravilno se v različnih tako poslovnih kot • privatnih situacijah pogovarja v tujem jeziku.Brez težav zna komunicirati osebno s sodelavci, • nadrejenimi, poslovnimi partnerji v tujem jeziku, prav tako uporablja primerno izrazoslovje in pravilne strukture, ko se pogovarja po telefonu.Brez težav in natančno, eksaktno, jasno ter pravilno • tvori različne zahtevnejše dopise.Samozavestno se predstavi na poslovnem intervjuju, • ki pa ga lahko tudi vodi, ko v podjetju pridobi določen položaj in izkušnje.Poišče sinonime, kolokacije in tvori različne zapletene • zveze, še posebej jezikovne posebnosti.

5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBIŠtevilo kontaktnih ur: 90 (30 ur predavanj, 60 ur laboratorijskih vaj).Število ur samostojnega dela: 60 (30 ur študij literature, 30 ur priprava predstavitev – poklica, podjetja, dejavnosti, priprava poslovnih pisem, pogodbe, telefonskega pogovora, poslovnega razgovora). Obvezna je prisotnost na vajah ter pisni in ustni izpit.

85

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

1. IME PREDMETA:

POSLOVNI TUJI JEZIK 2

2. SPLOŠNI CILJIŠtudent:

obvlada osnovne veščine komuniciranja v tujem jeziku,• se pisno in ustno sporazumeva s strankami v tujem jeziku,• zagotavlja etičen odnos s strankami v tujem jeziku in se ravna po poslov-• nem bontonu.

3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCEŠtudent se usposobi za:

osnovno sporočanje preko telefona in elektronske pošte,• pisanje enostavnih sporočil: vabil, obvestil, poslovnih pisem,• predstavljanje podjetja, produktov, storitev, poslovnih rezultatov,• sodelovanje v pogovoru v tujem jeziku.•

86

4. OPERATIVNI CILJIINFORMATIVNI CILJIŠtudent:

FORMATIVNI CILJIŠtudent:

Spozna osnove poslovnega komuniciranje v tujem • jeziku.Se zave vloge in pozna cilje poslovnega komunici-• ranja v tujem jeziku.Prepozna slog komuniciranja v tujem jeziku, npr. • naročanje, sodelovanje, ipd..

Uporablja osnovne strokovne pojme v tujem jeziku.• Vključuje se v različne vrste komunikacij v tujem jeziku.• S sredstvi komunikacije vpliva na udeležence, npr. • prepozna potrebe in koristi, premaguje ovire, prikazuje koristi.Udeležence nagovarja v skladu z bontonom v tujem • jeziku, pri čemer upošteva različna etična načela.Razloži pomen vpliva komuniciranja na udeležence.•

Pozna koncepte in veščine komuniciranja.• Pozna osnovne načine komuniciranja ter značil-• nosti sestavin poslovnega komuniciranja v tujem jeziku.Pozna preprostejše oblike in sestavine poslovnega • komuniciranja v tujem jeziku.

Uporablja strukturno pravilne načine komuniciranja v • tujem jeziku.Oblikuje povratne informacije v tujem jeziku.•

Obvlada poslovni razgovor.• Pozna učinkovit poslovni razgovor v tujem jeziku.• Pozna potek poslovnega razgovora v tujem jeziku.• Obvlada značilnosti telefonskega razgovora v • tujem jeziku.

Pripravi načrt razgovora v tujem jeziku.• Sodeluje v poslovnem pogovoru v tujem jeziku.• Aktivno posluša v tujem jeziku.• Oblikuje preprostejša sporočila v tujem jeziku.• Vodi enostavni poslovni razgovor v tujem jeziku• Pripravi sporočilo za telefonski pogovor v tujem jeziku.•

Spozna terminologijo za poslovni sestanek.• • Pripravi vabilo v tujem jeziku.• Sodeluje na sestanku v tujem jeziku.•

Spozna sestavine nastopa in predstavitve v tujem • jeziku.

Načrtuje, pripravi in izpelje nastop ali predstavitev v • tujem jeziku.

Spozna osnovne oblike pisnega komuniciranja.• Piše poslovna pisma v tujem jeziku.• Razvršča pisna sporočila glede na predpisano vrsto in • obliko v tujem jeziku.Obvlada tehniko hitrega branja v tujem jeziku•

5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOVŠtevilo kontaktnih ur: 90 (30 ur predavanj, 60 ur laboratorijskih vaj).Število ur samostojnega dela: 60 (30 ur študij literature, 30 ur priprava predstavitev – poklica, podjetja, dejavnosti, priprava enostavnih poslovnih pisem in telefonskega pogovora).

Obvezna je prisotnost na vajah ter pisni in ustni izpit.

87

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

1. IME PREDMETA:

OBLIKOVANJE PROIZVODOV IN TEHNOLOŠKIH PROCESOV

2. SPLOŠNI CILJIŠtudent:

spozna splošen koncept dela v razvojnih in tehnoloških oddelkih podjetja,• pozna razvojno in tehnološko dokumentacijo,• pozna koncept razvoja proizvoda, tehnologije in presoje ekonomičnosti proizvodnje.•

3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCEŠtudent:

pozna razvojno strategijo podjetja,• razvija vizije in strategije glede na konkurenco na razvojnem in tehnološkem področju,• spremlja tehnični razvoj in predlaga nove, inovativne, strateške proizvode,• pripravlja kazalce za vrednotenje lastnega napredka in konkurence,• pozna organizacijsko-informacijski sistem za potrebe razvojne in tehnolo-• ške službe v podjetju,spremlja potrebno dokumentacijo v razvojnem in tehnološkem oddelku,• zagotavlja informacijski tok dokumentov v razvojnem in tehnološkem oddelku,• pozna splošen koncept dela v razvojnem in tehnološkem oddelku,• spremlja razvojno, konstrukcijsko in tehnološko dokumentacijo, podatke • na dokumentih in tok dokumentov,pozna koncept razvoja konstrukcije, tehnologije in presoje ekonomičnosti proizvoda,• obvlada in spoštuje ISO standarde in druge standarde kakovosti,• upošteva vse tehnične predpise,• obvlada oblikovanje tehnoloških procesov,• spremlja optimizacijo proizvodnje.•

88

INFO

RM

AT

IVN

I CIL

JIŠt

uden

t:FO

RM

AT

IVN

I CIL

JIŠt

uden

t:

Spoz

na p

omen

pro

izvod

nega

pro

gram

a pod

jetja

.•

Sode

luje

pri n

ačeln

i odl

očitv

i pod

jetja

gled

e pon

udbe

pro

izvod

ov o

kolju

.•

Razu

me o

dvisn

ost p

odjet

ja gl

ede o

bsto

ječih

ozir

oma n

ovih

pro

izvod

ov.

• O

vred

noti

življe

njsk

i cike

l pro

izvod

a.•

Razu

me i

n ov

redn

oti c

ilje si

stem

a pla

nira

nja n

ovih

, pro

izvod

ov ko

t elem

enta

•

inov

iranj

a pro

gram

a.Sp

ozna

sist

em p

lani

ranj

a nov

ih p

roizv

odov

.•

Upor

ablja

met

ode i

skan

ja za

misl

i za n

ove p

roizv

ode o

zirom

a sto

ritve

.•

Načr

tuje

vred

note

nje z

amisl

i za n

ove p

roizv

ode.

• Up

orab

lja si

stem

e oce

njev

anja

zam

isli z

a nov

e pro

izvod

e.•

Spoz

na ra

zvoj

in o

bliko

vanj

e pro

izvod

ov in

stor

itev.

• Ra

zum

e vpl

iv ra

zvoj

a in

oblik

ovan

ja pr

oizv

odov

in st

orite

v.•

Spre

mlja

vred

nost

proi

zvod

a.•

Anal

izira

razli

čne s

topn

je ra

zisko

vanj

a.•

Ovr

edno

ti ra

zličn

ost r

azvo

ja in

obl

ikova

nja p

roizv

odov

gled

e raz

lično

sti

• or

gani

ziran

ja pr

oizv

odnj

e.Sp

rem

lja p

roizv

odno

, trž

no, v

eljav

no in

men

jaln

o vr

edno

st pr

oizv

oda.

•

Razu

me o

snov

na n

ačela

obl

ikova

nja p

roizv

odov

.•

Spoz

na n

ačelo

funk

ciona

lnos

ti pr

oizv

oda.

• Sp

ozna

nač

elo:

• na

jman

jše te

že p

roizv

oda,

• n

ajm

anjši

h ga

barit

nih

mer

,•

najm

anjši

h ob

rato

valn

ih st

rošk

ov,

• en

osta

vneg

a upr

avlja

nja p

ri ob

likov

anju

pro

izvod

ov.

• Sp

ozna

nač

elo en

osta

vneg

a vzd

ržev

anja

pri o

bliko

vanj

u pr

oizv

odov

in n

ačelo

•

najve

čje za

neslj

ivost

i pri

oblik

ovan

ju p

roizv

odov

.

Upor

ablja

vsa n

ačela

pri

oblik

ovan

ju p

roizv

odov

.•

Spoz

na p

otek

pro

cesa

razv

oja i

n ob

likov

anja

nove

ga p

roizv

oda.

• O

vred

noti

stop

nje p

roce

sa ra

zvoj

a nov

ega p

roizv

oda.

• Sp

rem

lja kr

iterij

e za p

reso

jo n

oveg

a pro

izvod

a.•

Spoz

na si

stem

kupo

vanj

a lice

nc.

• Sp

ozna

pat

entn

o po

litiko

(pa

tent

e, vz

orce

, mod

ele).

• An

alizi

ra m

ožno

sti k

upov

anja

licen

c ozir

oma s

kupn

i nas

top

na tr

gu (j

oint

•

vent

ure).

Načr

tuje

naku

p ak

tivno

sti (

pove

zava

dve

h sis

tem

ov).

•

4. OPERATIVNI CILJI

89

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

INFO

RM

AT

IVN

I CIL

JIŠt

uden

t:FO

RM

AT

IVN

I CIL

JIŠt

uden

t:

Spoz

na o

rgan

izacij

sko

stru

ktur

o sis

tem

a raz

voja

in o

bliko

vanj

a pro

izvod

ov.

• Sp

ozna

krm

iljenj

e pro

cesa

v sis

tem

u ra

zvoj

a in

oblik

ovan

ja pr

oizv

oda.

• Ra

zum

e vpl

iv or

gani

zacij

e na u

speš

en ra

zvoj

.•

Upor

ablja

pod

poro

za u

speš

en ra

zvoj

(pro

totip

na d

elavn

ica, l

abor

ator

ij,

• IN

DO

K de

javn

ost…

).O

vred

noti

odvis

nost

vlaga

nj v

siste

m ra

zvoj

a pro

izvod

ov.

• Sp

rem

lja kr

milje

nje r

azvo

jnih

pro

jekto

v s p

omoč

jo kr

ivulje

pre

toka

den

ar-

• ja

(cas

h flo

w cu

rve).

Spoz

na d

ejans

ke n

alog

e sist

ema r

azvo

ja in

obl

ikova

nja p

roizv

odov

. •

Razu

me p

otre

be p

o izb

oljša

vah

obst

oječ

ih p

roizv

odov

.•

Spoz

na p

otre

be p

o izb

oljša

nju

tehn

ološ

kih si

stem

ov.

• Ra

zum

e vpl

iv st

anda

rdiza

cije.

•

Prika

že p

robl

eme o

bsto

ječe p

roizv

odnj

e.•

Sint

etizi

ra m

ožno

sti z

niže

vanj

a stro

škov

pro

izvod

nje,

upor

abo

novih

•

grad

iv, o

rodi

j….

Načr

tuje

mož

nost

i upo

rabe

raču

naln

ika p

ri ra

zvoj

u in

obl

ikova

nju

proi

-•

zvod

ov (C

AD).

Spre

mlja

pot

rebe

po

tehn

ičnih

izbo

ljšav

ah.

• Ev

iden

tira r

azlič

ne vr

ste s

tand

ardo

v in

zago

tavlj

a tip

izacij

o pr

oizv

odov

.•

Načr

tuje

siste

m p

rojek

tiran

ja pr

oizv

odni

h sis

tem

ov.

• Po

zna n

ačela

org

anizi

rano

sti,

• Ra

zum

e nač

ela p

rojek

tiran

ja pr

oizv

odni

h pr

oces

ov.

•

Spre

mlja

pro

jektir

anje

proi

zvod

nih

poce

sov.

• Ra

zvija

pris

top

proj

ektir

anja

proi

zvod

nih

siste

mov

.•

Upor

ablja

nač

ela o

rgan

izira

nost

i.•

Prip

ravi

pogo

je za

usp

ešno

obl

ikova

nje t

ehno

lošk

ih p

roce

sov.

• D

oloč

a glo

bino

nač

rtov

anja

tehn

ološ

kih p

roce

sov.

• O

vred

noti

norm

ative

.•

Dol

oči p

otre

bne o

pera

cije,

potre

bna d

elovn

a mes

ta, o

rodj

a in

prip

rave

.•

Ovr

edno

ti om

ejitv

e pri

oblik

ovan

ju p

roizv

odov

.•

Spoz

na o

snov

e teh

nolo

ške d

okum

enta

cije.

• Pr

ipra

vlja p

redk

alku

lacij

e izd

elave

.•

Evid

entir

a:•

zbir

norm

ativo

v gra

diva

,•

zbir

naba

vljen

ih p

olizd

elkov

.•

Prip

ravlj

a nav

odila

za d

elo.

• Izd

ela o

pera

cijsk

e risb

e.•

Prip

ravi

sezn

am in

razp

ored

oro

dij in

prip

rav.

•

90

INFO

RM

AT

IVN

I CIL

JIŠt

uden

t:FO

RM

AT

IVN

I CIL

JIŠt

uden

t:

razu

me p

redk

alku

lacij

e na o

snov

i oce

ne in

prim

erja

ve•

Spre

mlja

pot

rebn

e pod

atke

za p

redk

alku

lacij

o in

jih n

ačrt

uje.

• Ev

iden

tira p

osto

pke p

ri izd

elavi

podr

obne

kalku

lacij

e.•

Ovr

edno

ti to

čnos

t pre

dkal

kula

cije.

•

Spoz

na vr

ste i

n ob

like p

roizv

oden

j (lin

ijsko

pro

izvod

njo

v ritm

u, sk

upin

sko

• pr

oizv

odnj

o, p

reizk

usno

pro

izvod

njo)

.Sp

ozna

pot

rebn

e akc

ije p

ri za

gonu

linijs

ke p

roizv

odnj

e.•

Načr

tuje

linijs

ko p

roizv

odnj

o.•

Upoš

teva

nač

ela lin

ijske

pro

izvod

nje.

• Ra

zum

e pog

oje z

a usp

ešno

st lin

ijske

pro

izvod

nje i

n oc

eni z

relo

st pr

oizv

o-•

da za

linijs

ko p

roizv

odnj

o.Za

gota

vlja e

nako

mer

no o

brem

enite

v delo

vnih

mes

t.•

Zago

tavlj

a nep

rekin

jenos

t pot

eka d

ela in

kako

vost

v sist

emu

linijs

ke

• pr

oizv

odnj

e.Za

gota

vlja g

radi

vo in

nač

rtuj

e delo

vno

silo

v lin

ijski

proi

zvod

nji.

• O

vred

noti

prob

leme l

inijs

ke p

roizv

odnj

e.•

Načr

tuje

preiz

kusn

o pr

oizv

odnj

o.•

Spoz

na p

osto

pke o

ptim

izacij

e pro

izvod

nje.

• An

alizi

ra o

ptim

izacij

o pr

oizv

odnj

e.•

Evid

entir

a raz

lične

izgu

be p

ri pr

oces

u pr

oizv

odnj

e.•

Ovr

edno

ti pr

istop

e k zm

anjša

nju

izgub

v pr

oizv

odnj

i.•

Pred

laga

pris

tope

za u

speš

nost

proi

zvod

nje

•

91

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBI Število kontaktnih ur: 96 (42 ur predavanj, 36 ur seminarskih vaj in 18 ur laboratorijskih vaj).Število ur samostojnega dela: 84 (36 ur študij literature, 24 ur študija primerov, 24 ur priprava postopka in dokumentacije pri oblikovanju novega izdelka virtualnem podjetju).Obvezna je prisotnost na vajah ter pisni izpit.

92

1. IME PREDMETA:

POSLOVNA LOGISTIKA

2. SPLOŠNI CILJIŠtudent je sposoben:

organizirati logistične procese,• uporabiti različne metode optimiranja skladiščenja in transporta,• narediti analize za uporabo outsourcinga v logistiki.•

3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCEŠtudent se usposobi za:

seznanjanje odgovornih sodelavcev z učinkovitostjo logističnih procesov in • predlaganje ukrepov,organiziranje, pripravo in usklajevanje logističnih procesov,• sodelovanje oz. planiranje, organiziranje in kontrolo logističnih procesov,• sodelovanje pri planiranju in usklajevanju vidikov nabavne, notranje, distri-• bucijske, poprodajne in razbremenilne logistike in učinkovito vgrajevanje v lastne procese,sodelovanje pri informatizaciji logističnih procesov,• sodelovanje pri planiranju in organizaciji transporta, skladiščenja in mani-• pulacije z blagom in energijo,skrb za racionalno izvajanje nabavne, notranje, prodajne, poprodajne in • razbremenilne logistike,informiranje sodelavcev o novostih in potrebnem upoštevanju predpisov na • področju poslovne logistike.

93

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

4. OPERATIVNI CILJIINFORMATIVNI CILJIŠtudent:

FORMATIVNI CILJIŠtudent:

Spozna pojem logistike in njen zgodovinski razvoj.• Spozna osnovne elemente logističnega sistema.• Spozna namen in cilj nabavne logistike.• Spozna namen in cilj notranje logistike.• Spozna namen in cilj prodajne logistike.• Se seznani s cilji in nalogami razbremenilne logistike.• Spozna pojem, pomen in sestavine logistične oskrbo-• valne verige.Se seznani z outsourcingom v logistiki.• Pozna logistične stroške.• Spozna infrastrukturno vlogo logistične funkcije.• Se seznani z metodami načrtovanja logističnih procesov.• Spozna informacijsko podporo in njen pomen za • logistiko.Se seznani z zakonodajo in predpisi, ki urejajo • logistično poslovanje.Pozna osnove trasporta.• Se seznani z transportnimi stroški.• Spozna pomembnejše logistične organizacije v • Sloveniji in tujini.Spozna mednarodni transport in špedicijo.•

Obvlada osnovne elemente logističnega sistema.• Organizira poslovanje v različnih fazah logističnega • procesa.Analizira potrebo po outsourcingu v logistiki in • predlaga ali izvaja ustrezne rešitve.Uporablja zakonodajo in predpise s področja logi-• stičnega poslovanja.Razlikuje med notranjim in zunanjim transportom.• Analizira in optimira izvajanje transporta.• Analizira in optimira skladiščno poslovanje.• Analizira in optimira logistično oskrbovalno verigo.•

5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBIŠtevilo kontaktnih ur: 90 (30 ur predavanj, 36 ur seminarskih vaj in 24 ur laboratorijskih vaj).Število ur samostojnega dela: 60 (36 ur študij literature, 24 ur priprava logističnega postopka na primeru).

Obvezna je prisotnost na vajah ter pisni izpit.

94

1. IME PREDMETA:

POSLOVANJE V TURIZMU

2. SPLOŠNI CILJIŠtudent:

spozna osnove oblikovanja turistične ponudbe in vlogo turističnih podjetij,• spozna raznoliko strukturo turističnih podjetij glede na področje dela, • organiziranost in lastništvo kapitala,spozna primere poslovanja posameznih turističnih podjetij v Sloveniji in v EU.•

3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCEŠtudent se usposobi za:

seznanjanje odgovornih sodelavcev z učinkovitostjo turističnega poslovanja,• organiziranje, priprava in usklajevanje turistične dejavnosti,• sodelovanje oz. planiranje, organiziranje in kontrola turistične dejavnosti,• sodelovanje pri uvajanju podjetništva v turitično dejavnost,• skrb za racionalno izvajanje turistične dejavnosti,• informiranje sodelavcev o novostih na področju turističnega poslovanja v • Sloveniji in EU.

95

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

4. OPERATIVNI CILJIINFORMATIVNI CILJIŠtudent:

FORMATIVNI CILJIŠtudent:

Spozna pojme turistične potrebe, turistično • povpraševanje, turistična potrošnja, turistični proizvodi, turistična ponudba, turistično gospo-darstvo.Se seznani z razvojem turističnega gospodarstva.• Spozna različne strukture turističnega gospodar-• stva in turistična podjetja kot so turistična gostin-ska podjetja, turistično posredovanje, igralnice in zabavišča, zdravilišča in wellness centri, kongresni in kulturni centri, turistično rekreacijski športni centri, smučišča idr.Se seznani z ekonomiko poslovanja turističnih • podjetij, oblikovanjem cen, optimiranjem poslo-vanja.Spozna različne študij primerov s področja turiz-• ma v Slovenije in EU.

Prepoznava in razume zgodovino in trende na sodob-• nem turističnem trgu.Prepoznava in razume vpliv dejavnikov na uspešnost • poslovanja turističnih podjetij in ukrepe za obvladova-nje le-teh.Prepoznava in razume ekonomske značilnosti poslova-• nja hotelskih podjetij.Razume ekonomske značilnosti poslovanja turističnih • posrednikov.Obvlada ukrepe za učinkovito poslovanje turističnih • podjetij.Organizira turistična potovanja.• Prepozna dejavnike konkurence na turističnem trgu. • Analizira dejavnike konkurenčnosti na trgu turističnih • storitev..Obvlada in uporablja kazalce uspešnosti poslovanja • turističnih podjetij.

5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBI IN POSEBNOSTI V IZVAJANJUŠtevilo kontaktnih ur: 96 (42 ur predavanj, 54 ur vaj).Število ur samostojnega dela: 84 (42 ur študij literature, 24 ur priprava primera organizacije namišljenega turističnega poto-vanja, 18 ur priprava analize konkurenčnosti na določenem trgu turističnih storitev).Obvezna je prisotnost na vajah ter pisni izpit.

96

1. IME PREDMETA:

OBLIKOVANJE TURISTIČNIH PROIZVODOV

2. SPLOŠNI CILJIŠtudent spozna:

turistično ponudbo proizvodov in storitev,• metode oblikovanja turističnih proizvodov,• tipologijo in hierarhijo turističnih proizvodov, s tehnološkimi in tržnimi • značilnostmi proizvodov,osnovne procese celovitega upravljanja kakovosti turističnih proizvodov,• procese permanentne inovativnosti ponudbe turističnih proizvodov,• pomen turističnih proizvodov za celovitost turistične ponudbe,• konkurenčnost in ekonomiko turističnih proizvodov.•

3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCEŠtudent se seznani:

s turističnimi proizvodi,• usklajevanjem turističnih proizvodov s turistično destinacijo,• pripravo metodologije oblikovanja turističnih proizvodov,• celovito upravljanjem kakovosti turističnih proizvodov,•

imidžem in pomenom prepoznavnosti turističnih proizvodov,• se zaveda:

nujnosti za inovativnost v turizmu,• potrebe po oblikovanju in ponudbi konkurenčnih turističnih proizvodov.•

97

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

4. OPERATIVNI CILJIINFORMATIVNI CILJIŠtudent:

FORMATIVNI CILJIŠtudent:

Spozna pojem turistični proizvodi in turistična • destinacija.Spozna kompleksnost turističnih proizvodov.• Loči med parcialnimi, integralnimi in pavšalnimi • turističnimi proizvodi.Spozna različne metodologije oblikovanja turističnih • proizvodov

Razume in uporablja strokovne pojme s predmetnega • področja.Uporablja različne metode oblikovanja turističnih • proizvodov.Razume pojme in razlike med parcialnimi, integralni-• mi in pavšalnimi turističnimi proizvodi

Se seznani s celovitim upravljanjem kakovosti • turističnih proizvodov na ravni posameznega proizvoda in na ravni turistične destinacije.Spozna pomen imidža in pomen turističnega • proizvoda.Se seznani z inovativnostjo v turizmu•

Razlikuje med zagotavljanjem kakovosti v turizmu na • ravni posameznega proizvoda in na ravni turistične destinacije

Se seznani s projekti oblikovanja turističnih proizvo-• dov na domači in mednarodni ravni.Se seznani s problematiko trajnostnega razvoja v • turizmu.Se seznani s praktični primeri oblikovanja turističnih • proizvodov na domači in mednarodni ravni.

Obvlada celoten akcijski načrt, ki ga je potrebno • narediti pri oblikovanju turističnega proizvoda.Zna voditi in koordinira osnovne naloge pri • projektnem oblikovanju turističnega proizvoda.Razume turistični sistem in njegovo okolje.• Razume koncepte, inštrumente in kazalce • trajnostnega razvojnega trenda.

5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBIŠtevilo kontaktnih ur: 90 (30 ur predavanj, 36 ur seminarskih vaj in 24 ur laboratorijskih vaj).Število ur samostojnega dela: 60 (30 ur študij literature, 18 ur študija primera, 12 ur priprava seminarske naloge).Obvezna je prisotnost na vajah, priprava in zagovor seminarske naloge ter pisni izpit.

98

1. IME PREDMETA:

TEMELJI RAČUNOVODSTVA

2. SPLOŠNI CILJIŠtudent se usposobi za razumevanje računovodskih pojmov in knjiženje enos-tavnih poslovnih dogodkov.

3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCEŠtudent:

pozna zakonodajo ter predpise in zakone na področju računovodstva • (predvsem Slovenske računovodske standarde), f inanc, davčne predpise ter predpise drugih področij, povezana z njegovim delom, upošteva kodeks računovodskih načel in kodekse poklicne etike računo-• vodje,načrtuje in organizira delovni proces v računovodstvu,• pozna računovodsko dokumentacijo ter temeljne in pomožne poslovne • knjige,spozna krogotok dokumentacije v organizaciji,• pozna strokovno terminologijo.•

99

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

4. OPERATIVNI CILJIINFORMATIVNI CILJIŠtudent:

FORMATIVNI CILJIŠtudent:

Spozna poslovni sistem, poslovni proces in računo-• vodstvo kot informacijske funkcije:spozna značilnosti poslovnega sistema in poslovnega • procesa,spozna računovodstvo kot informacijsko dejavnost v • podjetju.Pozna poslovne dogodke in jih zna računovodsko • spremljati.Spozna organizacijo delovnega procesa in izvajanje • del v računovodstvu:razlikuje med sestavinami računovodstva (knjigovod-• stvo, računovodsko predračunavanje, računovodsko proučevanje in računovodski nadzor),spozna pomen posameznih sestavin računovodstva,• spozna organizacijski vidik računovodstva (finančno, • stroškovno, poslovodno računovodstvo).Razume mesto računovodstva v poslovnem sistemu • in procesu.Razume računovodstvo kot informacijsko dejavnost • podjetja.Spozna organiziranje knjigovodske dejavnosti v • podjetju (tok listin, knjigovodsko evidentiranje, knji-govodsko obračunavanje in poročanje).Pozna pomen varovanja poslovne skrivnosti in deluje • v skladu s kodeksi na področju računovodstva.

Evidentira enostavne poslovne dogodke.• Uporabljati kontni načrt pri knjiženju enostavnih • poslovnih dogodkov.Uporablja Slovenske računovodske standarde glede • na različne poslovne sisteme.Razvrsti ekonomske kategorije v računovodske • izkaze.Razlikuje knjigovodske listine glede na vsebino.• Izračunava amortizacijo po različnih metodah.• Opredeli poslovne skrivnosti in izdela načrt varova-• nja le-teh v različnih situacijah.

5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBI Število kontaktnih ur: 78 (42 ur predavanj, 36 ur vaj).Število ur samostojnega dela: 84 (48 ur študij literature, 36 ur študija primera).Obvezna je prisotnost na vajah ter pisni izpit.

100

1. IME PREDMETA:

FINANČNO RAČUNOVODSTVO

2. SPLOŠNI CILJIŠtudent se usposobi za knjiženje zahtevnejših poslovnih dogodkov in izdelavo bilanc po računovodskih standardih.

3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCEŠtudent:

obvlada računovodsko obravnavanje sredstev in obveznosti do virov sred-• stev,obvlada računovodsko obravnavanje prihodkov, odhodkov, stroškov in • poslovnega izida,pozna vsebino računovodskih standardov,• spozna razčlenjevanje in knjiženje prihodkov in odhodkov po načelu na-• stanka poslovnega dogodka ter po načelu denarnega toka,organizira in izvaja kontrolo nad izvajanjem zakonskih in notranjih predpi-• sov s področja računovodstva, posreduje informacije o poslovanju notranjim in zunanjim uporabnikom,• organizira in zagotavlja pravilno arhiviranje vseh knjigovodskih listin in • poslovnih knjig,sodeluje pri uvajanju sistema e-poslovanja.•

101

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

4. OPERATIVNI CILJIINFORMATIVNI CILJIŠtudent:

FORMATIVNI CILJIŠtudent:

Spozna koncepte in veščine delovnega procesa v • računovodstvu:spozna načine izdelave internih pravilnikov o • računovodstvu.spozna kontni načrt,• razlikuje med vrstami računovodske dokumentacije,• razlikuje med knjiženjem v temeljne in pomožne • poslovne knjige,spozna postopke pri vodenju glavne knjige in • pomožnih knjig,spozna različne računalniške programe s področja • računovodstva.Spozna, razume in razlikuje ekonomske kategorije po • SRS in MSRP.Spozna pomen računovodskih informacij za potrebe • odločanja.Spozna neopredmetena dolgoročna sredstva, • opredmetena osnovna sredstva, dolgoročne in kratkoročne finančne naložbe, zaloge, terjatve in denarna sredstva, dolgove in dolgoročne rezervacije.Razlikuje prihodke, odhodke, stroške amortizacije, • stroške materiala in storitev, stroške dela in vrste poslovnih izidov.Spozna nove in posodobljene informacijske tehnolo-• gije, sledijo razvoju stroke.

Izdela interni kontni plan.• Kontira vse poslovne dogodke.• Izdela predlog internega pravilnika o računovodstvu.• Sestavlja različne temeljne in izvedene knjigovodske • listine.Vodi: glavno knjigo, pomožne knjige, razčlenjevalne • razvide.Usklajuje stanja glavne knjige z razčlenjevalnimi • razvidi in inventurnim stanjem.Pripravlja obdobne in letne računovodske izkaze in • poročila ter jih ustrezno pojasni.Organizira in zagotavlja pravilno arhiviranje • računovodske dokumentacije v skladu s pravili.Kontrolira računovodske listine po vsebini in obliki.•

5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBI Število kontaktnih ur: 108 (48 ur predavanj, 36 ur seminarskih vaj, 24 ur laboratorijskih vaj).Število ur samostojnega dela: 96 (48 ur študij literature, 24 ur študija primera, 24 ur reševanje praktičnih primerov na računalniku).Obvezna je prisotnost na vajah ter pisni izpit.

102

1. IME PREDMETA:

STROŠKOVNO RAČUNOVODSTVO

2. SPLOŠNI CILJI Študent spozna osnovne pojme o stroških in jih zna razporejati po stroškovnih mestih in stroškovnih nosilcih.

3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCEŠtudent:

zna sestaviti notranje knjigovodske listine,• pozna in razlikuje posamezne vrste stroškov,• organizira delovni proces pri zajemanju stroškov,• izvaja računovodstvo prvin poslovnega procesa (osnovna sredstva, plače, • material, storitve),vodi razčlenjevalne razvide (knjigovodstvo osnovnih sredstev, plač, • materiala, blaga, stroškovno računovodstvo) in opravlja vsa druga knjigovodska dela,predračunava in obračunava plače, izdeluje letna poročila o plačah za • zaposlene, davčne organe in ZPIZ,pozna predpise s področja varovanja osebnih podatkov.•

103

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

4. OPERATIVNI CILJIINFORMATIVNI CILJIŠtudent:

FORMATIVNI CILJIŠtudent:

Spozna osnove stroškovnega računovodstva:• osnovne vrste stroškov,• razliko med stroškovnim mestom in stroškovnim • nosilcem,osnovni princip oblikovanja stroškovnih mest in • stroškovnih nosilcev v podjetju.

Razlikuje med posameznimi vrstami stroškov.• Spozna razliko med stroškovnim in poslovodnim • računovodstvom.Razlikuje med različnimi prvinami poslovnega • procesa:

osnovnih sredstev,• materiala,• plač,• storitev,• gotovih proizvodov in blaga.•

Razume dela v računovodstvu ustvarjanja poslovnih • učinkov:

razume vrste proizvajalnih procesov in spremlja-• jočih stroškov,razlikuje med različnimi metodami vrednotenja • poslovnih učinkov. pozna postopek razvrščanja stroške po posame-• znih vidikih,spozna postopek izdelave predračuna in obračuna • stroškov.

Kontira posamezne vrste stroškov in jih razvrsti v • skladu s kontnim planom.Izdela predračun in obračun amortizacije.• Izdela obračun proizvodnje.• Uporablja različne metode vrednotenja zalog.• Uporablja priporočila iz SRS pri razporejanju • stroškov po stroškovnih mestih in stroškovnih nosilcih. Obračunava plače.• Oblikuje računovodske informacije o stroških za • različne notranje uporabnike. Pripravlja poročila za notranje uporabnike informacij.• Pripravlja informacije o stroških po stroškovnih • mestih in stroškovnih nosilcih.Vodi računovodstvo prvin poslovnega procesa – • računovodstvo.Izvaja dela v računovodstvu ustvarjanja poslovnih • učinkov:uporablja različne metode vrednotenja poslovnih • učinkov,razvršča stroške po posameznih vidikih,• izdela predračune stroškov in obračune stroškov,• uporablja različne metode kalkuliranja stroškov.•

5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBI Število kontaktnih ur: 96 (48 ur predavanj, 36 ur seminarskih vaj, 12 ur laboratorijskih vaj).Število ur samostojnega dela: 96 (48 ur študij literature, 36 ur študija primera, 12 ur reševanje praktičnih primerov na računalniku).Obvezna je prisotnost na vajah, priprava in zagovor seminarske naloge ter pisni izpit.

104

1. IME PREDMETA:

DAVKI

2. SPLOŠNI CILJI Študent v okvirov predpisov spozna postopke obdavčitev f izičnih in pravnih oseb in se usposobi za obračunavanje davkov.

3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCE: Študent:

pozna zakonodajo ter predpise na področju davkov, • pozna vsebino računovodskih standardov v povezavi z davčnimi predpisi,• pozna zakonodajo s področja javnih financ,• pozna osnove komuniciranja z davčnimi organi,• spozna postopke za davčno svetovanje,• spozna načine izvajanja kontrole v davčnem poslovanju.•

105

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

4. OPERATIVNI CILJIINFORMATIVNI CILJIŠtudent:

FORMATIVNI CILJIŠtudent:

Spozna in razlikuje posamezne vrste davkov.• Spozna različne davke, ki se pojavljajo v podjetju.• Spozna vpliv posameznih davkov na poslovni proces • v podjetju.Razlikuje davčne napovedi za samostojne podjetnike • od napovedi za podjetja.Spozna davčno zakonodajo in različna priporočila na • področju davkov.Povezuje slovenske računovodske standarde z • davčno zakonodajo.Spozna davčno zakonodajo na področju • negospodarstva.Spozna zakonodajo na področju davkov javnega • sektorja.Spozna osnovne predpise s področja javne uprave • (ZUP, Zakon o javnih financah…).Spozna zakon o davčnem postopku. • Spozna postopke za davčno svetovanje in pomoč • knjigovodjem.Spozna načine izvajanja kontrole v davčnem • računovodstvu.

Izdela obračun DDV.• Izdela obračun davka za samostojne podjetnike.• Izdela obračun davka od dohodka za pravne osebe.• Izdela letno napoved za dohodnino.• Izračuna davke za različne osebne prejemke.• Izdela letni rokovnik oddaje davčnih izkazov.• Izdela obračune drugih davkov in dajatev (trošarine, • davek od prometa motornih vozil in nepremičnin). Izdeluje mesečne, trimesečne in polletne obračune • davka na dodano vrednost.Izdeluje predračune in obračun davka od dohodka • pravnih oseb.Smiselno uporablja davčne predpise za posamezna • področja davkov.

5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBI Število kontaktnih ur: 96 (42 ur predavanj, 36 seminarskih vaj, 18 ur laboratorijskih vaj).Število ur samostojnega dela: 84 (48 ur študij literature, 24 ur študija primera, 12 ur priprava seminarske/projektne naloge).

Obvezna je prisotnost na vajah, priprava in zagovor seminarske naloge ter pisni izpit.

106

1. IME PREDMETA:

ANALIZA BILANC Z REVIZIJO

2. SPLOŠNI CILJIŠtudent spozna pomen revizije v organizaciji in se usposobi za analizo računovodskih izkazov.

3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCEŠtudent:

zbere in samostojno interpretira pomembne računovodske informacije,• zaveda se pomena izračunavanja različnih kazalcev uspešnosti in učinkovitosti,• izvaja računovodsko proučevanje in pojasni odmike dejanskega poslovanja • od načrtovanega,pozna oblike računovodskega nadzora,• organizira in izvaja kontrolo podatkov in notranji nadzor nad pravilnostjo • računovodskega evidentiranja podatkov in posredovanjem računovodskih informacij,pozna celoviti sistem načrtovanja v podjetju,• razlikuje med revidiranjem in notranjo kontrolo.•

107

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

4. OPERATIVNI CILJIINFORMATIVNI CILJIŠtudent:

FORMATIVNI CILJIŠtudent:

Spozna računovodsko načrtovanje:• razlikuje med načrtovanjem in predvidevanja,• razume vlogo in pomen analiziranja v okviru • procesa načrtovanja,razume vlogo in pomen računovodskega • načrtovanja.

Usvoji sistemski pogled na poslovanje in se seznani z • računovodsko analizo:

spozna različne vrste in vidike analize,• razume povezanost računovodske in finančne • analize ter njuno povezanost v analizi poslovanja podjetja,spozna osnovna orodja in metode analize,• razume pomen opredeljevanja ciljev analize in • temeljna načela oblikovanja informacij,usvoji osnovne kazalnike poslovanja (ekonomič-• nost, rentabilnost, likvidnost, obračanje sredstev) ter razloži njihov način izračuna in pojasnjevanja,spozna ostale kazalnike po SRS, njihov pomen in • izračun,spozna analiziranje predračunskih in obračunskih • izkazov.

Spozna vrste nadzora ter razume pomen nadzora.• Razlikuje med kontrolo, inšpekcijo in revizijo.•

Uporablja metode in orodja analiziranja podatkov.• Izdela navodilo za pripravo podatkov za predračunske • računovodske izkaze. Sestavi predračunske računovodske izkaze.• Izdela poslovno poročilo. • Iz računovodskih izkazov in drugih podatkov izraču-• na kazalnike poslovanja in jih pojasni. Pripravi podatke za notranji in zunanji nadzor.• Pisno obrazloži računovodske rešitve iz obravnavanega• primera za namene nadzora.Svetuje in oblikuje predloge ukrepov za izboljšanje • poslovanja na osnovi predloženih računovodskih poročil poslovodstvu.

5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBI Število kontaktnih ur: 90 (30 ur predavanj, 60 ur vaj).Število ur samostojnega dela: 60 (36 ur študij literature, 24 ur študija primera).Obvezna je prisotnost na vajah ter pisni izpit.

108

1. IME PREDMETA:

RAČUNOVODSTVO OSEB JAVNEGA PRAVA

2. SPLOŠNI CILJIŠtudent spozna osnovne principe delovanja oseb javnega prava in računovodstvo proračunskih uporabnikov med računovodstvom v gospodarstvu in pri osebah javnega prava ter drugih oseb javnega prava.

3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCE: Študent:

pozna zakonodajo ter predpise s področja proračunskih uporabnikov in • drugih oseb javnega prava,pozna strokovno terminologijo s področja oseb javnega prava,• pozna načela javnega naročanja,• pozna metode in postopke priprave računovodskih izkazov, računovodske-• ga poročila in letnega poročila,sodeluje pri uvajanju sistema elektronskega poslovanja (e-računovodstva • Ministrstva za f inance, UJP),pozna institucije, ki izvajajo nadzor javnih financ, njihove pristojnosti in • organizacijo, postopke ter predpise po katerih delujejo.

109

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

4. OPERATIVNI CILJIINFORMATIVNI CILJIŠtudent:

FORMATIVNI CILJIŠtudent:

Spozna javna podjetja in gospodarske javne službe, • proračunske uporabnike, ter razume bistvo in pomen delovanja javnih podjetij, posrednih in ne-posrednih proračunskih uporabnikov, nepridobitnih organizacij – pravnih oseb zasebnega prava. Spozna specifičnosti vodenja poslovnih knjig pri • osebah javnega prava:

spozna specifičnosti priprave računovodskih • izkazov in letnega poročila kot celote,spozna zakonodajo in predpise na področju • javnih financ,razume posebnosti, ki se nanašajo na vrednotenje • in izkazovanje sredstev, obračunavanje amorti-zacije ter vrednotenje in izkazovanje obveznosti do virov sredstev pri proračunskih uporabnikih in drugih osebah javnega prava. razume posebnosti, ki se nanašajo na razčle-• njevanje, merjenje in izkazovanje prihodkov in odhodkov pri osebah javnega prava.

Spozna predpise s področja plač v javnem sektorju, • plačni sistem in načine obračunavanja plač.Spozna zakon o javnih naročilih: •

spozna zakon o javnih naročilih in druge podza-• konske akte,pozna vrste postopkov javnega naročanja.•

Pozna oblike nadzora javnih financ –spozna vrste • nadzora javnih financ.

Evidentira poslovne dogodke v poslovne knjige.• Evidentira prihodke in odhodke po računovodskem • načelu nastanka poslovnega dogodka.Evidentira prihodke in odhodke po računovodskem • načelu plačane realizacije.Razmejevanje prihodke in odhodke od osnovne • dejavnosti ter od prodaje na trgu, ki se razlikuje, če jo izvaja posredni ali neposredni uporabnik proračuna.Pripravi računovodske izkaze in računovodsko • poročilo.Sodeluje pri pripravi poslovnega poročila.• Vrednoti postavke v poslovnih knjigah glede na vrsto • osebe javnega prava.Pripravi odločbe o plači za zaposlene in izračuna • plačne količnike.Sodeluje pri pripravi predlog razpisa za javna • naročila.Sodeluje pri pripravi predlog naročila male vrednosti.• Sodeluje pri pripravi posamezne faze postopka javne-• ga naročila. Pripravi dokumentacijo za notranji in zunanji nadzor.• Glede na zahteve pripravlja različne kalkulacije in • analize.Sestavi IOP obrazec in izpelje postopek usklajevanja • in potrjevanja IOP obrazca.

5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBI Število kontaktnih ur: 78 (42 ur predavanj, 36 ur vaj).Število ur samostojnega dela: 84 (48 ur študij literature, 36 ur študija primera).Obvezna je prisotnost na vajah ter pisni izpit.

110

1. IME PREDMETA:

FINANCIRANJE PRORAČUNSKIH UPORABNIKOV

2. SPLOŠNI CILJI Študent spozna osnovne principe financiranja proračunskih uporabnikov in drugih oseb javnega prava.

3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCEŠtudent:

pozna zakonodajo ter predpise s področja f inanciranja proračunskih upo-• rabnikov in drugih oseb javnega prava,pozna pomen, vlogo in cilje f inanciranja proračunskih uporabnikov v Slove-• niji,pozna in uporablja proračunska načela,• spozna klasif ikacije javnofinančnih prejemkov in izdatkov,• spozna strukturo državnega proračuna in ciklus njegovega izvrševanja • proračuna,spozna način financiranja evropskega proračuna,• spozna upravljanje in črpanje sredstev evropskega proračuna,• spozna sistem enotnega zakladniškega računa.•

111

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

4. OPERATIVNI CILJIINFORMATIVNI CILJIŠtudent:

FORMATIVNI CILJIŠtudent:

Spozna ureditev javnih financ v Sloveniji, in sicer:• spozna pojem javnih financ,• razume področja javnih financ,• spozna sistem upravljanja z javnofinančnimi izdatki v • Sloveniji.

Se seznani s financiranjem proračunskih uporabnikov:• spozna specifičnosti financiranja proračunskih uporabnikov,• razlikuje med vrstami javnofinančnih prihodkov,• razlikuje med vrstami javnofinančnih odhodkov,• spozna račun finančnih terjatev in naložb,• spozna račun financiranja,• razume konsolidirano bilanco državnega sektorja.•

Spozna javnofinančne prejemke in izdatke:• zna določiti klasifikacije uporabnikov javnofinančnih sredstev,• spozna institucionalni sektor države,• spozna pomen ekonomske klasifikacije,• razlikuje med ekonomsko, funkcionalno klasifikacijo in • programsko klasifikacijo.

Razume pripravo in izvrševanje proračuna (državnega, občinskega):• razume pomen in cilje večletnega načrtovanja,• razume strukturo proračuna,• spozna postopek priprave proračuna,• spozna pogoje za uspešno izvrševanje proračuna,• spozna ciklus izvrševanja proračuna,• spozna mehanizme za uravnoteženje proračuna,• spozna postopke razpolaganja in upravljanja s premože-• njem.

Usvoji sistemski pogled na financiranje evropskega proračuna: • spozna način financiranja evropskega proračuna,• spozna vrste vplačil v slovenski proračun iz proračuna • Evropske unije,spozna upravljanje in črpanje sredstev evropskega proračuna,• spozna postopek črpanje sredstev strukturnih skladov,• spozna postopek črpanja sredstev kohezijskega sklada.•

Spozna sistem enotnega zakladniškega računa (EZR):• razlikuje med računi, ki so vključeni v sistem enotnega • zakladniškega računa države,spozna vlogo Uprave RS za javna plačila,• spozna način izvajanja plačilnega prometa v sistemu EZR.•

Zna navesti posebnosti posameznih podro-• čij javnih financ.Razloži pojem integralnosti sistema financi-• ranja proračunskih uporabnikov na primeru.Pripravi bilanco javnofinančnih prihodkov.• Pripravi bilanco javnofinančnih odhodkov.• Pripravi račun financiranja za različne pro-• računske uporabnike.Pripravi račun finančnih terjatev in naložb • za različne proračunske uporabnike.Pripravi ločene klasifikacije za določenega • proračunskega uporabnika.Sodeluje pri pripravi proračunov proračun-• skih uporabnikov na primeru.Sodeluje pri pripravi podatkov za večletno • načrtovanje na primeru.Na osnovi primera sodeluje pri pripravi po-• stopkov prodaje premoženja proračunskega uporabnika na primeru.Predlaga merila za uravnoteženje proračuna.• Sodeluje pri pripravi postopkov za črpanje • sredstev evropskega proračuna.Izvaja plačilni promet proračunskega • uporabnika.

112

5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBI Število kontaktnih ur: 60 (42 ur predavanj, 18 ur vaj).Število ur samostojnega dela: 84 (48 ur študij literature, 36 ur študija primera).Obvezna je prisotnost na vajah ter pisni izpit.

113

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

114

1. IME PREDMETA:

INSOLVENČNI POSTOPKI

2. SPLOŠNI CILJI Študent spozna posebnosti računovodstva in f inanc v podjetjih, ki so v težavah in v insolvenčnih podjetjih.

3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCE Študent:

pozna in uporablja strokovno terminologijo,• pozna in uporablja posebna pravila insolvenčnega prava,• pozna pravila za statusno preoblikovanje družb• pozna finančne vidike podjetniškega prestrukturiranja in preurejanja prav-• nih subjektov s poudarkom na gospodarskih subjektih,pozna metode in postopke finančne sanacije ter sodeluje v postopku le-teh,• pozna metode in postopke skrbnega pregleda,• pozna statusno preoblikovanje samostojnih podjetnikov,• pozna in izvaja računovodske rešitve v podjetjih v stečaju, prisilni poravnavi • in likvidaciji,pozna računovodske rešitve v podjetjih, ki se prestrukturirajo. •

115

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

4. OPERATIVNI CILJIINFORMATIVNI CILJIŠtudent:

FORMATIVNI CILJIŠtudent:

Spozna in razlikuje posebne postopke insolvenčnega • prava:

postopek prisilne poravnave,• stečajni postopek,• likvidacija družb.•

Spozna in razlikuje postopke statusnega • preoblikovanja družb:

združitev,• delitev.•

Spozna in razlikuje različne metode vrednotenja • ekonomskih kategorij, glede na različne posebne postopke.Spozna postopke povečanja in zmanjšanja osnovnega • kapitala.Spozna knjigovodske rešitve pri povečanju in zmanj-• šanju osnovnega kapitala.Spozna pravna razmerja med družbeniki (v d.d., v • d.o.o.).Spozna posebna pravila statusnega preoblikovanja • samostojnega podjetnika.Spozna prenos podjetniško organiziranega • premoženja na kapitalsko družbo.

Pravilno in pravočasno prijavi terjatve v insolvenčnih • postopkih.Razložiti učinke posebnih postopkov in ukrepov za • podjetje.Vrednoti postavke v posebnih računovodskih izkazih • in okoliščinah.Pripravlja posebne predračunske in obračunske • bilance stanja in izkaza, uspeha ter izkaza finančnih tokov.Kontira in knjiži poslovne dogodke v insolvenčnih • postopkih.Kontira in knjiži poslovne dogodke v postopkih • združitve in delitve.Kontira in knjiži določene zahtevnejše poslovne • dogodke v postopkih. finančne reorganizacije in sanacijePripravi podatke za cenilce vrednosti podjetij in • vrednosti premičnin in nepremičnin.Sodeluje pri pripravi načrta finančne reorganizacije • v postopku prisilne poravnave.Pripravi likvidacijski obračun.• S pripravo računovodskih in finančnih predračunov • sodeluje pri pripravi sanacijskih načrtov in skrbnih pregledov

5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBI Število kontaktnih ur: 78 (42 ur predavanj, 36 ur vaj).Število ur samostojnega dela: 84 (48 ur študij literature, 36 ur študija primera).Obvezna je prisotnost na vajah ter pisni izpit.

116

1. IME PREDMETA:

RAČUNOVODSTVO ZA SAMOSTOJNE PODJETNIKE

2. SPLOŠNI CILJIŠtudent spozna posebnosti knjiženja pri samostojnih podjetnikih in se usposobi za sestavljanje letnih računovodskih poročil.

3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCEŠtudent:

obvlada računovodsko obravnavanje sredstev in obveznosti do virov • sredstev pri samostojnem podjetniku,obvlada računovodsko obravnavanje prihodkov, odhodkov, stroškov in • poslovnega izida pri samostojnem podjetniku,pozna vsebino računovodskega standarda za samostojne podjetnike in • ostale standarde, ki so v povezavi z njim,organizira in izvaja kontrolo podatkov in notranji nadzor nad pravilnostjo • računovodskega evidentiranja podatkov in posredovanjem računovodskih informacij,sodeluje pri uvajanju programov za knjiženje pri samostojnem podjetniku.•

117

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

4. OPERATIVNI CILJIINFORMATIVNI CILJIŠtudent:

FORMATIVNI CILJIŠtudent:

Spozna posebnosti registracije in delovanja samo-• stojnega podjetnika.Razume in loči ekonomske kategorije po posebnem • računovodskem standardu za samostojne podjetnike.Spozna različne temeljne in izvedene knjigovodske • listine za samostojnega podjetnika in vsebino teh listin.Spozna koncepte in veščine delovnega procesa pri • vodenju poslovnih knjig za samostojnega podjetnika posameznika (v nadaljevanju s.p.).Razlikuje med posameznimi vrstami sredstev in obve-• znosti v računovodstvu samostojnega podjetnika:

neopredmetena dolgoročna sredstva,• opredmetena osnovna sredstva,• dolgoročne in kratkoročne finančne naložbe, • zaloge, terjatve in denarna sredstva, • dolgove in dolgoročne rezervacije.•

Spozna evidence na področju pritokov in odtokov • denarnih sredstev med podjetjem in gospodinjstvom.Obvlada prihodke, odhodke, stroške amortizacije, • stroške materiala in storitev, stroške dela in vrste poslovnih izidov

Izdela interni kontni plan za vodenje računovodstva s. p..• Kontira vse poslovne dogodke.• Izdela računovodske usmeritve za s. p..• Sestavlja različne temeljne in izvedene knjigovodske • listine.Evidentira poslovne dogodke v glavno knjigo.• Usklajuje stanja pomožnih knjig s stanji v glavni knjigi.• Usklajuje stanja z zunanjimi poslovnimi partnerji.• Izdela računovodska poročila za s.p. za različne • zunanje uporabnike.Izdela računovodske izkaze za s.p..• Izvaja kontrolo računovodskih listin.• Organizira, vodi in nadzira arhiviranje knjigovodskih • listin.Predlaga spremembe in izboljšave informacijskega • sistema in tehnologije v skladu z razvojem stroke.

5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBIŠtevilo kontaktnih ur: 60 (42 ur predavanj, 18 ur laboratorijskih vaj).Število ur samostojnega dela: 84 (48 ur študij literature, 24 ur študija primera, 12 ur priprava seminarske naloge).Obvezna je prisotnost na vajah, priprava in zagovor seminarske naloge ter pisni izpit.

118

1. IME PREDMETA:

POSLOVNI PROCESI

2. SPLOŠNI CILJIŠtudent:

spozna analizo poslovnih procesov,• usvoji pomen izboljšav v poslovnih procesih,• spozna načela in načine nadzora nad izvajanjem poslovnih procesov.•

3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCEŠtudent se usposobi za:

spremljanje poslovnih procesov,• kontrolo pravilnosti dela, izvajanje navodil in delovnih postopkov v enoti / • oddelku,preverjanje in nadziranje proizvodnega procesa,• uvajanje izboljšav in spreminjanje tehnične dokumentacije,• sodelovanje pri planiranju, razvoju in oblikovanju (poslovnih) delovnih pro-• cesov, sistemov in rešitev ter po potrebi predlaga ukrepe za racionalizacijo in omejevanje stroškov,izdelovanje in sestavljanje ter ažuriranje sistemskih dokumentov, poročil, • predlogov in navodil ter izvajanje,organiziranje, izvajanje in kontrola izvajanja projektov ter zagotovljanje • resursov za izvajanje poslovnih procesov (kadri, f inance, materialni pogoji, infrastruktura, …),organiziranje, pripravo, usklajevanje in vodenje delovnih procesov v skladu • s pravili in navodili poslovanja,spremljanje novosti na področju in skrb za posodabljanje poslovanja, stroj-• ne in programske opreme.

119

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

4. OPERATIVNI CILJIINFORMATIVNI CILJIŠtudent:

FORMATIVNI CILJIŠtudent:

Se seznani s pojmom procesne organizacije ter pred-• nostmi in slabostmi le-te.Spozna temeljne elemente procesa in delitev procesov.• Spozna orodja za ponazarjanje poslovnih procesov.• Se seznani z načini merjenja in vrednotenja poslovnih • procesov.Spozna metode za izboljševanje poslovnih procesov.• Spozna vlogo menedžmenta v celovitem procesov • poslovanja. Pozna načine in možnosti optimizacije poslovnih • procesov.

Planira, koordinira in nadzira delo v poslovnih • procesih.Uvaja metodiko poslovnih procesov v poslovanje.• Izboljšuje poslovne procese z različnimi metodami.• Uporablja računalniške programe za načrtovanje, • nadziranje in spremljanje delovnih procesov.Uporablja postopke za racionalno rabo energije, • materiala in časa.

5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV Število kontaktnih ur: 78 (42 ur predavanj, 36 ur vaj).Število ur samostojnega dela: 84 (48 ur študij literature, 24 ur študija primera, 12 ur priprava seminarske naloge).Obvezna je prisotnost na vajah, priprava in zagovor seminarske naloge ter pisni izpit.

120

1. IME PREDMETA:

EKOLOGIJA

2. SPLOŠNI CILJIŠtudent:

se zaveda pomena varovanja okolja, in ekološkega osveščanja zaposlenih• pozna zakonodajo na področju varstva okolja.•

3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCEŠtudent:

spremlja in izvaja ekološke predpise,• seznanja sodelavce z novostmi na področju ekoloških in varnostnih predpisov,• planira, organizira, izvaja in nadzira »ekološko obnašanje« organizacije• se usposobi za uporabo sodobnih konceptov varovanja okolja in okoljskih • standardov.

121

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

4. OPERATIVNI CILJIINFORMATIVNI CILJIŠtudent:

FORMATIVNI CILJI:Študent:

Se seznani s pojmom ekologije, sonaravnega in • trajnostnega razvoja.Spozna osnovne pravne vidike na področju ekologije • in varstva okolja.Spozna pomen strateških odločitev v zvezi z varova-• njem okolja.Spozna pomen ekoloških standardov• Spozna okoljski življenjski cikel proizvodov.• Se seznani s strateškimi usmeritvami ravnanja z • odpadki v EU.Seznani se z ekološkimi zahtevami v zvezi z ostanki • in embalažo.

Prepričan osvešča sodelavce o pomenu varstva okolja • pri poslovanju organizacije.Spremlja in uporablja zakonodajo in predpise na • področju ekologije in varstva okolja in sodeluje pri strateških ekoloških odločitvah.Uporablja postopke racionalizacije odpadkov okolje-• varstvene standarde.Razlikuje med pomenom standardov ISO.•

5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV Število kontaktnih ur: 84 (42 ur predavanj, 42 ur vaj).Število ur samostojnega dela: 84 (36 ur študij literature, 36 ur študija primera, 12 ur priprava seminarske naloge).Obvezna je prisotnost na vajah, priprava in zagovor seminarske naloge ter pisni izpit.

122

1. IME PREDMETA:

ERGONOMIJA IN VARSTVO PRI DELU

2. SPLOŠNI CILJIŠtudent:

pridobi sposobnost zagotavljanja ustreznega varstva in zdravja pri delu,• si prizadeva za ergonomsko oblikovanje delovnih mest in humanizacijo • dela,obvlada zakonitost poslovanja z vidika ergonomije in varstva pri delu.•

3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCEŠtudent je usposobljen:

za izvajanje dodatnih opravil po nalogu nadrejenega v okviru delovnega • mesta,za nadziranje stanja sredstev za varnost pri delu in izvajanje postopkov v • zvezi s tem,za reševanje težav v primeru poškodb sodelavcev,• skrbeti za izvedbo dela v skladu s predpisi o varnosti in zdravju pri delu,• za seznanjanje in informiranje sodelavcev s predpisi in navodili,• za planiranje, organiziranje, izvajanje in nadzor varnosti delovnega okolja,• za seznanjanje in informiranje sodelavcev z novostmi na področju ekoloških • in varnostnih predpisov,za spremljanje novosti na področju ergonomije in humanizacije dela ter po • potrebi predlaganje ustreznih rešitev,za sodelovanje/planiranje, organiziranje, izvajanje in nadzor delovnega • okolja podjetja z vidika zagotavljanja ergonomije delovnih mest in varstva delavcev

123

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

4. OPERATIVNI CILJIINFORMATIVNI CILJIŠtudent:

FORMATIVNI CILJI:Študent:

Se seznani s pojmom ergonomije dela.• Spozna osnovne pravne vidike in predpise ter metode • za izboljšave na področju ergonomije, varstva pri delu, požarnega varstva in varovanja zdravja.Spozna ukrepe v primeru izrednih dogodkov in se • seznani z ustreznimi postopki in standardi;

Sodeluje pri ergonomskem oblikovanju delovnih • mest.Uporablja zakonodajo in predpisane standarde • ergonomije in varstva pri delu.Ustrezno ukrepa v primeru izrednih dogodkov • v delovnem procesu (nesreče pri delu, poklicne bolezni,….).Izvaja aktivnosti v zvezi z zdravniškimi pregledi.• Spremlja in implementira novosti na področju • ergonomije in varstva pri delu.Organizira izpite iz VPD.• Zagotavlja opremljenost delovnih procesov z ustre-• znimi varnostnimi oznakami.

5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV Število kontaktnih ur: 114 (48 ur predavanj, 42 seminarskih vaj, 24 ur laboratorijskih vaj).Število ur samostojnega dela: 96 (60 ur študij literature, 36 ur študija primera).

Obvezna je prisotnost na vajah ter pisni izpit.

124

1. IME PREDMETA:

PODJETNIŠTVO

2. SPLOŠNI CILJIŠtudent:

pridobi usposobljenost ustvarjanja pogojev za razvijanje novih idej v pod-• jetju,razvija ustrezno pozornost skrbi za podjetniško miselnost na vseh nivojih v • podjetju,pridobi osnovna znanja za oblikovanje in izvajanje poslovnih načrtov.•

3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCEŠtudent bo usposobljen za:

zbiranje, analiziranje in razumevanje podjetniških situacij,• iskanje novih proizvodov in storitev,• iskanje novih pristopov nastopa na trgu,• sprejemanje odločitev v pogojih tveganja.•

125

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

4. OPERATIVNI CILJIINFORMATIVNI CILJIŠtudent:

FORMATIVNI CILJI:Študent:

Spozna osnove podjetništva in podjetniške • miselnosti.Spozna pojavne oblike podjetništva. Spozna, katere • so ključne lastnosti podjetnikov. Spozna, kako in kje iskati podjetniške ideje.• Spozna, kako izluščiti idejo, ki postane podjetniška • priložnost. Spozna načine generiranja in vrednotenja podjetni-• ških idej.Spozna pomen, vsebino in načine poslovnega • načrtovanja.Povezuje znanje različnih strok in spozna pomen • timskega dela. Spozna pomen postavljanja in doseganja ciljev. •

Ustvarja in ocenjuje podjetniške ideje glede na • možnosti realizacije v podjetniške priložnosti ter zagovarja svoje odločitve.Prepoznava potrebe kupcev na trgu storitev in • izdelkov.Načrtuje in aktualizira plan podjetniške dejavnosti • ter sprejema odgovornost uresničevanje podjetniških pobud.Izdela poslovni načrt.•

5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV Število kontaktnih ur: 108 (24 ur predavanj, 84 ur vaj).Število ur samostojnega dela: 48 (24 ur študij literature, 12 ur študija primera, 12 ur priprava seminarske naloge.).Obvezna je prisotnost na vajah, priprava in zagovor projektne naloge ter pisni izpit.

126

1. IME PREDMETA:

ANALIZA POSLOVANJA

2. SPLOŠNI CILJIŠtudent je:

usposobljen analiziranja poslovnih procesov in delegiranja ustreznih pri-• stojnosti in odgovornosti,vešč predlogov ustreznih ukrepov za učinkovitejše poslovanje,• sposoben pripraviti načrt dela, • usposobljen za spremljanje in uporabo zakonodaje ter predpisov na svojem • delovnem področju.

3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCEŠtudent:

analizira izvajanje delovnih procesov ter ugotavlja in odkriva probleme in • slabosti ter predlaga ustrezne rešitve,sodeluje pri analiziranju in ugotavljanju kazalnikov poslovanja ter pri pri-• pravi ustreznih poročil, predlogov in navodil,predlaga ukrepe za racionalizacijo procesov in omejevanje stroškov,• sodeluje pri snovanju, analiziranju in vrednotenju kazalnikov poslovanja,• seznanja odgovorne sodelavce z učinkovitostjo procesov in predlaga ukrepe,• pripravlja ali sodeluje pri izdelavi načrta dela; •

127

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

4. OPERATIVNI CILJIINFORMATIVNI CILJIŠtudent:

FORMATIVNI CILJI:Študent:

Spozna kompleksnost in zakonodajo s področja • analize poslovanja.Spozna metode in orodja za analizo poslovanja.• Spozna osnovne ekonomske kazalnike merjenja • uspešnosti in učinkovitosti poslovanja.Spozna informacijski vidik analize poslovanja.• Spozna osnove teorije odločanja v organizaciji. • Pozna osnovne načine in elemente načrtovanja • aktivnosti.Pozna vire za izpolnitev načrta.•

Izračuna, analizira in interpretira kazalnike poslova-• nja z vidika lastnikov, zaposlenih, kupcev in okolja.Izbere relevantne informacije za odločanje.• Izbira ustrezne poslovne odločitve, • Upravlja evidence poslovanja posamezne organizacij-• ske enote in posodablja informacijsko podporo,Spremlja in uporablja zakonodajo in predpise na • področju analize poslovanja.

5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV OZIROMA POSEBNOSTI V IZVEDBIŠtevilo kontaktnih ur: 96 (42 ur predavanj, 36 seminarskih vaj, 18 ur laboratorijskih vaj).Število ur samostojnega dela: 84 (48 ur študij literature, 36 ur študija primera).

Obvezna je prisotnost na vajah ter pisni izpit.

128

1. IME PREDMETA:

PSIHOLOGIJA DELA

2. SPLOŠNI CILJIŠtudent:

spozna psihološke dejavnike dela,• pridobi sposobnost proučevanja vplivov osebnosti na učinkovitost dela,• pridobi sposobnost soustvarjanja razmer za ustrezno organizacijsko klimo.•

3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCEŠtudent je usposobljen za:

opazovanje odnosov in pojavov v delovnem okolju,• presojanje pomembnosti različnih delovnih nalog in racionalno organiziranje • dela,prilagajanje in ustrezno reagiranje v kritičnih situacijah,• za samokritično/kritično mišljenje in predvidevanje posledic svojih dejanj,• uporabo tehnike ustvarjalnega mišljenja v smislu uvajanja sodobnih rešitev, • spremljanje novosti na strokovnem področju in načrtovanje lastega procesa • vseživljenjskega učenja,prepoznavanje stresorjev v delovnem okolju in uporabljanje tehnike za zmanj-• ševanje napetosti,

129

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

4. OPERATIVNI CILJIINFORMATIVNI CILJIŠtudent:

FORMATIVNI CILJI:Študent:

Spozna predmet in metodologijo psiholoških • raziskovanj.

Uporablja osnovne metode raziskovanja.•

Seznani se s področjem osebnosti ter duševnimi • procesi. Pozna svoje osebnostne lastnosti in osnovne metode • za spoznavanje drugih.Pozna dejavnike za načrtovanje mišljenja.•

Razume pomen dejavnikov, ki vplivajo na razvoj • osebnosti.

Usvoji temeljne pojme s področja psihologije dela, • spozna stresorje pri delu in možne antistresne ukrepe

Samostojno organizira delo ter opredeli psihološke • dejavnike, ki vplivajo na uspešnost.Praktično uporabi vsaj eno tehniko za zmanjševanje • napetosti.

Seznani se z zakonitostmi skupinske dinamike, in • dinamiko; ustvarjalnega in pozitivnega učenja

Je usposobljen za sodelovanje v manjših skupinah.• Uporablja vsaj eno od tehnik ustvarjalnega mišljenja • v delovnem okolju. Evalvira nove ideje – jih kritično ovrednoti.•

Spozna različne načine vodenja in odločanja, vloge • vodij in njihove vedenjske vzorce. Seznani se z načini motiviranja zaposlenih in sodob-• nimi metodami odločanja.

Razume odnose in relacije vodja – podrejeni. • Opazuje in prepoznava stile vodenja.• Načrtuje oziroma postavlja cilje ob upoštevanju vseh • znanih kriterijev za kvalitetno opredelitev ciljev.

5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV Število kontaktnih ur: 90 (30 ur predavanj, 36 ur seminarskih vaj, 24 ur laboratorijskih vaj).Število ur samostojnega dela: 60 (36 ur študij literature, 24 ur študija primera).

Obvezna je prisotnost na vajah ter pisni izpit.

130

1. IME PREDMETA:

DELO S STRANKAMI

2. SPLOŠNI CILJIŠtudent:

pridobiva veščine sodelovanja s strankami in sodelavci,• razvija veščine izgradnje medsebojnih vezi, partnerstev oziroma trajnih • poslovnih odnosov,spozna poslovni bonton in se zaveda pomena etičnega odnosa s • strankami in sodelavci,se zaveda pomena in varovanja osebnih podatkov.•

3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCE Študent si pridobi sposobnosti:

poznavanja različnih prodajnih poti za f inančne produkte in storitve,• komuniciranja s strankami (pogovor, svetovanje, reševanje konfliktov),• zavedanja pomena svoje lastne podobe pri delu s strankami,• vodenja tima za delo s strankami,• vzpostavitve, izgradnje in vodenja odnosov s strankami,• upravljanja odnosov s strankami,• aktivnega poslušanja,• vodenja pogovorov,• ravnanja v skladu s poklicnim in etičnem kodeksom ter poslovnim bonto-• nom,trženja f inančnih produktov,• reševanja reklamacij.•

131

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

INFO

RM

AT

IVN

I CIL

JIŠt

uden

t:FO

RM

AT

IVN

I CIL

JIŠt

uden

t:

Spoz

na ra

zličn

e nač

ine p

roda

je st

orite

v: •

prod

ajni

pro

ces,

• os

ebna

pro

daja

,•

timsk

a pro

daja

,•

navs

križn

a pro

daja

.• Sp

ozna

pon

udbo

pro

dukt

ov in

•

pozn

a izd

elke i

n st

oritv

e.Se

sezn

ani z

vode

njem

stiko

v s st

rank

ami:

• tip

i stra

nk,

• od

nos d

o st

rank

,•

spre

jeman

je st

rank

,•

učin

kovit

a pre

dsta

vitev

,•

obvla

dova

nje t

ežav

nih

situa

cij.

• Sp

ozna

znač

ilnos

ti us

pešn

ega t

ržni

ka st

orite

v:•

oseb

ne zn

ačiln

osti,

• izg

led »p

roda

jalca

«.•

Upor

ablja

stro

kovn

e poj

me.

• Ra

zum

e raz

lične

nač

ine t

ržen

ja, n

jegov

pom

en za

pod

jetje

in ga

pov

ezuj

e •

z odn

osom

do

stra

nk.

Zna o

bliko

vati

ponu

dbo

banč

nih

prod

ukto

v za

dol

očen

segm

ent s

trank

.•

Kom

unici

ra z

razli

čnim

i tip

i stra

nk.

• Zn

a pre

dsta

viti p

onud

bo in

vodi

ti ra

zgov

ore s

stra

nkam

i.•

Se zn

a ure

diti

in vz

buja

ti za

upan

je pr

i stra

nkah

.•

Spoz

na vo

denj

e trž

nih

aktiv

nost

i:•

načr

tova

nje,

nadz

or, a

kcija

,•

post

avlja

nje u

činko

vite p

roda

je,•

uspo

sabl

janj

e,•

razv

oj ka

drov

v pr

odaj

i,•

vode

nje p

roda

je,•

mot

ivacij

a pro

daja

lcev.

•

Zna o

rgan

izira

ti vo

diti

tržn

e akt

ivnos

ti in

spre

jemat

i odl

očitv

e.

• Se

skrb

eti in

nač

rtov

ati z

a raz

voj s

voje

karie

re.

• M

otivi

ra lju

di o

koli s

ebe i

n so

delu

je v

razp

rava

h.•

4. OPERATIVNI CILJI

132

INFO

RM

AT

IVN

I CIL

JIŠt

uden

t:FO

RM

AT

IVN

I CIL

JIŠt

uden

t:

Razli

čne s

kupi

ne st

rank

.•

Razli

ke m

ed st

rank

ami (

fizičn

imi in

pra

vnim

i ose

bam

i).•

Zadr

žke i

n tv

egan

ja st

rank

v od

nosu

s ce

no st

orite

v.•

Osn

ove v

zpos

tavit

ve in

izgr

adnj

e odn

osov

s st

rank

ami.

• Ka

kovo

sti s

torit

ev.

• Ži

vljen

jski c

ikel o

dnos

ov s

stra

nkam

i.•

Delo

s klj

učni

mi k

upci.

•

Razli

kuje

stra

nke (

fizičn

e in

prav

ne o

sebe

).•

Zna p

rilag

oditi

pon

udbo

pot

reba

m in

prič

akov

anjem

fizič

nih

in p

ravn

ih

• os

eb.

Zna n

a pra

vilen

in ra

zum

ljiv n

ačin

pre

dsta

viti s

vojo

pon

udbo

ciljn

i •

stra

nki.

Zna g

radi

ti m

edse

bojn

e odn

ose i

n m

edse

bojn

o za

upan

je.•

Grad

i in z

agot

avlja

nja k

akov

osti

banč

nih

prod

ukto

v v o

čeh

stra

nk.

• Zn

a raz

ložit

i živl

jenjsk

i cike

l ciljn

ih sk

upin

, stra

nk, s

e zav

eda d

inam

ike

• de

la s k

ljučn

imi k

upci.

Zna r

azlo

žiti p

omen

klju

čnih

kupc

ev,

kdo

so in

zaka

j so

ključ

ni ku

pci v

•

neke

m p

odjet

ju.

Upra

vljan

je s p

ričak

ovan

ji stra

nk.

• Up

ravlj

anje

z inf

orm

acija

mi z

a stra

nke.

• D

odan

o vr

edno

st pr

i izgr

adnj

i odn

osov

.•

Način

e in

met

ode s

prem

ljanj

a učin

kovit

osti

odno

sov.

• Up

ravlj

anje

odno

sov i

n ko

mun

icira

nje z

zves

timi s

trank

ami.

•

Zna p

rislu

hniti

stra

nkam

, raz

umet

i njih

ove ž

elje i

n se

zave

da p

omen

a •

upra

vljan

ja s p

ričak

ovan

ji stra

nk.

Spre

mlja

učin

kovit

ost o

dnos

ov s

stra

nkam

i.•

Prip

ravi

pred

loge

za iz

boljš

ave

• Vz

držu

je st

ik s s

trank

ami.

•

Pom

en u

činko

vitih

pog

ajan

ja.

• Zn

a opi

sati

poga

jalsk

e teh

nike

in p

ogaj

alsk

e slo

ge.

• Po

zna p

omen

pov

ezan

osti

kom

unika

cijsk

ih ve

ščin

in je

zikov

nega

znan

ja pr

i •

poga

janj

ih s

tujim

i stra

nkam

i.

Razu

me b

istvo

pog

ajan

j in p

sihol

oških

deja

vniko

v pri

poga

janj

ih in

izbi

ra

• la

stne

pog

ajal

ske t

aktik

e:je

spos

oben

oce

niti

poga

jalsk

a izh

odišč

a in

izbra

ti pr

imer

en sl

og p

oga-

• ja

nj,

obvla

da m

etod

e in

nače

la po

gaja

nj.

•

133

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV in POSEBNOSTI V IZVEDBI Število kontaktnih ur: 90 (30 ur predavanj, 60 ur vaj).Število ur samostojnega dela: 60 (36 ur študij literature, 24 ur študija primera).Obvezna je prisotnost na vajah ter pisni izpit.

134

1. IME PREDMETA:

UVOD V FINANČNE TRGE IN INSTITUCIJE

2. SPLOŠNI CILJIŠtudent

spozna vlogo in pomen delovanja f inančnega trga in institucij,• uporablja sodobne tehnologije, se pisno in ustno sporazumeva ter rešuje • probleme, usposobi se za kakovostno, smiselno in odgovorno delo,• razvija natančnost, komunikacijske in organizacijske sposobnosti.•

3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCE Študent:

se seznani s pomenom in vlogo finančnih institucij in f inančnega trga,• pridobi osnovna znanja, ki so potrebna za uspešno delo v f inančnih • institucijah, se seznani z depozitnimi in nedepozitnimi f inančnimi institucijami,• pozna storitve f inančnega trga,• se seznani s trendi na finančnem trgu v EU.•

135

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

INFO

RM

AT

IVN

I CIL

JIŠt

uden

t:FO

RM

AT

IVN

I CIL

JIŠt

uden

t:

Se se

znan

i s f

inan

čnim

sist

emom

:•

funk

cije f

inan

čneg

a sist

ema,

•

proc

es fi

nanč

nega

pos

redn

ištva

– di

rekt

ne in

indi

rekt

ne fi

nanc

e,•

finan

čni s

istem

in fi

nanč

ni tr

g, o

snov

ne d

elitv

e trg

ov (k

apita

lski-d

enar

ni,

• la

stni

ški d

olžn

iški, p

rimar

ni-se

kund

arni

,…),

Spoz

na o

snov

ne la

stno

sti n

ajbo

lj pog

ostih

fina

nčni

h in

stru

men

tov i

n ra

zlike

•

med

njim

i (de

lnice

, obv

ezni

ce, d

epoz

ite, k

redi

te, z

akla

dne m

enice

, bla

gajn

iške

zapi

se…

).

Poja

sni k

ljučn

e fun

kcije

fina

nčne

ga si

stem

a, p

roce

s fin

ančn

ega p

osre

-•

dništ

va –

dire

ktne

in in

dire

ktne

fina

nce.

Opr

edeli

fina

nčni

sist

em in

fina

nčni

trg

in o

snov

ne d

elitv

e trg

ov.

• Po

jasn

i osn

ovne

last

nost

i naj

bolj p

ogos

tih fi

nanč

nih

inst

rum

ento

v in

• ra

zlike

med

njim

i.

Spoz

na vl

ogo

bank

in d

rugih

fina

nčni

h in

stitu

cij (k

ljučn

e zna

čilno

sti f

inan

čnih

•

posr

edni

kov i

n ra

zlike

med

njim

i: dep

ozitn

e ins

tituc

ije, z

avar

oval

nice

in p

okoj

-ni

nski

skla

di, i

nves

ticijs

ki po

sred

niki

(inve

stici

jski s

kladi

in fi

nanč

ne d

ružb

e); i

n

drug

ih fi

nanč

nih

inst

itucij

– bo

rza,

bor

znop

osre

dnišk

e dru

žbe,

KDD,

..).

Spoz

na n

acio

naln

i ban

čni in

fina

nčni

sist

em, n

jegov

o st

rukt

uro

in p

oseb

no-

• st

i, ter

odn

os le

-tega

z ev

rops

kim b

ančn

im tr

gom

(s p

ouda

rkom

na b

ančn

em

siste

mu)

.

Poja

sni v

logo

ban

k in

drug

ih fi

nanč

nih

inst

itucij

(poz

na kl

jučn

e zna

čil-

• no

sti f

inan

čnih

pos

redn

ikov i

n ra

zlike

med

njim

i: dep

ozitn

e ins

tituc

ije,

zava

rova

lnice

in p

okoj

nins

ki sk

ladi

, inv

estic

ijski

posr

edni

ki.O

piše

nac

iona

lni b

ančn

i in fi

nanč

ni si

stem

, njeg

ovo

stru

ktur

o in

pos

eb-

• no

sti, t

er o

dnos

le-te

ga z

evro

pskim

ban

čnim

trgo

m.

Sezn

ani s

e s p

redp

isi, k

i ure

jajo

pod

ročje

fina

nc:

• os

novn

imi n

ačeli

pre

dpiso

v, ki

ureja

jo fi

nanč

ni si

stem

v Sl

oven

iji in

EU

(sist

em

• ev

rops

ke za

kono

daje

na p

odro

čju fi

nanč

nih

stor

itev –

tem

eljne

dire

ktive

in

ured

be n

a pod

ročju

fina

nčni

h st

orite

v in

nacio

naln

e pre

dpise

, ki s

e na t

o na

vezu

jejo

– Zak

on o

ban

čništ

vu, Z

akon

o tr

gu vr

edno

stni

h pa

pirje

v, Za

kon

o pr

epre

čeva

nju

pran

ja de

narja

, Zak

on o

pla

čilne

m p

rom

etu,

…)

vlogo

in fu

nkcij

e na

dzor

niko

v fin

ančn

ega s

istem

a v o

kviru

zako

noda

je, ki

•

ureja

nac

iona

lni f

inan

čni s

istem

(BS,

ATV

P, AZ

N, …

).

Razlo

ži os

novn

a nač

ela p

redp

isov,

ki ur

ejajo

fina

nčni

sist

em v

Slov

eniji

• in

EU

(sist

em ev

rops

ke za

kono

daje

na p

odro

čju fi

nanč

nih

stor

itev-

te-

melj

ne d

irekt

ive in

ure

dbe n

a pod

ročju

fina

nčni

h st

orite

v- in

nac

iona

lni

pred

pisi,

ki se

na t

o na

vezu

jejo-

Zak

on o

ban

čništ

vu, Z

akon

o tr

gu

vred

nost

nih

papi

rjev,

Zako

n o

prep

reče

vanj

u pr

anja

dena

rja, Z

akon

o

plač

ilnem

pro

met

u,…

).Po

jasn

i vlo

go in

funk

cije

nadz

orni

kov f

inan

čneg

a sist

ema v

okv

iru

• za

kono

daje,

ki u

reja

nacio

naln

i fin

ančn

i sist

em (B

S, A

TVP,

AZN,

…).

4. OPERATIVNI CILJI

136

INFO

RM

AT

IVN

I CIL

JIŠt

uden

t:FO

RM

AT

IVN

I CIL

JIŠt

uden

t:

Sezn

anijo

se z

dena

rno

polit

iko:

• de

narje

m in

splo

šnim

i fun

kcija

mi d

enar

ja (fu

nkcij

e, go

tovin

a – kn

jižni

den

ar,

• os

novn

i den

arni

agr

egat

i, mul

tiplik

acija

den

arja

in vl

oga b

ank p

ri te

m),

vlogo

in fu

nkcij

ami c

entra

lnih

ban

k pri

mon

etar

ni p

oliti

ki,

• ev

rops

kimi d

enar

nim

i inst

itucij

ami: E

MU,

ECB

, ESC

B in

Evr

osist

em in

odn

osi

• m

ed n

jimi,

osno

vnim

i zna

čilno

stm

i mon

etar

ne p

oliti

ke v

evro

pske

m p

rost

oru

in p

ovez

avo

• po

loža

ja in

nal

og n

acio

naln

e cen

traln

e ban

ke (B

anke

Slo

veni

je) s

polo

žajem

in

nalo

gam

i Evr

opsk

e cen

traln

e ban

ke.

Opr

edeli

poj

em d

enar

ja in

splo

šne f

unkc

ije d

enar

ja (fu

nkcij

e, go

tovin

a •

– knj

ižni d

enar

, osn

ovni

den

arni

agr

egat

i, mul

tiplik

acija

den

arja

in vl

oga

bank

pri

tem

).Po

jasn

i vlo

go in

funk

cije c

entra

lnih

ban

k pri

mon

etar

ni p

oliti

ki.

• O

pred

eli p

ojm

e kot

so ev

ro, E

MU,

ECB

, ESC

B in

Evr

osist

em in

zna

• pr

edst

aviti

odn

os m

ed n

jimi.

Poja

sni z

načil

nost

i mon

etar

ne p

oliti

ke v

evro

pske

m p

rost

oru

in zn

a po-

• ve

zati

pol

ožaj

in n

alog

e nac

iona

lne c

entra

lne b

anke

(Ban

ke S

love

nije)

s po

loža

jem in

nal

ogam

i Evr

opsk

e cen

traln

e ban

ke.

Spoz

najo

sodo

bne t

rend

e v ra

zvoj

u fin

ančn

ih tr

gov (

pove

zova

nje i

nstit

ucij,

ban

-•

čno

zava

rova

lništ

vo, u

nive

rzal

izacij

a fin

ančn

ih st

orite

v, …

) in

razv

oj fi

nanč

nih

trgov

v EU

.

Razlo

ži so

dobn

e tre

nde v

razv

oju

finan

čnih

trgo

v. •

137

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV in POSEBNOSTI V IZVEDBI Število kontaktnih ur: 114 (48 ur predavanj, 66 ur vaj).Število ur samostojnega dela: 96 (60 ur študij literature, 36 ur študija primera).

Obvezna je prisotnost na vajah ter pisni izpit.

138

1. IME PREDMETA:

TEMELJI BANČNEGA POSLOVANJA

2. SPLOŠNI CILJIŠtudent:

se usposobi za delo v banki, razume njeno vlogo, in pomen svojega dela,• uporablja sodobne tehnologije, se pisno in ustno sporazumeva ter rešuje • probleme, usposobi se za kakovostno, smiselno in odgovorno delo,• razvija natančnost, komunikacijske in organizacijske sposobnosti.•

3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCE Študent:

spoznava osnove poslovanja bank in predpise, ki urejajo bančno poslova-• nje,spoznava bančno poslovanje v zalednih službah in opravlja zahtevnejše • naloge v podpori bančnega poslovanje,spoznava produkte in storitve bank za fizične osebe,• spoznava produkte in storitve bank za pravne osebe.•

139

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

INFO

RN

AT

IVN

I CIL

JIŠt

uden

t :FO

RM

AT

IVN

I CIL

JI Št

uden

t:

Spoz

na:

vlogo

ban

ke ko

t fin

ančn

ega p

osre

dnika

, dep

ozitn

e oz.

kred

itne i

nstit

ucije

, •

banč

ne in

dru

ge fi

nanč

ne st

oritv

e ter

osn

ovne

deli

tve s

torit

ev iz

haja

joč i

z •

bila

nce,

osno

vne k

ateg

orije

v st

rukt

uri b

ilanc

e ban

ke, i

zhod

iščna

raču

novo

dska

•

nače

la, p

omen

evid

entir

anja

poslo

vnih

dog

odko

v, klj

učne

razli

ke m

ed b

ilanc

o ba

nke i

n b

ilanc

ami p

odjet

ij,

• os

novn

e vrs

te tv

egan

j in o

snov

na n

ačela

upr

avlja

nja z

njim

i (os

novn

a •

banč

na n

ačela

v tri

kotn

iku d

onos

nost

, var

nost

, lik

vidno

st; n

ačela

bo

nite

tneg

a raz

vršč

anja

stra

nk za

upr

avlja

nje k

redi

tneg

a tve

ganj

a, …

),

način

ust

varja

nja p

rihod

kov i

n do

bičk

a,

• vr

ste o

bres

tnih

mer

, •

osno

vna n

ačela

za fi

nanč

no u

speš

nost

bank

e, •

nače

la po

slovn

e etik

e v b

ančn

ištvu

,•

prod

ajne

pot

i v b

ančn

ištvu

in sp

ecifi

ka vs

ake i

zmed

njih

, •

pred

pisi

s pod

ročja

ban

čništ

va (z

a pod

ročje

ban

čništ

va, B

anke

Slo

veni

je,

• pl

ačiln

ega p

rom

eta,

dev

izno

poslo

vanj

e, itd

. kod

eksi

ravn

anja

banč

nih

dela

vcev

), po

droč

ja, k

i jih

bank

e ure

jajo

z in

tern

imi p

redp

isi o

z. pr

avili,

po

godb

e pri

prod

aji b

ančn

ih/f

inan

čnih

stor

itev,

• pr

eneh

anje

druž

be.

•

Prim

erja

osno

vno

vlogo

ban

ke ko

t fin

ančn

ega p

osre

dnika

, dep

ozitn

e oz.

• kr

editn

e ins

tituc

ije z

vloga

mi o

stal

ih fi

nanč

nih

posr

edni

kov.

Razd

eli b

ančn

e sto

ritve

po

razli

čnih

krite

rijih

in d

elite

v arg

umen

tira.

• O

braz

loži

post

avke

v ko

nkre

tni b

ilanc

i ban

ke n

a kon

kret

nem

prim

eru

•

neaž

urne

ga/ n

eust

rezn

ega k

njiže

nja d

ogod

kov p

ojas

ni p

osled

ice z

a ban

ko

in za

stra

nko.

Obr

azlo

ži po

jma m

erjen

je in

obv

lado

vanj

e tve

ganj

in a

rgum

entir

a nam

ene

• ob

eh ka

tego

rij.

Prim

erja

dono

snos

t in

tveg

anje

v ban

čništ

vu.

• Ut

emelj

i cilje

bon

itetn

ega r

azvr

ščan

ja st

rank

.•

Opr

edeli

nač

ine,

kako

ban

ka u

stva

ri pr

ihod

ke in

dob

iček.

• Izr

ačun

a raz

lične

vrst

e obr

esti.

•

Na p

rimer

u po

datk

ov o

pos

lova

nju

dolo

čene

ban

ke o

pred

eli n

jeno

finan

čno

• us

pešn

ost.

Ravn

a skla

dno

z nač

eli p

oslo

vne e

tike

in a

rgum

entir

a, za

kaj je

etičn

o •

ravn

anje

pom

embn

o.Na

prim

eru

konk

retn

ih ra

vnan

j in tr

ansa

kcij o

braz

loži

sum

pra

nja d

enar

ja.

• Na

konk

retn

ih p

rimer

ih n

eetič

nega

ravn

anja

pred

stav

i pos

ledice

in sa

nkcij

e.•

Pred

stav

i pre

dnos

ti in

pom

anjkl

jivos

ti vs

ake i

zmed

pro

dajn

ih p

oti.

• D

efin

ira p

odro

čja, k

i jih

drža

va n

a pos

amez

nih

podr

očjih

ban

čneg

a po-

• slo

vanj

a ure

ja z z

akon

i in p

odza

kons

kimi a

kti t

er o

braz

loži

glavn

o vs

ebin

o ur

editv

e.Sp

oštu

je na

čelo

zako

nito

sti p

ri op

ravlj

anju

vseh

stor

itev i

n po

veže

konk

re-

• tn

e krš

itve s

sank

cijam

i za b

anko

in za

dela

vca b

anke

.Se

stav

i pog

odbo

kot z

aklju

ček p

osto

pka p

roda

je do

loče

ne b

ančn

e sto

ritve

.•

Pove

že ko

nkre

ten

prim

er p

rene

hanj

a obs

toja

prav

ne o

sebe

s po

stop

ki, ki

jih

• je

dolžn

a izv

esti

bank

a.

4. OPERATIVNI CILJI

140

INFO

RN

AT

IVN

I CIL

JIŠt

uden

t :FO

RM

AT

IVN

I CIL

JI Št

uden

t:

Pozn

a pro

dukt

e in

stor

itve z

a fizi

čne o

sebe

:vr

ste b

ančn

ih st

orite

v, ki

jih la

hko

bank

a pon

udi s

trank

am (f

izičn

im o

se-

• ba

m),

goto

vinsk

o po

slova

nje i

n po

stop

ki,

• tra

nsak

cijsk

i (os

ebni

) rač

un in

njeg

ove o

snov

ne la

stno

sti, v

rste

raču

nov (

gle-

• de

na s

egm

ent s

trank

) in

post

opki

odpi

ranj

a, vo

denj

a in

zapi

ranj

a rač

unov

, izt

erja

ve, b

loka

de,

stor

itve p

lačil

nega

pro

met

a,

• tr

ansa

kcije

, ki ji

h ba

nka o

prav

i bre

z sog

lasja

imet

nika

raču

na, p

oseb

ej •

izvrš

be (s

odne

, dav

čne,

carin

skih

org

anov

),st

oritv

e v o

kviru

kart

ičneg

a pos

lova

nja,

• os

novn

i var

čeva

lni p

rodu

kti, m

otivi

, zar

adi k

ater

ih so

fizič

ne o

sebe

zain

tere

-•

siran

e zan

je, r

azlik

e med

poj

mi »

varč

evan

je« in

»inv

estir

anje«

,vr

ste p

osoj

il/ kr

edito

v za

fizičn

e ose

be, z

avar

ovan

ja po

sojil,

• po

stop

ki za

neh

ipot

ekar

ne in

hip

otek

arne

kred

ite za

fizič

ne o

sebe

in p

ove-

• za

ni p

ravn

i vid

iki (p

roce

s kre

ditir

anja)

,dr

uge s

torit

ve, k

i jih

bank

e nud

ijo p

rivat

nim

stra

nkam

/fizi

čnim

ose

bam

•

(naj

em se

fov,

borz

no p

osre

dništ

vo, s

veto

vanj

e, hi

brid

ni p

rodu

kti –

pov

ezav

e z z

avar

oval

nica

mi in

dru

gimi f

inan

čnim

i inst

itucij

ami),

pojem

in d

ejavn

ost

»fin

ančn

ega n

ačrt

ovan

ja«, o

sebn

e obr

avna

ve in

priv

a-•

tneg

a ban

čništ

va za

fizič

ne o

sebe

,os

novn

a tve

ganj

a, ki

jih b

ančn

i pro

dukt

i pre

dsta

vljaj

o za

fizič

ne o

sebe

in

• m

ehan

izmi z

a zm

anjše

vanj

e teh

tveg

anj,

osno

ve d

avčn

ih vi

diko

v, ki

jih b

ančn

e sto

ritve

pre

dsta

vljaj

o za

stra

nke.

•

Iden

tifici

ra p

otre

be st

rank

e in

banč

ne st

oritv

e, s k

ater

imi b

anka

lahk

o za

do-

• vo

lji st

rank

ine p

otre

be.

Poslu

je z g

otov

ino

in p

repo

znav

a pon

ared

ke d

omač

e in

tuje

valu

te.

• O

bvla

da p

osto

pek o

dprt

ja, v

oden

ja in

zapr

tja ra

čuna

.•

Razli

kuje

stor

itve p

lačil

nega

pro

met

a, ki

so n

a raz

pola

go fi

zični

m o

seba

m

• in

poz

na o

snov

ne p

osto

pke z

a njih

ovo

izvaj

anje

izved

e eno

stav

en p

osto

pek i

zvrš

be•

Izved

e pos

tope

k pro

daje

kart

ice*,

nar

očila

kart

ice, o

dobr

itve l

imita

, blo

ka-

• de

kart

ice, u

stre

zno

ravn

a v p

rimer

u zlo

rab.

Izv

ede p

osto

pek s

klen

itve d

oloč

ene s

torit

ve s

podr

očja

varč

evan

ja (d

epoz

i-•

te, v

arče

valn

e rač

une,

vzaj

emne

skla

de, n

alož

bena

zava

rova

nja,

…)*

, poj

asni

m

otive

, zar

adi k

ater

ih so

fizič

ne o

sebe

zain

tere

siran

e zan

je.Na

šteje

in o

pred

eli ra

zličn

e vrs

te p

osoj

il/ kr

edito

v za

fizičn

e ose

be gl

ede n

a •

njih

ove p

otre

be p

o fin

ancir

anju

in d

ruge

last

nost

i. Izv

ede p

osto

pek o

dobr

itve p

otro

šnišk

ega i

n st

anov

anjsk

ega k

redi

ta*

vklju

č-•

no z

ustre

znim

zava

rova

njem

(izr

ačun

a odp

lačil

no sp

osob

nost

, anu

itete

, in

terk

alar

ne o

bres

ti in

dru

ge vr

ste o

bres

ti).

Poja

sni p

ojem

in d

ejavn

ost

»fin

ančn

ega n

ačrt

ovan

ja«, o

sebn

e obr

avna

ve in

•

priva

tneg

a ban

čništ

va za

fizič

ne o

sebe

, ter

arg

umen

tira p

omen

uve

dbe t

eh

stor

itev v

ban

čno

poslo

vanj

e.Na

konk

retn

ih p

rimer

ih d

efin

ira o

snov

na tv

egan

ja, k

i jih

banč

ne st

oritv

e •

pred

stav

ljajo

za fi

zične

ose

be in

pre

dsta

vi m

ehan

izme z

a zm

anjše

vanj

e teh

tv

egan

j. Za

vsak

prim

er sk

lenjen

e ban

čne s

torit

ve p

reds

tavi

davč

ni vi

dik t

e sto

ritve

. •

Na ko

nkre

tnih

prim

erih

s po

droč

ja vs

eh vr

st ba

nčni

h st

orite

v pre

dvid

i situ

-•

acije

in tr

ansa

kcije

, ki b

i lahk

o ka

zale

na su

m p

ranj

a den

arja

.

Pozn

a pro

dukt

e za p

ravn

e ose

beba

nčno

pos

redn

ištvo

gled

e na v

eliko

st go

spod

arsk

e dru

žbe,

gled

e na n

jene

• fin

ančn

e pot

rebe

in o

bseg

pos

lova

nja,

tra

nsak

cijsk

i (po

slovn

i) ra

čun

(vrs

te, l

astn

osti)

in p

osto

pki, k

i jih

bank

e •

vodi

jo z

raču

nom

za p

ravn

e ose

be; a

dmin

istra

tivni

pro

ces v

zvez

i s st

oritv

ijo,

stor

itve p

lačil

nega

pro

met

a in

plač

ilnim

i inst

rum

enti

za p

ravn

e ose

be (d

oma-

• či,

čezm

ejni, m

edna

rodn

i) in

osn

ove p

lačil

nih

siste

mov

(dom

ači, e

vrop

ski),

os

nove

dok

umen

tarn

ih p

lačil

nih

stor

itev (

ček,

akr

editi

v, in

kaso

) in

inst

ru-

• m

ento

v zav

arov

anja

plač

il (ga

ranc

ije, m

enice

),ko

ncep

t gen

erira

nja p

oziti

vneg

a den

arne

ga to

ka

• de

pozit

i za g

ospo

dars

ke d

ružb

e, ki

jih b

anke

pon

ujaj

o za

nal

agan

je te

h •

pres

ežko

v os

nove

fina

ncira

nja p

odjet

ij – n

otra

nje i

n zu

nanj

e, st

rate

gije f

inan

ciran

ja po

•

ročn

osti

in p

otre

bah

kred

iti z

a pra

vne o

sebe

, ki ji

h ba

nka n

udi g

lede n

a pot

rebe

po

finan

ciran

ju,

• ro

čnos

ti, n

amen

u,

osno

vne z

načil

nost

i dru

gih st

orite

v, ki

jih b

anke

nud

ijo p

ravn

im o

seba

m

• (fa

ktor

ing,

lizin

g, za

kladn

ištvo

, inv

estic

ijsko

ban

čništ

vo, …

),ra

zlike

in p

odob

nost

i med

fina

nčni

mi p

otre

bam

i pre

biva

lstva

in p

odjet

ij ter

•

razlo

ge za

varč

evan

je/in

vest

iranj

e,os

nove

pos

lova

nja b

anke

z dr

ugim

i fin

ančn

imi in

stitu

cijam

i (m

edba

nčni

trg

• de

narja

, fin

ančn

i kre

diti,

..).

Na o

snov

i pod

atko

v o ko

nkre

tni g

ospo

dars

ki dr

užbi

prip

ravi

pred

log

• po

nudb

e opr

avlja

nja b

ančn

ih st

orite

v in

ga a

rgum

entir

a.O

dpre

tran

sakc

ijski

raču

n in

izve

de p

osto

pke,

ki jih

ban

ke vo

dijo

z ra

čuno

m

• za

pra

vne o

sebe

.O

prav

i pos

amez

ne st

oritv

e pla

čilne

ga p

rom

eta i

n up

orab

i ust

rezn

e pla

čilne

•

inst

rum

ente

za p

ravn

e ose

be.

Pred

stav

i kon

kret

ne p

oslo

vne s

ituac

ije v

podj

etjih

, pri

kate

rih se

poj

avi

• po

treba

po

upor

abi d

okum

enta

rnih

pla

čilni

h st

orite

v ter

situ

acije

, pri

kate

rih je

pot

rebn

o up

orab

iti in

stru

men

te za

zava

rova

nje p

lačil

, pre

dsta

vi zn

ačiln

osti

teh

inst

rum

ento

v. Sk

lene d

epoz

it za

gosp

odar

sko

druž

bo.

• Ra

zum

e, da

je fi

nanc

iranj

e gos

poda

rske

dru

žbe c

elost

en ko

ncep

t in

so

• st

oritv

e vgr

ajen

e v f

inan

čno

stru

ktur

o go

spod

arsk

e dru

žbe.

Pred

stav

i raz

loge

za za

varo

vanj

e kre

dito

v in

osno

vne n

ačin

e zav

arov

anja

•

kred

itov p

ravn

ih o

seb.

Ra

zloži

situa

cije,

pri k

ater

ih je

mog

oče p

otre

be p

ravn

ih o

seb

zado

voljit

i s

• st

oritv

ami k

ot so

: fak

torin

g, liz

ing,

inve

stici

jsko

banč

ništ

vo.

Poja

sni r

azlik

e in

podo

bnos

ti m

ed fi

nanč

nim

i pot

reba

mi p

rebi

valst

va in

•

podj

etij t

er ra

zloge

za va

rčev

anje/

inve

stira

nje

Na ko

nkre

tnih

prim

erih

s po

droč

ja vs

eh vr

st ba

nčni

h st

orite

v pre

dvid

i situ

-•

acije

in tr

ansa

kcije

, ki b

i lahk

o ka

zale

na su

m p

ranj

a den

arja

.

Spoz

na p

oslo

vanj

e ban

ke v

zaled

nih

služb

ah:

zaled

ne sl

užbe

v ba

nkah

(org

aniza

cija,

vseb

ina,

cilji

dela

zaled

nih

služb

, •

proc

esi, k

i se o

dvija

jo v

zaled

nih

služb

ah,

pove

zave

teh

proc

esov

s pr

oces

i, ki

teče

jo n

a pod

ročju

kom

ercia

le),

poro

čila z

a raz

lične

nam

ene i

n ra

zličn

e ins

tituc

ije (B

anka

Slo

veni

je, D

URS,

•

AJPE

S, U

rad

za p

repr

ečev

anje

pran

ja de

narja

, …),

pred

pisi,

iz ka

terih

izha

-ja

jo o

bvez

nost

i ban

ke za

por

očan

je, p

oroč

ila za

org

ane i

n slu

žbe

v ban

ki,

nam

en te

h po

ročil

.

Pove

že p

roce

se v

kom

ercia

lnih

služ

bah

s pro

cesi

v zal

edni

h slu

žbah

in d

efin

i-•

ra ci

lje d

elova

nja z

aled

nih

služb

.Po

veže

obv

ezno

sti b

anke

iz ra

zličn

ih za

kons

kih in

pod

zako

nskih

pre

dpiso

v s

• po

sam

ezni

mi p

oroč

ili, ki

se v

bank

i prip

ravlj

ajo.

Razu

me s

esta

vo p

odat

kovn

ih b

az in

delo

vanj

e apl

ikacij

za p

osam

ezno

•

vseb

insk

o po

droč

je.Pr

i izva

janj

u vs

eh o

prav

il raz

vija r

avna

nje k

ot je

nep

odku

pljiv

ost,

pošt

enos

t, •

dosle

dnos

t, až

urno

st, n

atan

čnos

t, sp

ošto

vanj

e zak

onov

in p

ravil

.

141

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

INFO

RN

AT

IVN

I CIL

JIŠt

uden

t :FO

RM

AT

IVN

I CIL

JI Št

uden

t:

Pozn

a pro

dukt

e in

stor

itve z

a fizi

čne o

sebe

:vr

ste b

ančn

ih st

orite

v, ki

jih la

hko

bank

a pon

udi s

trank

am (f

izičn

im o

se-

• ba

m),

goto

vinsk

o po

slova

nje i

n po

stop

ki,

• tra

nsak

cijsk

i (os

ebni

) rač

un in

njeg

ove o

snov

ne la

stno

sti, v

rste

raču

nov (

gle-

• de

na s

egm

ent s

trank

) in

post

opki

odpi

ranj

a, vo

denj

a in

zapi

ranj

a rač

unov

, izt

erja

ve, b

loka

de,

stor

itve p

lačil

nega

pro

met

a,

• tr

ansa

kcije

, ki ji

h ba

nka o

prav

i bre

z sog

lasja

imet

nika

raču

na, p

oseb

ej •

izvrš

be (s

odne

, dav

čne,

carin

skih

org

anov

),st

oritv

e v o

kviru

kart

ičneg

a pos

lova

nja,

• os

novn

i var

čeva

lni p

rodu

kti, m

otivi

, zar

adi k

ater

ih so

fizič

ne o

sebe

zain

tere

-•

siran

e zan

je, r

azlik

e med

poj

mi »

varč

evan

je« in

»inv

estir

anje«

,vr

ste p

osoj

il/ kr

edito

v za

fizičn

e ose

be, z

avar

ovan

ja po

sojil,

• po

stop

ki za

neh

ipot

ekar

ne in

hip

otek

arne

kred

ite za

fizič

ne o

sebe

in p

ove-

• za

ni p

ravn

i vid

iki (p

roce

s kre

ditir

anja)

,dr

uge s

torit

ve, k

i jih

bank

e nud

ijo p

rivat

nim

stra

nkam

/fizi

čnim

ose

bam

•

(naj

em se

fov,

borz

no p

osre

dništ

vo, s

veto

vanj

e, hi

brid

ni p

rodu

kti –

pov

ezav

e z z

avar

oval

nica

mi in

dru

gimi f

inan

čnim

i inst

itucij

ami),

pojem

in d

ejavn

ost

»fin

ančn

ega n

ačrt

ovan

ja«, o

sebn

e obr

avna

ve in

priv

a-•

tneg

a ban

čništ

va za

fizič

ne o

sebe

,os

novn

a tve

ganj

a, ki

jih b

ančn

i pro

dukt

i pre

dsta

vljaj

o za

fizič

ne o

sebe

in

• m

ehan

izmi z

a zm

anjše

vanj

e teh

tveg

anj,

osno

ve d

avčn

ih vi

diko

v, ki

jih b

ančn

e sto

ritve

pre

dsta

vljaj

o za

stra

nke.

•

Iden

tifici

ra p

otre

be st

rank

e in

banč

ne st

oritv

e, s k

ater

imi b

anka

lahk

o za

do-

• vo

lji st

rank

ine p

otre

be.

Poslu

je z g

otov

ino

in p

repo

znav

a pon

ared

ke d

omač

e in

tuje

valu

te.

• O

bvla

da p

osto

pek o

dprt

ja, v

oden

ja in

zapr

tja ra

čuna

.•

Razli

kuje

stor

itve p

lačil

nega

pro

met

a, ki

so n

a raz

pola

go fi

zični

m o

seba

m

• in

poz

na o

snov

ne p

osto

pke z

a njih

ovo

izvaj

anje

izved

e eno

stav

en p

osto

pek i

zvrš

be•

Izved

e pos

tope

k pro

daje

kart

ice*,

nar

očila

kart

ice, o

dobr

itve l

imita

, blo

ka-

• de

kart

ice, u

stre

zno

ravn

a v p

rimer

u zlo

rab.

Izv

ede p

osto

pek s

klen

itve d

oloč

ene s

torit

ve s

podr

očja

varč

evan

ja (d

epoz

i-•

te, v

arče

valn

e rač

une,

vzaj

emne

skla

de, n

alož

bena

zava

rova

nja,

…)*

, poj

asni

m

otive

, zar

adi k

ater

ih so

fizič

ne o

sebe

zain

tere

siran

e zan

je.Na

šteje

in o

pred

eli ra

zličn

e vrs

te p

osoj

il/ kr

edito

v za

fizičn

e ose

be gl

ede n

a •

njih

ove p

otre

be p

o fin

ancir

anju

in d

ruge

last

nost

i. Izv

ede p

osto

pek o

dobr

itve p

otro

šnišk

ega i

n st

anov

anjsk

ega k

redi

ta*

vklju

č-•

no z

ustre

znim

zava

rova

njem

(izr

ačun

a odp

lačil

no sp

osob

nost

, anu

itete

, in

terk

alar

ne o

bres

ti in

dru

ge vr

ste o

bres

ti).

Poja

sni p

ojem

in d

ejavn

ost

»fin

ančn

ega n

ačrt

ovan

ja«, o

sebn

e obr

avna

ve in

•

priva

tneg

a ban

čništ

va za

fizič

ne o

sebe

, ter

arg

umen

tira p

omen

uve

dbe t

eh

stor

itev v

ban

čno

poslo

vanj

e.Na

konk

retn

ih p

rimer

ih d

efin

ira o

snov

na tv

egan

ja, k

i jih

banč

ne st

oritv

e •

pred

stav

ljajo

za fi

zične

ose

be in

pre

dsta

vi m

ehan

izme z

a zm

anjše

vanj

e teh

tv

egan

j. Za

vsak

prim

er sk

lenjen

e ban

čne s

torit

ve p

reds

tavi

davč

ni vi

dik t

e sto

ritve

. •

Na ko

nkre

tnih

prim

erih

s po

droč

ja vs

eh vr

st ba

nčni

h st

orite

v pre

dvid

i situ

-•

acije

in tr

ansa

kcije

, ki b

i lahk

o ka

zale

na su

m p

ranj

a den

arja

.

Pozn

a pro

dukt

e za p

ravn

e ose

beba

nčno

pos

redn

ištvo

gled

e na v

eliko

st go

spod

arsk

e dru

žbe,

gled

e na n

jene

• fin

ančn

e pot

rebe

in o

bseg

pos

lova

nja,

tra

nsak

cijsk

i (po

slovn

i) ra

čun

(vrs

te, l

astn

osti)

in p

osto

pki, k

i jih

bank

e •

vodi

jo z

raču

nom

za p

ravn

e ose

be; a

dmin

istra

tivni

pro

ces v

zvez

i s st

oritv

ijo,

stor

itve p

lačil

nega

pro

met

a in

plač

ilnim

i inst

rum

enti

za p

ravn

e ose

be (d

oma-

• či,

čezm

ejni, m

edna

rodn

i) in

osn

ove p

lačil

nih

siste

mov

(dom

ači, e

vrop

ski),

os

nove

dok

umen

tarn

ih p

lačil

nih

stor

itev (

ček,

akr

editi

v, in

kaso

) in

inst

ru-

• m

ento

v zav

arov

anja

plač

il (ga

ranc

ije, m

enice

),ko

ncep

t gen

erira

nja p

oziti

vneg

a den

arne

ga to

ka

• de

pozit

i za g

ospo

dars

ke d

ružb

e, ki

jih b

anke

pon

ujaj

o za

nal

agan

je te

h •

pres

ežko

v os

nove

fina

ncira

nja p

odjet

ij – n

otra

nje i

n zu

nanj

e, st

rate

gije f

inan

ciran

ja po

•

ročn

osti

in p

otre

bah

kred

iti z

a pra

vne o

sebe

, ki ji

h ba

nka n

udi g

lede n

a pot

rebe

po

finan

ciran

ju,

• ro

čnos

ti, n

amen

u,

osno

vne z

načil

nost

i dru

gih st

orite

v, ki

jih b

anke

nud

ijo p

ravn

im o

seba

m

• (fa

ktor

ing,

lizin

g, za

kladn

ištvo

, inv

estic

ijsko

ban

čništ

vo, …

),ra

zlike

in p

odob

nost

i med

fina

nčni

mi p

otre

bam

i pre

biva

lstva

in p

odjet

ij ter

•

razlo

ge za

varč

evan

je/in

vest

iranj

e,os

nove

pos

lova

nja b

anke

z dr

ugim

i fin

ančn

imi in

stitu

cijam

i (m

edba

nčni

trg

• de

narja

, fin

ančn

i kre

diti,

..).

Na o

snov

i pod

atko

v o ko

nkre

tni g

ospo

dars

ki dr

užbi

prip

ravi

pred

log

• po

nudb

e opr

avlja

nja b

ančn

ih st

orite

v in

ga a

rgum

entir

a.O

dpre

tran

sakc

ijski

raču

n in

izve

de p

osto

pke,

ki jih

ban

ke vo

dijo

z ra

čuno

m

• za

pra

vne o

sebe

.O

prav

i pos

amez

ne st

oritv

e pla

čilne

ga p

rom

eta i

n up

orab

i ust

rezn

e pla

čilne

•

inst

rum

ente

za p

ravn

e ose

be.

Pred

stav

i kon

kret

ne p

oslo

vne s

ituac

ije v

podj

etjih

, pri

kate

rih se

poj

avi

• po

treba

po

upor

abi d

okum

enta

rnih

pla

čilni

h st

orite

v ter

situ

acije

, pri

kate

rih je

pot

rebn

o up

orab

iti in

stru

men

te za

zava

rova

nje p

lačil

, pre

dsta

vi zn

ačiln

osti

teh

inst

rum

ento

v. Sk

lene d

epoz

it za

gosp

odar

sko

druž

bo.

• Ra

zum

e, da

je fi

nanc

iranj

e gos

poda

rske

dru

žbe c

elost

en ko

ncep

t in

so

• st

oritv

e vgr

ajen

e v f

inan

čno

stru

ktur

o go

spod

arsk

e dru

žbe.

Pred

stav

i raz

loge

za za

varo

vanj

e kre

dito

v in

osno

vne n

ačin

e zav

arov

anja

•

kred

itov p

ravn

ih o

seb.

Ra

zloži

situa

cije,

pri k

ater

ih je

mog

oče p

otre

be p

ravn

ih o

seb

zado

voljit

i s

• st

oritv

ami k

ot so

: fak

torin

g, liz

ing,

inve

stici

jsko

banč

ništ

vo.

Poja

sni r

azlik

e in

podo

bnos

ti m

ed fi

nanč

nim

i pot

reba

mi p

rebi

valst

va in

•

podj

etij t

er ra

zloge

za va

rčev

anje/

inve

stira

nje

Na ko

nkre

tnih

prim

erih

s po

droč

ja vs

eh vr

st ba

nčni

h st

orite

v pre

dvid

i situ

-•

acije

in tr

ansa

kcije

, ki b

i lahk

o ka

zale

na su

m p

ranj

a den

arja

.

Spoz

na p

oslo

vanj

e ban

ke v

zaled

nih

služb

ah:

zaled

ne sl

užbe

v ba

nkah

(org

aniza

cija,

vseb

ina,

cilji

dela

zaled

nih

služb

, •

proc

esi, k

i se o

dvija

jo v

zaled

nih

služb

ah,

pove

zave

teh

proc

esov

s pr

oces

i, ki

teče

jo n

a pod

ročju

kom

ercia

le),

poro

čila z

a raz

lične

nam

ene i

n ra

zličn

e ins

tituc

ije (B

anka

Slo

veni

je, D

URS,

•

AJPE

S, U

rad

za p

repr

ečev

anje

pran

ja de

narja

, …),

pred

pisi,

iz ka

terih

izha

-ja

jo o

bvez

nost

i ban

ke za

por

očan

je, p

oroč

ila za

org

ane i

n slu

žbe

v ban

ki,

nam

en te

h po

ročil

.

Pove

že p

roce

se v

kom

ercia

lnih

služ

bah

s pro

cesi

v zal

edni

h slu

žbah

in d

efin

i-•

ra ci

lje d

elova

nja z

aled

nih

služb

.Po

veže

obv

ezno

sti b

anke

iz ra

zličn

ih za

kons

kih in

pod

zako

nskih

pre

dpiso

v s

• po

sam

ezni

mi p

oroč

ili, ki

se v

bank

i prip

ravlj

ajo.

Razu

me s

esta

vo p

odat

kovn

ih b

az in

delo

vanj

e apl

ikacij

za p

osam

ezno

•

vseb

insk

o po

droč

je.Pr

i izva

janj

u vs

eh o

prav

il raz

vija r

avna

nje k

ot je

nep

odku

pljiv

ost,

pošt

enos

t, •

dosle

dnos

t, až

urno

st, n

atan

čnos

t, sp

ošto

vanj

e zak

onov

in p

ravil

.

142

5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV in POSEBNOSTI V IZVEDBI Število kontaktnih ur: 84 (42 ur predavanj, 42 ur vaj).Število ur samostojnega dela: 84 (42 ur študij literature, 42 ur študija primera).

Obvezna je prisotnost na vajah ter pisni izpit.

143

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

1. IME PREDMETA:

EKONOMIJA IN POSLOVANJE PRI POSREDOVANJU NEPREMIČNIN

2. SPLOŠNI CILJIŠtudent :

zna analizirati nepremičninski trg, načrtovati in organizirati svoje delo ter • spremljati in upoštevati ustrezne zakone in predpise,razvija natančnost in vestnost pri preverjanju vsebine dokumentacije,• zaveda se pomena etičnega ravnanja pri posredovanju nepremičnin in varo-• vanja poslovne skrivnosti.

3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCE Študent je sposoben:

analizirati trg nepremičnin in napovedati spremembe,• zaznati priložnosti in oceniti ekonomske možnosti (f inanciranja, kreditira-• nja bank, varčevalne sheme, naložbene potenciale),iz analiz nepremičninskega trga in drugih virov presoditi prostorske • razmere in možnosti regionalnega razvoja,spremljati družbeno okolje in sklepati o posledicah stečajev, velikih investicij, o • vplivih ukrepov državnih organov in drugih dogodkov na nepremičninski trg,preverjati morebitne hipotekarne, služnostne in druge obremenitve nepremičnine,• naročati cenitve nepremičnin,• svetovati strankam načine plačil obveznosti v zvezi s prometom z nepremičninami, • oceniti f inančno sposobnost morebitnih kupcev,• sestavljati in izstavljati račune za opravljene posredniške storitve,• voditi dokumentacijo v skladu s predpisi.•

144

INFO

RM

AT

IVN

I CIL

JIŠt

uden

t:FO

RM

AT

IVN

I CIL

JIŠt

uden

t:

Spoz

na te

melj

ne zn

ačiln

osti

in za

koni

tost

i inve

stira

nja v

nep

rem

ičnin

e ra

zum

e log

iko in

vest

iranj

a v n

epre

mičn

ine,

• ra

zliku

je m

ed in

vest

iranj

em v

nepr

emičn

ine z

a las

tno

upor

abo

in m

ed in

vest

ira-

• nj

em ko

t obl

iko n

alož

be,

pozn

a osn

ovne

inve

stici

jske k

riter

ije.

• Spoz

na p

lačil

ni p

rom

et:

pozn

a nač

ine i

n m

etod

e pla

čila,

• po

zna p

osto

pke z

a prid

obite

v pod

atko

v o fi

nanč

nem

stan

ju su

bjek

ta.

• Spoz

na zn

ačiln

osti

nepr

emičn

insk

ega t

rga i

n za

koni

tost

i gib

anja

cen

nepr

emičn

in:

pozn

a zna

čilno

sti n

epre

mičn

in,

• po

zna z

načil

nost

i trg

a nep

rem

ičnin

,•

razu

me d

elova

nje t

rga n

epre

mičn

in,

• po

zna d

ejavn

ike p

onud

be in

pov

praš

evan

ja po

nep

rem

ičnin

ah,

• po

zna i

ndika

torje

za sp

rem

ljanj

e trg

a nep

rem

ičnin

in n

jihov

e vire

,•

pozn

a zn

ačiln

osti

nepr

emičn

insk

ih ci

klov.

•

Anal

izira

stan

je in

din

amiko

dol

očen

ega n

epre

mičn

insk

ega t

rga.

• Izd

ela n

apov

ed d

ogaj

anja

na n

epre

mičn

insk

em tr

gu.

• Pr

ipra

vi po

ročil

o o

stan

ju in

din

amiki

dol

očen

ega n

epre

mičn

insk

ega

• trg

a.

Spoz

na o

snov

ne zn

ačiln

osti

in za

koni

tost

i fin

ancir

anja

nepr

emičn

in:

pozn

a vrs

te vi

rov z

a fin

ancir

anje

nepr

emičn

in,

• po

zna p

osto

pek o

dobr

itve p

osoj

ila in

krite

rije z

a prid

obite

v,•

razli

kuje

razli

čne o

blike

dol

žnišk

ega f

inan

ciran

ja ne

prem

ičnin

,•

pozn

a stro

ške p

osam

ezni

h vir

ov fi

nanc

iranj

a,•

pozn

a zna

čilno

sti in

pos

tope

k prid

obitv

e lizi

nga,

• po

zna z

načil

nost

i in p

osto

pek r

entn

ega o

dkup

a,•

razli

kuje

med

pos

amičn

im in

mno

žični

m vr

edno

tenj

em.

•

Izrač

una m

ožno

zado

lžite

v pri

stra

nki.

• St

rank

i pre

dsta

vi m

ožne

obl

ike fi

nanc

iranj

a nep

rem

ičnin

e. •

Ovr

edno

ti st

rošk

e pos

amez

nega

vira

fina

ncira

nja.

• To

lmač

i cen

itven

a por

očila

(na p

rimer

ih).

• Izd

ela n

ačrt

trže

nja d

oloč

ene n

epre

mičn

ine.

•

spoz

na p

osto

pke v

redn

oten

ja ne

prem

ičnin

•

razli

kuje

med

pos

amičn

im in

mno

žični

m vr

edno

tenj

em n

epre

mičn

in,

• ra

zliku

je m

ed ra

zličn

imi v

rsta

mi v

redn

osti

nepr

emičn

in,

• po

zna n

ačin

e pos

amičn

ega v

redn

oten

ja ne

prem

ičnin

in n

jihov

o up

orab

nost

.• Sp

ozna

mar

ketin

ške k

once

pte p

oslo

vanj

a z n

epre

mičn

inam

i: po

zna o

snov

ne p

risto

pe k

trže

nju

nepr

emičn

in,

• zn

a izb

rati

prim

eren

pris

top

k trž

enju

nep

rem

ičnin

,•

zna o

pred

eliti

znač

ilnos

ti tr

ženj

skeg

a spl

eta p

ri ne

prem

ičnin

ah,

• zn

a zbr

ati p

odat

ek iz

javn

ih b

az in

pub

likac

ij za p

otre

be a

naliz

e raz

voja

in tr

en-

• do

v na n

epre

mičn

insk

em tr

gu.

Dob

ro p

ozna

vse

sest

avin

e pos

redn

iške p

ogod

be.

• Po

zna n

ačin

e in

met

ode p

lačil

a.•

Pozn

a po

stop

ke p

omiri

tve i

n ar

bitra

že te

r raz

like m

ed n

jima.

•

Na p

rimer

u lo

či so

dno

in iz

vens

odno

reše

vanj

e spo

rov.

•

Pozn

a osn

ove p

redp

ise s

podr

očja

javn

ih n

aroč

il in

drug

e pre

dpise

o p

roda

ji •

nepr

emičn

in ja

vneg

a sek

torja

1 (Z

akon

o ja

vnih

fina

ncah

): pr

edm

et u

reja

nja,

izjem

e, po

jem n

aroč

nika

, vre

dnos

t nar

očila

, obs

eg (

bla-

• go

, sto

ritve

), vr

ste p

osto

pkov

(odp

rti, o

meje

ni, p

osto

pek s

pog

ajan

ji),

• na

čin p

ridob

ivanj

a in

razp

olag

anja

z stv

arni

m p

rem

ožen

jem d

ržav

e in

občin

•

(uve

dba,

zaklj

uček

pos

topk

a met

ode r

azpo

laga

nja,

pos

tope

k raz

pola

ganj

a,

inte

rni in

zuna

nji t

rg).

Pozn

a osn

ovne

zava

rova

lnišk

e pog

oje.

•

Anal

izira

pra

ktičn

e prim

ere m

ožni

h za

varo

vanj

nep

rem

ičnin

:•

spre

mlja

javn

e raz

pise

in iz

vršb

e ter

sode

luje

z izv

ajal

ci ra

zpiso

v,•

sam

osto

jno

prev

erja

velja

vnos

t zav

arov

alni

h po

lic za

obv

ezno

odš

ko-

• dn

insk

o od

govo

rnos

t nep

rem

ičnin

ske d

ružb

e do

naro

čitelj

ev in

stra

nk.

Pozn

a osn

ovna

raču

naln

iška o

rodj

a (ele

ktro

nsko

kom

unici

ranj

e, pr

egled

nice

, •

baze

pod

atko

v).Po

zna e

lemen

te p

osre

dnišk

ega d

nevn

ika.

• Po

zna n

ačin

e in

met

ode a

rhivi

ranj

a in

hram

be d

okum

ento

v.•

Razu

me p

omen

arh

ivira

nja i

n hr

ambe

dok

umen

tacij

e.•

Piše

pos

redn

iški d

nevn

ik.•

Ureja

dok

umen

te za

arh

ivira

nje.

•

4. OPERATIVNI CILJI

145

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

INFO

RM

AT

IVN

I CIL

JIŠt

uden

t:FO

RM

AT

IVN

I CIL

JIŠt

uden

t:

Spoz

na te

melj

ne zn

ačiln

osti

in za

koni

tost

i inve

stira

nja v

nep

rem

ičnin

e ra

zum

e log

iko in

vest

iranj

a v n

epre

mičn

ine,

• ra

zliku

je m

ed in

vest

iranj

em v

nepr

emičn

ine z

a las

tno

upor

abo

in m

ed in

vest

ira-

• nj

em ko

t obl

iko n

alož

be,

pozn

a osn

ovne

inve

stici

jske k

riter

ije.

• Spoz

na p

lačil

ni p

rom

et:

pozn

a nač

ine i

n m

etod

e pla

čila,

• po

zna p

osto

pke z

a prid

obite

v pod

atko

v o fi

nanč

nem

stan

ju su

bjek

ta.

• Spoz

na zn

ačiln

osti

nepr

emičn

insk

ega t

rga i

n za

koni

tost

i gib

anja

cen

nepr

emičn

in:

pozn

a zna

čilno

sti n

epre

mičn

in,

• po

zna z

načil

nost

i trg

a nep

rem

ičnin

,•

razu

me d

elova

nje t

rga n

epre

mičn

in,

• po

zna d

ejavn

ike p

onud

be in

pov

praš

evan

ja po

nep

rem

ičnin

ah,

• po

zna i

ndika

torje

za sp

rem

ljanj

e trg

a nep

rem

ičnin

in n

jihov

e vire

,•

pozn

a zn

ačiln

osti

nepr

emičn

insk

ih ci

klov.

•

Anal

izira

stan

je in

din

amiko

dol

očen

ega n

epre

mičn

insk

ega t

rga.

• Izd

ela n

apov

ed d

ogaj

anja

na n

epre

mičn

insk

em tr

gu.

• Pr

ipra

vi po

ročil

o o

stan

ju in

din

amiki

dol

očen

ega n

epre

mičn

insk

ega

• trg

a.

Spoz

na o

snov

ne zn

ačiln

osti

in za

koni

tost

i fin

ancir

anja

nepr

emičn

in:

pozn

a vrs

te vi

rov z

a fin

ancir

anje

nepr

emičn

in,

• po

zna p

osto

pek o

dobr

itve p

osoj

ila in

krite

rije z

a prid

obite

v,•

razli

kuje

razli

čne o

blike

dol

žnišk

ega f

inan

ciran

ja ne

prem

ičnin

,•

pozn

a stro

ške p

osam

ezni

h vir

ov fi

nanc

iranj

a,•

pozn

a zna

čilno

sti in

pos

tope

k prid

obitv

e lizi

nga,

• po

zna z

načil

nost

i in p

osto

pek r

entn

ega o

dkup

a,•

razli

kuje

med

pos

amičn

im in

mno

žični

m vr

edno

tenj

em.

•

Izrač

una m

ožno

zado

lžite

v pri

stra

nki.

• St

rank

i pre

dsta

vi m

ožne

obl

ike fi

nanc

iranj

a nep

rem

ičnin

e. •

Ovr

edno

ti st

rošk

e pos

amez

nega

vira

fina

ncira

nja.

• To

lmač

i cen

itven

a por

očila

(na p

rimer

ih).

• Izd

ela n

ačrt

trže

nja d

oloč

ene n

epre

mičn

ine.

•

spoz

na p

osto

pke v

redn

oten

ja ne

prem

ičnin

•

razli

kuje

med

pos

amičn

im in

mno

žični

m vr

edno

tenj

em n

epre

mičn

in,

• ra

zliku

je m

ed ra

zličn

imi v

rsta

mi v

redn

osti

nepr

emičn

in,

• po

zna n

ačin

e pos

amičn

ega v

redn

oten

ja ne

prem

ičnin

in n

jihov

o up

orab

nost

.• Sp

ozna

mar

ketin

ške k

once

pte p

oslo

vanj

a z n

epre

mičn

inam

i: po

zna o

snov

ne p

risto

pe k

trže

nju

nepr

emičn

in,

• zn

a izb

rati

prim

eren

pris

top

k trž

enju

nep

rem

ičnin

,•

zna o

pred

eliti

znač

ilnos

ti tr

ženj

skeg

a spl

eta p

ri ne

prem

ičnin

ah,

• zn

a zbr

ati p

odat

ek iz

javn

ih b

az in

pub

likac

ij za p

otre

be a

naliz

e raz

voja

in tr

en-

• do

v na n

epre

mičn

insk

em tr

gu.

Dob

ro p

ozna

vse

sest

avin

e pos

redn

iške p

ogod

be.

• Po

zna n

ačin

e in

met

ode p

lačil

a.•

Pozn

a po

stop

ke p

omiri

tve i

n ar

bitra

že te

r raz

like m

ed n

jima.

•

Na p

rimer

u lo

či so

dno

in iz

vens

odno

reše

vanj

e spo

rov.

•

Pozn

a osn

ove p

redp

ise s

podr

očja

javn

ih n

aroč

il in

drug

e pre

dpise

o p

roda

ji •

nepr

emičn

in ja

vneg

a sek

torja

1 (Z

akon

o ja

vnih

fina

ncah

): pr

edm

et u

reja

nja,

izjem

e, po

jem n

aroč

nika

, vre

dnos

t nar

očila

, obs

eg (

bla-

• go

, sto

ritve

), vr

ste p

osto

pkov

(odp

rti, o

meje

ni, p

osto

pek s

pog

ajan

ji),

• na

čin p

ridob

ivanj

a in

razp

olag

anja

z stv

arni

m p

rem

ožen

jem d

ržav

e in

občin

•

(uve

dba,

zaklj

uček

pos

topk

a met

ode r

azpo

laga

nja,

pos

tope

k raz

pola

ganj

a,

inte

rni in

zuna

nji t

rg).

Pozn

a osn

ovne

zava

rova

lnišk

e pog

oje.

•

Anal

izira

pra

ktičn

e prim

ere m

ožni

h za

varo

vanj

nep

rem

ičnin

:•

spre

mlja

javn

e raz

pise

in iz

vršb

e ter

sode

luje

z izv

ajal

ci ra

zpiso

v,•

sam

osto

jno

prev

erja

velja

vnos

t zav

arov

alni

h po

lic za

obv

ezno

odš

ko-

• dn

insk

o od

govo

rnos

t nep

rem

ičnin

ske d

ružb

e do

naro

čitelj

ev in

stra

nk.

Pozn

a osn

ovna

raču

naln

iška o

rodj

a (ele

ktro

nsko

kom

unici

ranj

e, pr

egled

nice

, •

baze

pod

atko

v).Po

zna e

lemen

te p

osre

dnišk

ega d

nevn

ika.

• Po

zna n

ačin

e in

met

ode a

rhivi

ranj

a in

hram

be d

okum

ento

v.•

Razu

me p

omen

arh

ivira

nja i

n hr

ambe

dok

umen

tacij

e.•

Piše

pos

redn

iški d

nevn

ik.•

Ureja

dok

umen

te za

arh

ivira

nje.

•

146

5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBI:Število kontaktnih ur: 66 (36 ur predavanj, 30 ur vaj).Število ur samostojnega dela: 72 (36 ur študij literature, 24 ur študija primera, 12 ur priprava seminarske naloge).Obvezna je prisotnost na vajah, priprava in zagovor seminarske naloge ter pisni izpit.

147

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

1. IME PREDMETA:

DOKUMENTI UREJANJA PROSTORA

2. SPLOŠNI CILJIŠtudent :

obvlada strokovno terminologijo s področja urejanja prostora in zna spre-• mljati spremembe prostorskih aktov,spozna razvoj strokovnega področja in razume pomen in posledice posegov v prostor, • komunicira s strankami in pristojnimi institucijami, odgovornimi za podro-• čje urejanja prostora in je sposoben pridobivati podatke iz javnih listin.

3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCE Študent je sposoben:

obvladati metode za analizo trga nepremičnin in je sposoben napovedati • spremembe in presoditi prostorske možnosti regionalnega razvoja,pridobiti podatke o: lesnih zalogah za gozdna zemljišča ter dostopnost do • javnih poti za spravilo lesa, o obliki in legi nepremičnine, o tehnični in prav-ni urejenosti; o vrsti rabe in katastrskem razredu ter površini,določiti tipologijo in lokacije nepremičnin,• preverjati morebitne hipotekarne, služnostne in druge obremenitve nepremičnine• ugotoviti opremljenost nepremičnine (voda, kanalizacija, elektrika, telefon, • plin, TV, pripadajoče zemljišče),ugotoviti sedanje in po predpisih dopuščene dejavnosti, režim poslovanja • in dopustne obremenitve okolja,preverjati gradbeno-tehnične lastnosti konstrukcij in instalacij,• izvajati podrobne oglede nepremičnine in ugotavljati očitne napake,• izdelati tehnični opis nepremičnine za potrebe predstavitve,• posredovati in predstaviti ustrezne podatke strankam,• seznaniti obe stranki z morebitnimi napakami stvarnopravnega in f izičnega • stanja nepremičnine,pripravljati predloge za vpis lastninske pravice oziroma drugih pravic in • obremenitev v zemljiško knjigo.

148

4. OPERATIVNI CILJIINFORMATIVNI CILJIŠtudent:

FORMATIVNI CILJIŠtudent:

Spozna teorijo lokacije – razume povezavo vrednosti zemljišč z • vidika ekonomskih, družbenih, kulturnih, tehnoloških gibanj.Pozna cilje urejanja prostora (razvoj, zgodovina).• Pozna pojme normativnega sistema urejanja prostora.• Pozna in razume osnovne značilnosti razvoja sistema poselitve v • Sloveniji in EU.Spozna usmeritve in omejitve urejanja prostora z vidika varstva • okolja.Pozna vrste zemljišč glede na stanje.• Razume pojem namenska raba zemljišč.• Razume konfliktnost interesov akterjev sprememb v okolju: prebi-• valstvo/gospodinjstva, gospodarstvo, investitorji, javni sektor.Pozna podlage za načrtovanje prostora: analiza ranljivosti • (ponudba zemljišč), analiza potreb (povpraševanja po zemljiščih), infrastruktura, bilanca zemljišč.Pozna institucionalni okvir urejanja prostora v Sloveniji, urejen v • zakonih in podzakonskih aktih.Pozna prostorske akte in loči med strateškimi in izvedbenimi • prostorskimi akti. Pozna, kako se prostorski akti pripravljajo in sprejemajo.• Pozna oblike obveščanja javnosti o pripravi prostorskih aktov.• Loči pristojnosti države in občin pri urejanju prostora.• Razume namen uvedbe prostorskih ukrepov oz. ukrepov, ki desti-• mulirajo določene investicijske ukrepe.Pozna instrumente urejanja prostora in razume implikacijo posa-• meznega instrumenta za določeno gradbeno parcelo:davčni instrumenti (nadomestilo za urejanje stavbnih zemljišč/• davek na nepremičnine),komunalni prispevek in okoljske dajatve,• upravni instrumenti (predkupna pravica, razlastitev, komasacija),• prostorski nadzor,• postopek izdaje gradbenega dovoljenja.•

Glede na namensko rabo in urbanistič-• ne standarde oceni možne posege na zemljišču.Bere strateške in izvedbene prostorske • akte.Se vključuje v postopke priprave in • sprejemanja prostorskih aktov.Zbere sistemske prostorske akte za • določeno parcelo. V skupini pripravi zasnovo razvoja nase-• lja, ki omogoča razumevanje konfliktnih interesov razvoja naselij.

Gradbeni normativi in standardi • Zna vizualno oceniti stanje gradbenih elementov stavbe.• Pozna in zna brati arhitektonsko gradbene skice in projekte• Razume merila.• Pozna pomen standardov in normativov.• Razume vsebino in ve kaj pomeni posamezen standard oz. • normativ.

Ovrednoti izbrano stavbo.• Izvede izmero izbrane stavbe.• Na osnovi standardov oz. normativov • ugotavljajo, kakšni posegi so možni na določenem območju oziroma gradbeni parceli.

149

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBIŠtevilo kontaktnih ur: 66 (36 ur predavanj, 30 ur vaj).Število ur samostojnega dela: 72 (36 ur študij literature, 24 ur študija primera, 12 ur priprava seminarske naloge).Obvezna je prisotnost na vajah ter pisni izpit.

150

1. IME PREDMETA:

OSNOVE NEPREMIČNINSKEGA PRAVA

2. SPLOŠNI CILJIŠtudent se usposobi za:

razvijanje komunikacijske spretnosti za izvajanje postopkov pri državnih • organih, strokovnih službah in pri strankah,spremljanje sprememb predpisov na svojem strokovnem področju in obvla-• dovanje pravnih norm, ki regulirajo promet z nepremičninami,uporabo različnih virov podatkov in javnih baz za opravljanje poslov in • svetovanje strankam, ravnanje v skladu s poslovnim kodeksom in zakonskimi predpisi.•

3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCE Študent si pridobi sposobnost:

spremljanja družbenega okolja in sklepanja o posledicah stečajev, velikih • investicij, o vplivih ukrepov državnih organov in drugih dogodkov na nepre-mičninski trg,preverjanja morebitnih hipotekarnih, služnostnih in drugih obremenitev • nepremičnine,ugotavljanja sedanjih in po predpisih dopuščenih dejavnosti, režima poslo-• vanja in dopustne obremenitve okolja,izvedbe preverjanja stvarno-pravnega stanja nepremičnine,• pripraviti elemente za posredniško pogodbo za določen obseg in način • posredovanja ter organizirati sklenitev,posredovati ustrezne podatke o posredniku oz. posrednikih (razkritje • interesov),svetovati strankam pri sklepanju pogodbe in izvajanju postopkov pred • sklepanjem pogodbe,zastopati naročnike pri razgovorih, licitacijah in pri upravnih postopkih,• pripraviti elemente ustrezne ponudbe,• organizirati sklenitev pogodbe in jo avtorizirati,• pripraviti in posredovati pravno in tehnično dokumentacijo notarju, odve-• tniku in upravnim organom,pripravljati predloge za vpis lastninske pravice oziroma drugih pravic in • obremenitev v zemljiško knjigo,

151

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

spremljati javne razpise in izvršbe ter sodeluje z izvajalci razpisov,• samostojno preverjati veljavnost zavarovalnih polic za obvezno odškodnin-• sko odgovornost nepremičninske družbe do naročiteljev in strank,nadzirati izvajanje postopkov pred sklenitvijo pravnega posla in po njej ter • opozarja na nepravilnosti.

152

INFO

RM

AT

IVN

I CIL

JIFO

RM

AT

IVN

I CIL

JI

Obl

igacij

sko

prav

oPo

zna s

esta

vine i

n vs

ebin

o ob

ligac

ijske

ga ra

zmer

ja.

• Lo

či su

bjek

te o

bliga

cijsk

ega r

azm

erja

. •

Pozn

a vr

ste p

ravn

ih p

oslo

v.

• Po

zna p

osto

pke s

klen

itve p

ogod

b.•

Pozn

a pre

dpog

odbo

in p

unkt

acijo

.•

Pozn

a učin

ke p

ogod

b in

sred

stva

za u

trdite

v in

zava

rova

nje o

bvez

nost

i (ar

a,

• po

godb

ena k

azen

, ske

snin

a, p

oroš

tvo,

ban

čna g

aran

cija…

).

Loči

prav

ne p

osled

ice kr

šitve

pog

odb.

• Po

zna r

azlik

o m

ed st

varn

imi in

pra

vnim

i nap

akam

i. •

Pozn

a spl

ošna

pra

vila z

asto

panj

a in

poob

last

ila.

• Lo

či m

ed za

vezo

valn

im in

razp

olag

alni

m p

ravn

im p

oslo

m.

• Lo

či m

ed o

bliga

cijsk

imi in

stva

rnim

i pra

vicam

i. •

Pozn

a pog

odbo

o p

osre

dova

nju,

pro

dajn

o po

godb

o, p

ogod

bo o

delu

, •

man

datn

o po

godb

o, za

varo

valn

o po

godb

o, iz

ročil

no in

pre

užitn

o po

god-

bo, d

ariln

o, p

ogod

bo o

leas

ingu

itd.

.

Prip

ravi

elem

ente

pos

amez

nih

pogo

db*.

• Pr

ipra

vi ele

men

te sp

lošn

ih p

ogoj

ev p

oslo

vanj

a.•

Prip

ravi

zapi

snik

o pr

imop

reda

ji nep

rem

ičnin

e.•

Na p

rimer

u zn

a loč

iti m

ed st

varn

imi in

pra

vnim

i nap

akam

i*.•

Prip

ravi

naro

čilo*

.•

Prija

vi šk

odni

dog

odek

.•

Zna b

rati

izpisk

e iz s

odne

ga re

gistra

in ze

mljiš

ke kn

jige.

• An

alizi

ra p

rakt

ične p

rimer

e mož

nih

zava

rova

nj n

epre

mičn

in*.

• Sp

rem

lja ja

vne r

azpi

se in

izvr

šbe t

er so

delu

je z i

zvaj

alci

razp

isov*

.•

Sam

osto

jno

prev

erja

velja

vnos

t zav

arov

alni

h po

lic za

obv

ezno

odš

kodn

insk

o •

odgo

vorn

ost n

epre

mičn

insk

e dru

žbe d

o na

ročit

eljev

in st

rank

*.Na

prim

eru

razlo

ži kr

šitev

kode

ksa p

oslo

vanj

a z n

epre

mičn

inam

i. •

Sest

avi o

snut

ek p

redp

ogod

be in

pro

dajn

e pog

odbe

za n

epre

mičn

ino*

. •

Sest

avi o

snut

ek n

ajem

ne p

ogod

be s

pose

bnos

tmi g

lede n

a vrs

to n

ajem

(po-

• slo

vni a

li ne

poslo

vni n

ajem

, sta

nova

njsk

i naj

em, n

ajem

oz.

zaku

p km

etijs

kih

zem

ljišč)

*.

Pose

bna u

redi

tev n

a pod

ročju

pos

redo

vanj

a z n

epre

mičn

inam

i in va

rstv

a •

potro

šniko

vD

obro

poz

na ce

lotn

o po

sebn

o ur

edite

v pos

redo

vanj

a v p

rom

etu

z nep

re-

• m

ičnin

ami (

pred

pise

o n

epre

mičn

insk

em p

osre

dova

nju)

.Po

zna u

redi

tev p

roda

je po

zako

nu o

vars

tvu

kupc

ev st

anov

anj in

enos

tano

-•

vanj

skih

stav

b.Po

zna u

redi

tev p

o za

konu

o va

rstv

u po

trošn

ikov.

• Po

zna u

redi

tev p

o za

konu

o p

otro

šnišk

ih kr

editi

h.

•

Ažur

no sp

rem

lja in

opo

zori

stra

nke n

a spr

emem

be p

redp

isov,

ki so

po-

• m

embn

i na p

odro

čju n

epre

mičn

insk

ega p

osre

dova

nja*

.Ra

zum

e nom

oteh

niko

pre

dpiso

v (zn

a upo

rabi

ti ar

gum

enta

cijsk

o pr

avilo

o

• sm

iseln

i upo

rabi

– an

alog

iji, p

ravil

o o

razm

erju

med

splo

šnim

/gen

eral

nim

/ in

pos

ebni

m /s

pecia

lnim

/ pre

dpiso

m ip

d.).

Upor

ablja

relev

antn

e pra

vne b

aze p

odat

kov (

npr.

IUS-

INFO

ipd.

)*.

• Pr

ipra

vi os

nute

k spl

ošni

h po

gojev

pro

daje

novo

zgra

jenih

nep

rem

ičnin

.•

Prip

ravi

ogla

s(e) z

a pro

dajo

nep

rem

ičnin

e in

načr

t za o

glaše

valko

akc

ijo.

•

4. OPERATIVNI CILJI

153

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

INFO

RM

AT

IVN

I CIL

JIFO

RM

AT

IVN

I CIL

JI

Obl

igacij

sko

prav

oPo

zna s

esta

vine i

n vs

ebin

o ob

ligac

ijske

ga ra

zmer

ja.

• Lo

či su

bjek

te o

bliga

cijsk

ega r

azm

erja

. •

Pozn

a vr

ste p

ravn

ih p

oslo

v.

• Po

zna p

osto

pke s

klen

itve p

ogod

b.•

Pozn

a pre

dpog

odbo

in p

unkt

acijo

.•

Pozn

a učin

ke p

ogod

b in

sred

stva

za u

trdite

v in

zava

rova

nje o

bvez

nost

i (ar

a,

• po

godb

ena k

azen

, ske

snin

a, p

oroš

tvo,

ban

čna g

aran

cija…

).

Loči

prav

ne p

osled

ice kr

šitve

pog

odb.

• Po

zna r

azlik

o m

ed st

varn

imi in

pra

vnim

i nap

akam

i. •

Pozn

a spl

ošna

pra

vila z

asto

panj

a in

poob

last

ila.

• Lo

či m

ed za

vezo

valn

im in

razp

olag

alni

m p

ravn

im p

oslo

m.

• Lo

či m

ed o

bliga

cijsk

imi in

stva

rnim

i pra

vicam

i. •

Pozn

a pog

odbo

o p

osre

dova

nju,

pro

dajn

o po

godb

o, p

ogod

bo o

delu

, •

man

datn

o po

godb

o, za

varo

valn

o po

godb

o, iz

ročil

no in

pre

užitn

o po

god-

bo, d

ariln

o, p

ogod

bo o

leas

ingu

itd.

.

Prip

ravi

elem

ente

pos

amez

nih

pogo

db*.

• Pr

ipra

vi ele

men

te sp

lošn

ih p

ogoj

ev p

oslo

vanj

a.•

Prip

ravi

zapi

snik

o pr

imop

reda

ji nep

rem

ičnin

e.•

Na p

rimer

u zn

a loč

iti m

ed st

varn

imi in

pra

vnim

i nap

akam

i*.•

Prip

ravi

naro

čilo*

.•

Prija

vi šk

odni

dog

odek

.•

Zna b

rati

izpisk

e iz s

odne

ga re

gistra

in ze

mljiš

ke kn

jige.

• An

alizi

ra p

rakt

ične p

rimer

e mož

nih

zava

rova

nj n

epre

mičn

in*.

• Sp

rem

lja ja

vne r

azpi

se in

izvr

šbe t

er so

delu

je z i

zvaj

alci

razp

isov*

.•

Sam

osto

jno

prev

erja

velja

vnos

t zav

arov

alni

h po

lic za

obv

ezno

odš

kodn

insk

o •

odgo

vorn

ost n

epre

mičn

insk

e dru

žbe d

o na

ročit

eljev

in st

rank

*.Na

prim

eru

razlo

ži kr

šitev

kode

ksa p

oslo

vanj

a z n

epre

mičn

inam

i. •

Sest

avi o

snut

ek p

redp

ogod

be in

pro

dajn

e pog

odbe

za n

epre

mičn

ino*

. •

Sest

avi o

snut

ek n

ajem

ne p

ogod

be s

pose

bnos

tmi g

lede n

a vrs

to n

ajem

(po-

• slo

vni a

li ne

poslo

vni n

ajem

, sta

nova

njsk

i naj

em, n

ajem

oz.

zaku

p km

etijs

kih

zem

ljišč)

*.

Pose

bna u

redi

tev n

a pod

ročju

pos

redo

vanj

a z n

epre

mičn

inam

i in va

rstv

a •

potro

šniko

vD

obro

poz

na ce

lotn

o po

sebn

o ur

edite

v pos

redo

vanj

a v p

rom

etu

z nep

re-

• m

ičnin

ami (

pred

pise

o n

epre

mičn

insk

em p

osre

dova

nju)

.Po

zna u

redi

tev p

roda

je po

zako

nu o

vars

tvu

kupc

ev st

anov

anj in

enos

tano

-•

vanj

skih

stav

b.Po

zna u

redi

tev p

o za

konu

o va

rstv

u po

trošn

ikov.

• Po

zna u

redi

tev p

o za

konu

o p

otro

šnišk

ih kr

editi

h.

•

Ažur

no sp

rem

lja in

opo

zori

stra

nke n

a spr

emem

be p

redp

isov,

ki so

po-

• m

embn

i na p

odro

čju n

epre

mičn

insk

ega p

osre

dova

nja*

.Ra

zum

e nom

oteh

niko

pre

dpiso

v (zn

a upo

rabi

ti ar

gum

enta

cijsk

o pr

avilo

o

• sm

iseln

i upo

rabi

– an

alog

iji, p

ravil

o o

razm

erju

med

splo

šnim

/gen

eral

nim

/ in

pos

ebni

m /s

pecia

lnim

/ pre

dpiso

m ip

d.).

Upor

ablja

relev

antn

e pra

vne b

aze p

odat

kov (

npr.

IUS-

INFO

ipd.

)*.

• Pr

ipra

vi os

nute

k spl

ošni

h po

gojev

pro

daje

novo

zgra

jenih

nep

rem

ičnin

.•

Prip

ravi

ogla

s(e) z

a pro

dajo

nep

rem

ičnin

e in

načr

t za o

glaše

valko

akc

ijo.

•

INFO

RM

AT

IVN

I CIL

JIFO

RM

AT

IVN

I CIL

JI

Stva

rno

prav

o in

zem

ljiško

knjiž

no p

ravo

Pozn

a celo

tno

ured

itev s

tvar

nega

pra

va.

• P

ozna

tem

eljna

nač

ela in

tem

eljne

poj

me s

tvar

nega

pra

va.

• Po

zna p

ojem

pos

esti.

• Po

zna s

tvar

ne p

ravic

e (la

stni

nska

pra

vica,

hip

otek

a, sl

užno

stna

pra

vica,

•

stva

rno

brem

e, st

avbn

a pra

vica,

zem

ljiški

dolg)

.Po

zna

nota

rske

listin

e. •

Pozn

a pre

dpise

, ki u

reja

jo p

oseb

ne st

varn

opra

vne u

redi

tve i

n om

ejitv

e v

• pr

omet

u z n

epre

mičn

inam

i. P

ozna

pre

dpise

iz p

odro

čja ze

mljiš

kokn

jižne

ga p

rava

. •

Pozn

a vrs

te, v

sebi

no in

pom

en ze

mljiš

kokn

jižni

h vp

isov (

vknj

ižbe,

pred

-•

znam

be, z

azna

mbe

, plo

mbe

, poo

čitve

).Ra

zum

e not

arsk

e skr

bnišk

e pos

le in

zava

rova

nje n

epre

mičn

insk

e tra

nsak

cije

• z d

epon

iranj

em lis

tin p

ri no

tarju

ter n

ačin

e zav

arov

anja

vrst

nega

reda

s pr

edzn

amba

mi in

zazn

amba

mi.

Razu

me t

emelj

ne p

rincip

e (na

čela)

zem

ljiško

knjiž

nega

pra

va (z

aupa

nje,

• vr

stni

red,

knjiž

ni p

redn

ik ip

d.).

Pozn

a pos

tope

k vpi

sa p

ravic

in p

ravn

ih d

ejste

v v ze

mljiš

ko kn

jigo.

• Po

zna p

oseb

ne ze

mljiš

kokn

jižne

pos

topk

e (po

stop

ek vz

post

avitv

e zem

lji-•

škok

njižn

e list

ine,

post

opek

izbr

isa st

arih

hip

otek

…).

Pozn

a pra

vila o

stva

rni in

kraj

evni

pris

tojn

osti

orga

nov,

ki od

loča

jo o

zade

-•

vah

v zve

zi s p

rom

etom

z ne

prem

ičnin

o.

Anal

izira

in o

pozo

ri al

i je n

akup

gled

e na p

ravn

o st

anje

nepr

emičn

ine v

aren

*.•

Ugot

ovi g

lede n

a pod

atke

zem

ljiške

knjig

e m

oreb

itno

obre

men

jenos

t ne-

• pr

emičn

ine (

obst

oj h

ipot

eke,

zem

ljiške

ga d

olga

, sta

vbne

pra

vice,

služn

osti,

re

alne

ga b

rem

ena)

*.Gl

ede n

a pod

atke

zem

ljiške

knjig

e pre

dvid

i, kak

o se

bo

oblik

oval

o ze

mljiš

ko-

• kn

jižno

stan

je, ko

bo

sodi

šče i

zvrš

ilo vp

ise n

a pod

lagi

neizv

ršen

ih p

lom

b*.

Pred

stav

i vse

bino

in p

omen

pos

amez

nih

zazn

amb

(zaz

nam

ba vr

stne

ga

• re

da, z

azna

mba

spor

a, za

znam

ba iz

vršb

e, za

znam

ba st

ečaj

a, za

znam

ba

nepo

sred

ne iz

vršlj

ivost

i, zaz

nam

ba iz

redn

ega p

ravn

ega s

reds

tva,

zazn

amba

, ra

zlast

itve i

pd.)

in p

redz

nam

b.Po

jasn

i, kat

eri v

pisi

v zem

ljiški

knjig

i so

ovira

za p

rom

et z

nepr

emičn

ino.

• Izb

ere o

braz

ec in

prip

ravi

pred

log z

a vpi

s knj

ižnih

pra

vic v

zem

ljiško

knjig

o •

(stva

rnih

in o

bliga

cijsk

ih)*.

Sest

avi o

snut

ek p

roda

jne p

ogod

be in

zem

ljiško

knjiž

nega

dov

olila

.•

Sest

avi o

snut

ek p

redp

ogod

be za

nep

rem

ičnin

o.•

Sest

avi o

snut

ek n

ajem

ne p

ogod

be s

pose

bnos

tmi g

lede n

a vrs

to n

ajem

(po-

• slo

vni a

li nep

oslo

vni n

ajem

, sta

nova

njsk

i naj

em, n

ajem

oz.

zaku

p km

etijs

kih

zem

ljišč)

in p

o po

trebi

z ze

mljiš

kokn

jižni

mi d

ovol

ili*.

Zber

e ust

rezn

o do

kum

enta

cijo,

pot

rebn

o za

pro

met

z ne

prem

ičnin

o (lo

ka-

• cij

ska i

nfor

mac

ija, i

zjava

pre

dkup

nega

upr

aviče

nca,

odl

očba

o o

dobr

itvi

prav

nega

pos

la, p

otrd

ilo ip

d.)*

.Pr

ipra

vi na

pove

d za

odm

ero

davk

a*.

• Pr

ever

i mor

ebite

n ob

stoj

dav

čneg

a dol

ga, d

olga

iz n

aslo

va o

bvez

nega

•

reze

rvne

ga sk

lada

, izv

ršiln

ega p

osto

pka i

pd..

Vodi

nep

rem

ičnin

sko

evid

enco

*.•

Upor

ablja

elek

trons

ki do

stop

do

info

rmat

izira

ne ze

mljiš

ke kn

jige*

.•

154

INFO

RM

AT

IVN

I CIL

JIFO

RM

AT

IVN

I CIL

JI

Davč

no p

ravo

in d

rugi

javn

opra

vni p

redp

isiPo

zna o

snov

e obd

avče

nja p

rom

eta z

nep

rem

ičnin

ami.

• Po

zna d

avčn

e pos

topk

e v p

rom

etu

z nep

rem

ičnin

ami.

• Po

zna p

osto

pke p

roda

je st

varn

opra

vneg

a pre

mož

enja

drža

ve in

loka

lnih

•

skup

nost

i.Po

zna o

snov

e izv

ršiln

ega p

rava

.•

Pozn

a osn

ovna

raču

naln

iška o

rodj

a (ele

ktro

nsko

kom

unici

ranj

e, pr

egled

ni-

• ce

, baz

e pod

atko

v).Po

zna e

lemen

te p

osre

dnišk

ega d

nevn

ika.

• Po

zna n

ačin

e in

met

ode a

rhivi

ranj

a in

hram

be d

okum

ento

v.•

Razu

me p

omen

arh

ivira

nja i

n hr

ambe

•

Dok

umen

tacij

e.•

Na p

rimer

u izr

ačun

a dav

ek o

d pr

omet

a z n

epre

mičn

ino.

• Vo

di p

osre

dnišk

i dne

vnik*

.•

Ured

i dok

umen

te in

jih p

ripra

vi za

arh

ivira

nje*

.•

* z

zvez

dico

so

ozna

čeni

form

ativ

ni c

ilji,

ki ji

h m

oraj

o št

uden

ti p

rido

biti

tud

i (al

i izk

ljučn

o) s

pra

ktič

nim

iz

obra

ževa

njem

v d

elov

nem

pro

cesu

in

so s

esta

vina

Kat

alog

a pr

akti

čneg

a iz

obra

ževa

nja.

155

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBIŠtevilo kontaktnih ur: 66 (36 ur predavanj, 30 ur vaj).Število ur samostojnega dela: 72 (36 ur študij literature, 24 ur študija primera, 12 ur priprava seminarske naloge). Obvezna je prisotnost na vajah ter pisni izpit.

156

1. IME PREDMETA:

TEHNIČNI PREDPISI IN STANDARDI

2. SPLOŠNI CILJIŠtudent se usposobi za:

načrtovanje, organiziranje, usklajevanje in vodenje lastnega dela in dela drugih,• delovanje v skladu s predpisi o varni uporabi nepremičnin in varovanju okolja,• obvladovanje komunikacijskih veščin.•

3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCE Študent je zmožen:

ugotavljati in organizirati potrebna vzdrževalna, obratovalna in druga dela • skupnih delov nepremičnine, izdelati letne in srednjeročne načrte vzdrževalnih del na stavbi s pripadajočimi • zemljišči, terminske plane izvedbe teh načrtov in skrbeti za izvedbo načrtov, spremljati predpise, normative in standarde za upravljanje in vzdrževanje • nepremičnin ter interne akte lastnikov in upravnika, pripraviti obrazce za izvajanje vzdrževanja in obratovanja stavb in pripada-• jočih zemljišč, spremljati stanje in delovanje stavb s pripadajočimi zemljišči, • izvajati sprejete načrte vzdrževalnih del, • objavljati oddaje del (javni razpisi), • pripravljati in sklepati pogodbe za izvajanje del in dolgoročne pogodbe za • servisna dela, organizirati odpravljanje napak v garancijski dobi, • dajati navodila hišniku v zvezi z nujnimi intervencijskimi deli, • izdelati poročilo o vzdrževalnih delih, o stanju in obratovanju nepremičnine • ter o potrebnih posegih za lastnike in upravnika, voditi, koordinirati in nadzirati izvajanje vzdrževalnih in drugih del na objektu, • zagotavljati kakovost vzdrževanja in obratovanja nepremičnine, • komunicirati z lastniki in uporabniki nepremičnin v zvezi z vzdrževanjem in • obratovanjem stavb.

157

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

INFO

RM

AT

IVN

I CIL

JI Št

uden

t:

FOR

MA

TIV

NI C

ILJI

Štud

ent:

Pozn

a po

droč

ja sv

etov

anja

upra

vitelj

a las

tniko

m n

epre

mičn

in:

• up

ravlj

anje

zgra

db, v

zdrž

evan

je, o

brat

ovan

je.Pr

ipra

vi in

upo

rabl

ja m

atrik

o op

omni

kov v

zdrž

eval

nih

del.

•

Pozn

a vire

in zn

a zbr

ati in

form

acije

o gr

adnj

ah ve

čjih

infra

stru

ktur

nih

• ob

jekto

v na d

ržav

ni in

loka

lni r

avni

.

Pozn

a vse

vrst

e vzd

ržev

anja

, za k

ater

e je o

dgov

oren

:•

pozn

a pos

topk

e in

način

e za i

zved

bo vz

drže

vanj

a in

obra

tova

nja n

epre

-•

mičn

in,

razu

me p

omen

vzdr

ževa

lnih

del

za n

emot

eno

delo

vanj

e obj

ekta

in

• pr

epre

čeva

nje š

kod,

upor

ablja

tehn

ična n

avod

ila,

• po

zna p

redp

ise, n

orm

ative

in st

anda

rde z

a pod

ročje

upr

avlja

nja,

vzdr

že-

• va

nja i

n ob

rato

vanj

a nep

rem

ičnin

, zn

a org

anizi

rati

dela

zuna

njih

vzdr

ževa

lcev,

• po

zna p

osto

pke i

n se

stav

ine z

a izd

elavo

in sp

rem

ljanj

e nač

rtov

vzdr

ževa

-•

nja i

n ob

rato

vanj

a nep

rem

ičnin

, po

zna d

okum

enta

cijo

za u

prav

ljanj

e z n

epre

mičn

inam

i, •

pozn

a hišn

a opr

avila

in n

orm

ative

za vz

drže

vanj

e higi

ene,

• po

zna p

osto

pke n

aroč

anja

doba

vitelj

em.

•

Prip

ravi

načr

t vzd

ržev

alni

h de

l ste

n (le

seni

h po

vršin

, ins

tala

cij…

).•

Anal

izira

pod

atke

, ki ji

h pr

idob

i od

ponu

dniko

v.•

Izdela

pot

rebn

o do

kum

enta

cijo

(baz

o po

datk

ov).

• Izd

ela o

braz

ce za

izva

janj

e vzd

ržev

anja

in o

brat

ovan

ja st

avb

in p

ripad

ajoč

ih

• ze

mljiš

č.Izd

ela p

regl

ed p

odat

kov,

potre

bnih

za vz

drže

vanj

e nep

rem

ičnin

in p

ripad

a-•

joče

ga ze

mljiš

ča.

Izdela

pre

dlog

letn

ega i

n sr

ednj

eroč

nega

nač

rta v

zdrž

eval

nih

del n

a nep

re-

• m

ičnin

i in p

ripad

ajoč

em ze

mljiš

ču.

Prip

ravi

vzor

čni p

opis

za iz

vedb

o do

loče

nega

vzdr

ževa

lneg

a dela

(stre

ha,

• fa

sada

, i.p

.d.).

Prip

ravi

pred

log z

a prid

obite

v izv

ajal

ca za

vzdr

ževa

lna d

ela (z

razp

isom

ter z

•

zbira

njem

pon

udb)

.Se

dog

ovor

i za d

ela z

zuna

njim

i vzd

ržev

alci.

• Pr

ipra

vi pr

edlo

g pog

odbe

za vz

drže

valn

a dela

.•

Prip

ravi

pred

log p

ogod

be za

izva

janj

e ser

visni

h de

l.•

Prip

ravi

pred

log z

apisn

ika o

pre

vzem

u de

l.•

Prip

ravi

pred

log l

astn

ikom

za p

oveč

anje

vred

nost

i nep

rem

ičnin

in iz

boljš

anje

• bi

valn

ih p

ogoj

ev.

Anal

izira

pod

atke

, ki ji

h pr

idob

i od

ponu

dniko

v.•

Prip

ravi

sezn

am h

išnišk

ih o

prav

il in

norm

ativo

v za č

iščen

je.•

Prip

ravi

pred

log n

avod

il za i

zved

bo vz

drže

vanj

a in

obra

tova

nja n

epre

mičn

in.

• Pr

ipra

vi na

vodi

la za

vzdr

ževa

nje h

igien

e, čiš

čenj

a, d

eret

izacij

e in

dezin

sekc

ije.

•

4. OPERATIVNI CILJI

158

INFO

RM

AT

IVN

I CIL

JI Št

uden

t:

FOR

MA

TIV

NI C

ILJI

Štud

ent:

V sk

ladu

s pr

edpi

si zn

a prid

obiti

pod

atke

od

last

niko

v nep

rem

ičnin

.•

Prip

ravi

enos

tavn

o ba

zo p

odat

kov.

•

Pozn

a vrs

te ev

iden

c na p

odro

čju u

prav

ljanj

a z n

epre

mičn

inam

i.•

Pozn

a pre

dpise

o a

rhivi

ranj

u te

hničn

e, fin

ančn

e, pr

emož

enjsk

opra

vne i

n •

drug

e dok

umen

tacij

e. Po

zna n

asta

vitev

, ure

dite

v vod

enja

in a

žurir

anja

evid

enc o

last

nikih

, poo

bla-

• šč

enih

zast

opni

kih, n

ajem

nikih

stan

ovan

j, po

slovn

ih in

dru

gih p

rost

orov

.

Prip

ravi

preg

led p

redp

isov o

arh

ivira

nju

tehn

ične,

finan

čne,

prem

ožen

jsko

• pr

avne

in d

ruge

dok

umen

tacij

e.

Pozn

a ses

tavin

e vlo

ge za

regis

tracij

o po

godb

e o u

prav

ljanj

u up

ravn

iških

•

stor

itev.

Pozn

a pos

topk

e za

regis

tracij

o po

godb

. •

Prip

ravi

pred

log v

loge

za re

gistra

cijo

pogo

dbe o

opr

avlja

nju

upra

vnišk

ih

• st

orite

v.

Pozn

a nač

ine i

n po

stop

ke vo

denj

a izv

ajal

cev d

el•

Pred

stav

i nač

in vo

denj

a in

koor

dina

cije z

izva

jalci

vzdr

ževa

lnih

del,

hišn

iki,

• va

rnos

tniki

, rec

epto

rji, k

urja

či, či

stilc

i itd.

.

Pozn

a pre

dpise

, vrs

te in

pos

topk

e nad

zora

.•

Pozn

a pre

dpise

, ki u

reja

jo p

odro

čje n

adzo

ra n

ad vz

drže

valn

imi in

dru

gimi

• de

li.

Pozn

a nač

ine i

n ob

like s

odelo

vanj

a z in

špek

cijsk

imi in

s so

dnim

i org

ani.

• Po

zna o

blike

in n

ačin

e sod

elova

nja z

last

niki,

upo

rabn

iki, d

obav

itelji

blag

a •

in iz

vaja

lci st

orite

v ter

loka

lnim

i in d

ržav

nim

i org

ani.

Pozn

a pos

topk

e pre

d so

dišč

i, upr

avni

mi e

nota

mi, o

bčin

ami in

dav

čnim

i •

orga

ni.

Zna p

ripra

viti p

odat

ke iz

baz

upr

avite

lja za

izpe

ljavo

razli

čnih

pos

topk

ov p

ri •

sodi

šču,

upr

avni

enot

i.

Prip

ravi

nabo

r pod

atko

v za i

zpelj

avo

pos

topk

a pre

d izb

rano

inst

itucij

o •

(na U

E…, s

odišč

u...)

.

Pozn

a san

itarn

e, te

hničn

e in

okol

jevar

stve

ne p

redp

ise.

• Zn

a upo

rabl

jati

pred

pise

, sta

ndar

de in

inte

rne a

kte s

pod

ročja

varn

osti

•

upor

abni

kov o

bjek

ta, p

ožar

ne va

rnos

ti te

r zaš

čite.

Pozn

a in

zna u

pora

blja

ti pr

edpi

se s

podr

očja

higi

ensk

ega o

z. sa

nita

rneg

a •

ter e

kolo

škeg

a var

stva

.

Razu

me p

omen

redn

ih p

regl

edov

in jih

zna o

rgan

izira

ti v z

ahte

vani

h ro

kih.

•

Pozn

a sta

ndar

de za

kako

vost

mat

eria

lov i

n st

orite

v v gr

adbe

ništ

vu, k

i so

• klj

učni

za iz

bor i

zvaj

alce

v del

na o

bjek

tu (s

love

nske

, evr

opsk

e har

mon

izira

ne

za st

avbe

).Po

zna Z

akon

o gr

adbe

nih

proi

zvod

ih te

r izv

edbe

ne p

redp

ise, k

i pre

dpisu

jejo

• la

stno

sti s

tavb

.

Spoz

na se

stav

ine i

n st

rukt

uro

načr

ta za

vzdr

ževa

nje s

kupn

ih p

rost

orov

.•

Prip

ravi

osnu

tek n

ačrt

a za v

zdrž

evan

je sk

upni

h pr

osto

rov.

• Izd

ela le

tni n

ačrt

vzdr

ževa

nja s

kupn

ih p

rost

orov

.•

Izdela

dol

goro

čni n

ačrt

vzdr

ževa

nja s

kupn

ih p

rost

orov

.•

Pozn

a gra

dben

e zna

čilno

sti, k

i vpl

ivajo

na e

lemen

te vr

edno

sti n

epre

mičn

i-•

ne.

Prip

ravi

povp

raše

vanj

e za i

zved

bo p

osam

ezni

h vz

drže

valn

ih d

el (sl

ikopl

e-•

skar

ska,

čišč

enje,

obn

ova f

asad

e, m

enja

va žl

ebov

).

Na p

odla

gi po

nudb

izva

jalce

v zna

ana

lizira

ti ka

kovo

st in

stan

dard

e mat

e-•

rialo

v in

stor

itev d

obav

itelje

v in

kako

vost

grad

nje i

n te

hničn

e kar

akte

ristik

e te

r sta

ndar

de st

avb

in zn

a izb

rati

med

pon

udba

mi.

Pozn

a krit

erije

za iz

bor n

ajbo

ljšeg

a pon

udni

ka vz

drže

valn

ih d

el.•

Izber

e naj

boljš

o po

nudb

o gl

ede n

a teh

ničn

e sta

ndar

de.

•

Prip

ravi

potre

bno

doku

men

tacij

o za

upr

avlja

nje i

n vz

drže

vanj

e z n

epre

mič-

• ni

nam

i.

159

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

INFO

RM

AT

IVN

I CIL

JI Št

uden

t:

FOR

MA

TIV

NI C

ILJI

Štud

ent:

V sk

ladu

s pr

edpi

si zn

a prid

obiti

pod

atke

od

last

niko

v nep

rem

ičnin

.•

Prip

ravi

enos

tavn

o ba

zo p

odat

kov.

•

Pozn

a vrs

te ev

iden

c na p

odro

čju u

prav

ljanj

a z n

epre

mičn

inam

i.•

Pozn

a pre

dpise

o a

rhivi

ranj

u te

hničn

e, fin

ančn

e, pr

emož

enjsk

opra

vne i

n •

drug

e dok

umen

tacij

e. Po

zna n

asta

vitev

, ure

dite

v vod

enja

in a

žurir

anja

evid

enc o

last

nikih

, poo

bla-

• šč

enih

zast

opni

kih, n

ajem

nikih

stan

ovan

j, po

slovn

ih in

dru

gih p

rost

orov

.

Prip

ravi

preg

led p

redp

isov o

arh

ivira

nju

tehn

ične,

finan

čne,

prem

ožen

jsko

• pr

avne

in d

ruge

dok

umen

tacij

e.

Pozn

a ses

tavin

e vlo

ge za

regis

tracij

o po

godb

e o u

prav

ljanj

u up

ravn

iških

•

stor

itev.

Pozn

a pos

topk

e za

regis

tracij

o po

godb

. •

Prip

ravi

pred

log v

loge

za re

gistra

cijo

pogo

dbe o

opr

avlja

nju

upra

vnišk

ih

• st

orite

v.

Pozn

a nač

ine i

n po

stop

ke vo

denj

a izv

ajal

cev d

el•

Pred

stav

i nač

in vo

denj

a in

koor

dina

cije z

izva

jalci

vzdr

ževa

lnih

del,

hišn

iki,

• va

rnos

tniki

, rec

epto

rji, k

urja

či, či

stilc

i itd.

.

Pozn

a pre

dpise

, vrs

te in

pos

topk

e nad

zora

.•

Pozn

a pre

dpise

, ki u

reja

jo p

odro

čje n

adzo

ra n

ad vz

drže

valn

imi in

dru

gimi

• de

li.

Pozn

a nač

ine i

n ob

like s

odelo

vanj

a z in

špek

cijsk

imi in

s so

dnim

i org

ani.

• Po

zna o

blike

in n

ačin

e sod

elova

nja z

last

niki,

upo

rabn

iki, d

obav

itelji

blag

a •

in iz

vaja

lci st

orite

v ter

loka

lnim

i in d

ržav

nim

i org

ani.

Pozn

a pos

topk

e pre

d so

dišč

i, upr

avni

mi e

nota

mi, o

bčin

ami in

dav

čnim

i •

orga

ni.

Zna p

ripra

viti p

odat

ke iz

baz

upr

avite

lja za

izpe

ljavo

razli

čnih

pos

topk

ov p

ri •

sodi

šču,

upr

avni

enot

i.

Prip

ravi

nabo

r pod

atko

v za i

zpelj

avo

pos

topk

a pre

d izb

rano

inst

itucij

o •

(na U

E…, s

odišč

u...)

.

Pozn

a san

itarn

e, te

hničn

e in

okol

jevar

stve

ne p

redp

ise.

• Zn

a upo

rabl

jati

pred

pise

, sta

ndar

de in

inte

rne a

kte s

pod

ročja

varn

osti

•

upor

abni

kov o

bjek

ta, p

ožar

ne va

rnos

ti te

r zaš

čite.

Pozn

a in

zna u

pora

blja

ti pr

edpi

se s

podr

očja

higi

ensk

ega o

z. sa

nita

rneg

a •

ter e

kolo

škeg

a var

stva

.

Razu

me p

omen

redn

ih p

regl

edov

in jih

zna o

rgan

izira

ti v z

ahte

vani

h ro

kih.

•

Pozn

a sta

ndar

de za

kako

vost

mat

eria

lov i

n st

orite

v v gr

adbe

ništ

vu, k

i so

• klj

učni

za iz

bor i

zvaj

alce

v del

na o

bjek

tu (s

love

nske

, evr

opsk

e har

mon

izira

ne

za st

avbe

).Po

zna Z

akon

o gr

adbe

nih

proi

zvod

ih te

r izv

edbe

ne p

redp

ise, k

i pre

dpisu

jejo

• la

stno

sti s

tavb

.

Spoz

na se

stav

ine i

n st

rukt

uro

načr

ta za

vzdr

ževa

nje s

kupn

ih p

rost

orov

.•

Prip

ravi

osnu

tek n

ačrt

a za v

zdrž

evan

je sk

upni

h pr

osto

rov.

• Izd

ela le

tni n

ačrt

vzdr

ževa

nja s

kupn

ih p

rost

orov

.•

Izdela

dol

goro

čni n

ačrt

vzdr

ževa

nja s

kupn

ih p

rost

orov

.•

Pozn

a gra

dben

e zna

čilno

sti, k

i vpl

ivajo

na e

lemen

te vr

edno

sti n

epre

mičn

i-•

ne.

Prip

ravi

povp

raše

vanj

e za i

zved

bo p

osam

ezni

h vz

drže

valn

ih d

el (sl

ikopl

e-•

skar

ska,

čišč

enje,

obn

ova f

asad

e, m

enja

va žl

ebov

).

Na p

odla

gi po

nudb

izva

jalce

v zna

ana

lizira

ti ka

kovo

st in

stan

dard

e mat

e-•

rialo

v in

stor

itev d

obav

itelje

v in

kako

vost

grad

nje i

n te

hničn

e kar

akte

ristik

e te

r sta

ndar

de st

avb

in zn

a izb

rati

med

pon

udba

mi.

Pozn

a krit

erije

za iz

bor n

ajbo

ljšeg

a pon

udni

ka vz

drže

valn

ih d

el.•

Izber

e naj

boljš

o po

nudb

o gl

ede n

a teh

ničn

e sta

ndar

de.

•

Prip

ravi

potre

bno

doku

men

tacij

o za

upr

avlja

nje i

n vz

drže

vanj

e z n

epre

mič-

• ni

nam

i.

160

5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBIŠtevilo kontaktnih ur: 72 (42 ur predavanj, 30 ur vaj).Število ur samostojnega dela: 60 (44 ur študij literature, 16 ur študija primera).

Obvezna je prisotnost na vajah ter pisni in ustni izpit.

161

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

1. IME PREDMETA:

PRAVNA UREDITEV UPRAVLJANJA NEPREMIČNIN

2. SPLOŠNI CILJIŠtudent :

pripravi potrebno dokumentacijo, • svetuje lastnikom, komunicira s strankami in pristojnimi institucijami, • pridobiva, zbira, obdeluje in posreduje podatke, potrebne za vodenje • postopkov pred pravosodnimi, upravnimi in drugimi organi, vodi evidence, pripravlja poročila in arhivira dokumentacijo, • deluje v skladu s predpisi, standardi in kodeksi o upravljanju z nepremičninami. •

3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCE Študent je sposoben:

spremljati predpise, normative in standarde za upravljanje in vzdrževanje • nepremičnin, interne akte lastnikov in upravnika ter voditi rezervni sklad,pomagati lastnikom nepremičnin pri urejanju medsebojnih razmerij v zvezi • z upravljanjem večstanovanjskih oz. poslovno – stanovanjskih stavb in pri vzdrževanju ter obratovanju skupnih delov, razumeti pogoje vseh vrst premoženjskega zavarovanja, zavarovanja • objektov in postopek likvidacije škod,svetovati lastnikom o vrstah in načinih zavarovanj in pridobivati ponudbe • za sklepanje zavarovanj, urejati odškodninske zahtevke na zavarovanih nepremičninah, • pridobivati soglasja in dovoljenja za izvajanje del, • organizirati in voditi zbore lastnikov ter sestaviti zapisnik zbora in pravilno • oblikovati sklepe zbora lastnikov, zbirati in pripravljati podatke za tožbe in izvršilne predloge pri sodišču, • posredovati dokumentacijo za izvedbo postopkov pred upravnimi organi in • sodiščem, pridobivati soglasja etažnih lastnikov za preureditev ali rekonstrukcijo • skupnih delov nepremičnine, spremembo namembnosti prostorov ter vzdrževanje nepremičnine, organizirati podpisovanje soglasja ali pogodbe med solastniki, • pripravljati in izvajati spremembe pogodb o upravljanju zaradi sprememb • solastniških deležev,organizirati in spremljati zavarovanje nepremičnin. •

162

INFO

RM

AT

IVN

I CIL

JI Št

uden

t:

FOR

MA

TIV

NI C

ILJI

Štud

ent:

Obl

igacij

sko

prav

oPo

zna s

esta

vine i

n vs

ebin

o ob

ligac

ijske

ga ra

zmer

ja te

r loč

i sub

jekte

obl

igacij

skeg

a raz

-•

mer

ja.

Pozn

a vr

ste p

ravn

ih p

oslo

v, po

stop

ke sk

lenitv

e pog

odb,

pre

dpog

odbo

in p

unkt

acijo

.•

Pozn

a učin

ke p

ogod

b.•

Pozn

a sre

dstv

a za u

trdite

v in

zava

rova

nje o

bvez

nost

i (ar

a, p

ogod

bena

kaze

n, sk

esni

na,

• po

rošt

vo, b

ančn

a gar

ancij

a…).

Lo

či pr

avne

pos

ledice

kršit

ve p

ogod

b.•

Pozn

a raz

liko

med

stva

rnim

i in p

ravn

imi n

apak

ami.

• Po

zna s

ploš

na p

ravil

a zas

topa

nja i

n po

obla

stila

.•

Loči

med

zave

zova

lnim

in ra

zpol

agal

nim

pra

vnim

pos

lom

.•

Loči

med

obl

igacij

skim

i in st

varn

imi p

ravic

ami.

• Po

zna p

ogod

be o

ods

vojit

vi (p

roda

jna,

men

jaln

a, d

ariln

a, p

reuž

itna,

izro

čilna

…).

• Po

zna p

ogod

bo o

delu

.•

Pozn

a man

datn

o po

godb

o, za

varo

valn

o po

godb

o (sp

lošn

e pog

oje v

seh

vrst

prem

o-•

ženj

skeg

a zav

arov

anja

, zav

arov

anja

objek

tov i

n po

stop

ek lik

vidac

ije šk

od),

grad

beno

po

godb

o te

r gra

dben

e uza

nce

itd..

Pozn

a pog

odbo

o u

prav

ljanj

u te

r pog

odbo

o m

edse

bojn

ih ra

zmer

jih.

•

Napi

še in

prip

ravi

pred

loge

pog

odb

o vz

drže

vanj

u (p

ogod

b o

• de

lu in

stor

itvah

z ra

znim

i izva

jalci

del)

, pog

odb

o up

ravlj

anju

. Na

piše

in p

ripra

vi pr

edlo

ge p

ogod

b o

inve

stici

jskih

deli

h •

(gra

dben

a pog

odba

, pog

odba

o n

adzo

ru).

Napi

še in

pre

dsta

vi os

nute

k pog

odbe

o u

prav

ljanj

u.•

Napi

še in

pre

dsta

vi os

nute

k pog

odbe

o m

edse

bojn

ih ra

zmer

jih.

• Pr

ipra

vi pr

edlo

g las

tniko

m v

zvez

i s p

rem

ožen

jskim

zava

rova

-•

njem

nep

rem

ičnin

in o

dgov

orno

sti.

Anal

izira

pra

ktičn

e prim

ere m

ožni

h za

varo

vanj

nep

rem

ičnin

.•

Prip

ravi

pred

log o

dško

dnin

skeg

a zah

tevk

a zav

arov

alni

ci.•

Stan

ovan

jsko

prav

o in

stva

rno

prav

o:Se

znan

i se z

met

odam

i in p

oseb

nost

mi p

ri od

loča

nju

etaž

nih

last

niko

v (zb

or la

stni

kov,

• po

dpiso

vanj

e list

ine).

Pozn

a pos

ebno

sti v

zvez

i z la

stni

nskim

stat

usom

pos

ebni

h sk

upni

h de

lov i

n lo

čeni

h •

skup

nih

delo

v.Po

zna p

osto

pek d

oloč

itve u

prav

nika

v ne

prav

dnem

pos

topk

u.•

Pozn

a pos

tope

k sod

ne p

reve

ritev

nač

rta v

zdrž

evan

ja v n

epra

vdne

m p

osto

pku.

• Po

zna p

osto

pek p

ridob

ivanj

e ust

rezn

ih so

glasij

za p

osle

redn

ega u

prav

ljanj

a in

posle

, ki

• pr

eseg

ajo

okvir

redn

ega u

prav

ljanj

a v n

epra

vdne

m p

osto

pku.

Prip

ravi

in p

reds

tavi

grad

ivo za

zbor

last

niko

v, dn

evni

red

in

• za

pisn

ik.Po

jasn

i eta

žnim

last

nik p

ravn

o na

ravo

in u

činke

spre

jetih

•

sklep

ov.

Pred

stav

i eta

žnim

last

niko

m ci

vilno

-pra

vne i

n up

ravn

o-pr

avne

•

post

opke

v zv

ezi s

spre

jetim

i odl

očitv

ami.

Izved

e sim

ulac

ijo p

osto

pka p

omirj

anja

za za

gota

vljan

je m

irne-

• ga

sobi

vanj

a med

etaž

nim

i last

niki.

Izved

e sim

ulac

ijo zb

ora l

astn

ikov v

ečst

anov

anjsk

e sta

vbe.

•

Pozn

a ses

tavin

e pog

odbe

o u

reja

nju

med

sebo

jnih

razm

erij i

n po

godb

e o o

prav

ljanj

u •

upra

vnišk

ih st

orite

v.Po

zna p

osto

pke i

n vs

ebin

e pog

odb

med

last

niki

in u

pora

bniki

nep

rem

ičnin

(npr

. odd

aja-

• nj

e sku

pnih

delo

v v n

ajem

, ust

anov

itev s

lužn

ostn

e pra

vice n

a sku

pnih

deli

h …

).Pr

idob

i zna

nja g

lede s

tano

vanj

skih

in p

oslo

vnih

naj

emni

h ra

zmer

ij.•

Pozn

a pos

topk

e za r

egul

iranj

e odn

osov

med

etaž

nim

i last

niki

z neg

ator

no to

žbo

(imisi

je •

ipd.

).Ra

zum

e spr

emem

bo ra

be in

nam

embn

osti

skup

nih

delo

v in

posa

mez

nih

delo

v.•

Pozn

a pom

en za

koni

tega

real

nega

bre

men

a v zv

ezi s

kritj

em m

inim

alne

ga p

rispe

vka v

•

obve

zni r

ezer

vni s

klad.

Pozn

a poj

em p

oses

ti in

inst

rum

ente

za va

rstv

o po

sest

i.•

Pozn

a stv

arne

pra

vice (

last

nins

ka p

ravic

a, h

ipot

eka,

služ

nost

na p

ravic

a, st

varn

o br

eme,

• st

avbn

a pra

vica,

zem

ljiški

dolg)

.

Na p

rimer

u izv

ede p

osto

pek o

pom

inja

nja i

n izt

erja

ve o

bvez

no-

• st

i nas

prot

i eta

žnem

u la

stni

ku.

Poja

sni p

ravn

e pos

ledice

za p

rimer

neiz

poln

jevan

ja ob

vezn

o-•

sti, k

i bre

men

ijo et

ažne

last

nike

(izk

ljučit

vena

tožb

a, p

osto

pki

izvrš

be, z

akon

ito re

alno

bre

me i

pd.).

Pred

stav

i nač

in za

gota

vljan

ja de

narn

ih sr

edst

ev z

vpla

čili v

•

reze

rvni

skla

d.

Zem

ljiško

knjiž

no p

ravo

Pozn

a pos

tope

k vpi

sa et

ažne

last

nine

v ze

mljiš

ko kn

jigo.

•

Pozn

a list

ine,

ki so

pod

laga

za vp

is et

ažne

last

nine

v ze

mljiš

ko kn

jigo.

• Po

zna v

rste

, vse

bino

in p

omen

zem

ljiško

knjiž

nih

vpiso

v (vk

njižb

e, pr

edzn

ambe

, zaz

nam

be,

• pl

ombe

, poo

čitve

).Ra

zum

e tem

eljne

prin

cipe (

nače

la) ze

mljiš

kokn

jižne

ga p

rava

(zau

panj

e, vr

stni

red,

knjiž

ni

• pr

edni

k ipd

.).Po

zna p

ravil

a o st

varn

i in kr

ajev

ni p

risto

jnos

ti v z

vezi

z zem

ljiško

knjiž

nim

i zad

evam

i.•

Prip

ravi

pred

log z

a vpi

s eta

žne l

astn

ine v

zem

ljiško

knjig

o.

• O

prav

i vpo

gled

v ze

mljiš

ko kn

jigo.

•

Dru

gi po

stop

kiPo

zna p

osto

pke p

red

sodi

šči, u

prav

nim

i org

ani, o

rgan

i loka

lnih

skup

nost

i.•

Pozn

a dok

umen

tacij

o za

izve

dbo

post

opko

v pre

d so

dišč

i, upr

avni

mi o

rgan

i, org

ani

• lo

kaln

ih sk

upno

sti.

Sezn

ani e

tažn

e las

tnike

s st

rošk

i pos

topk

ov (n

pr. n

epra

vdni

•

post

opek

za p

ridob

itev s

ogla

sja za

pos

le re

dneg

a in

izred

nega

up

ravlj

anja)

. Pr

ipra

vi pr

edlo

g za v

pis s

tavb

e in

posa

mez

nih

delo

v sta

vbe v

•

kata

ster

stav

b (p

ripra

vi vz

orec

sezn

ama i

n vs

ebin

e pod

atko

v, po

trebn

ih za

prij

avo

vpisa

pod

atko

v v ka

tast

er st

avb)

.Se

znan

i last

nike

z m

ožni

mi u

prav

nim

i odl

očba

mi in

njih

ovim

i •

posle

dica

mi.

4. OPERATIVNI CILJI

163

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

INFO

RM

AT

IVN

I CIL

JI Št

uden

t:

FOR

MA

TIV

NI C

ILJI

Štud

ent:

Obl

igacij

sko

prav

oPo

zna s

esta

vine i

n vs

ebin

o ob

ligac

ijske

ga ra

zmer

ja te

r loč

i sub

jekte

obl

igacij

skeg

a raz

-•

mer

ja.

Pozn

a vr

ste p

ravn

ih p

oslo

v, po

stop

ke sk

lenitv

e pog

odb,

pre

dpog

odbo

in p

unkt

acijo

.•

Pozn

a učin

ke p

ogod

b.•

Pozn

a sre

dstv

a za u

trdite

v in

zava

rova

nje o

bvez

nost

i (ar

a, p

ogod

bena

kaze

n, sk

esni

na,

• po

rošt

vo, b

ančn

a gar

ancij

a…).

Lo

či pr

avne

pos

ledice

kršit

ve p

ogod

b.•

Pozn

a raz

liko

med

stva

rnim

i in p

ravn

imi n

apak

ami.

• Po

zna s

ploš

na p

ravil

a zas

topa

nja i

n po

obla

stila

.•

Loči

med

zave

zova

lnim

in ra

zpol

agal

nim

pra

vnim

pos

lom

.•

Loči

med

obl

igacij

skim

i in st

varn

imi p

ravic

ami.

• Po

zna p

ogod

be o

ods

vojit

vi (p

roda

jna,

men

jaln

a, d

ariln

a, p

reuž

itna,

izro

čilna

…).

• Po

zna p

ogod

bo o

delu

.•

Pozn

a man

datn

o po

godb

o, za

varo

valn

o po

godb

o (sp

lošn

e pog

oje v

seh

vrst

prem

o-•

ženj

skeg

a zav

arov

anja

, zav

arov

anja

objek

tov i

n po

stop

ek lik

vidac

ije šk

od),

grad

beno

po

godb

o te

r gra

dben

e uza

nce

itd..

Pozn

a pog

odbo

o u

prav

ljanj

u te

r pog

odbo

o m

edse

bojn

ih ra

zmer

jih.

•

Napi

še in

prip

ravi

pred

loge

pog

odb

o vz

drže

vanj

u (p

ogod

b o

• de

lu in

stor

itvah

z ra

znim

i izva

jalci

del)

, pog

odb

o up

ravlj

anju

. Na

piše

in p

ripra

vi pr

edlo

ge p

ogod

b o

inve

stici

jskih

deli

h •

(gra

dben

a pog

odba

, pog

odba

o n

adzo

ru).

Napi

še in

pre

dsta

vi os

nute

k pog

odbe

o u

prav

ljanj

u.•

Napi

še in

pre

dsta

vi os

nute

k pog

odbe

o m

edse

bojn

ih ra

zmer

jih.

• Pr

ipra

vi pr

edlo

g las

tniko

m v

zvez

i s p

rem

ožen

jskim

zava

rova

-•

njem

nep

rem

ičnin

in o

dgov

orno

sti.

Anal

izira

pra

ktičn

e prim

ere m

ožni

h za

varo

vanj

nep

rem

ičnin

.•

Prip

ravi

pred

log o

dško

dnin

skeg

a zah

tevk

a zav

arov

alni

ci.•

Stan

ovan

jsko

prav

o in

stva

rno

prav

o:Se

znan

i se z

met

odam

i in p

oseb

nost

mi p

ri od

loča

nju

etaž

nih

last

niko

v (zb

or la

stni

kov,

• po

dpiso

vanj

e list

ine).

Pozn

a pos

ebno

sti v

zvez

i z la

stni

nskim

stat

usom

pos

ebni

h sk

upni

h de

lov i

n lo

čeni

h •

skup

nih

delo

v.Po

zna p

osto

pek d

oloč

itve u

prav

nika

v ne

prav

dnem

pos

topk

u.•

Pozn

a pos

tope

k sod

ne p

reve

ritev

nač

rta v

zdrž

evan

ja v n

epra

vdne

m p

osto

pku.

• Po

zna p

osto

pek p

ridob

ivanj

e ust

rezn

ih so

glasij

za p

osle

redn

ega u

prav

ljanj

a in

posle

, ki

• pr

eseg

ajo

okvir

redn

ega u

prav

ljanj

a v n

epra

vdne

m p

osto

pku.

Prip

ravi

in p

reds

tavi

grad

ivo za

zbor

last

niko

v, dn

evni

red

in

• za

pisn

ik.Po

jasn

i eta

žnim

last

nik p

ravn

o na

ravo

in u

činke

spre

jetih

•

sklep

ov.

Pred

stav

i eta

žnim

last

niko

m ci

vilno

-pra

vne i

n up

ravn

o-pr

avne

•

post

opke

v zv

ezi s

spre

jetim

i odl

očitv

ami.

Izved

e sim

ulac

ijo p

osto

pka p

omirj

anja

za za

gota

vljan

je m

irne-

• ga

sobi

vanj

a med

etaž

nim

i last

niki.

Izved

e sim

ulac

ijo zb

ora l

astn

ikov v

ečst

anov

anjsk

e sta

vbe.

•

Pozn

a ses

tavin

e pog

odbe

o u

reja

nju

med

sebo

jnih

razm

erij i

n po

godb

e o o

prav

ljanj

u •

upra

vnišk

ih st

orite

v.Po

zna p

osto

pke i

n vs

ebin

e pog

odb

med

last

niki

in u

pora

bniki

nep

rem

ičnin

(npr

. odd

aja-

• nj

e sku

pnih

delo

v v n

ajem

, ust

anov

itev s

lužn

ostn

e pra

vice n

a sku

pnih

deli

h …

).Pr

idob

i zna

nja g

lede s

tano

vanj

skih

in p

oslo

vnih

naj

emni

h ra

zmer

ij.•

Pozn

a pos

topk

e za r

egul

iranj

e odn

osov

med

etaž

nim

i last

niki

z neg

ator

no to

žbo

(imisi

je •

ipd.

).Ra

zum

e spr

emem

bo ra

be in

nam

embn

osti

skup

nih

delo

v in

posa

mez

nih

delo

v.•

Pozn

a pom

en za

koni

tega

real

nega

bre

men

a v zv

ezi s

kritj

em m

inim

alne

ga p

rispe

vka v

•

obve

zni r

ezer

vni s

klad.

Pozn

a poj

em p

oses

ti in

inst

rum

ente

za va

rstv

o po

sest

i.•

Pozn

a stv

arne

pra

vice (

last

nins

ka p

ravic

a, h

ipot

eka,

služ

nost

na p

ravic

a, st

varn

o br

eme,

• st

avbn

a pra

vica,

zem

ljiški

dolg)

.

Na p

rimer

u izv

ede p

osto

pek o

pom

inja

nja i

n izt

erja

ve o

bvez

no-

• st

i nas

prot

i eta

žnem

u la

stni

ku.

Poja

sni p

ravn

e pos

ledice

za p

rimer

neiz

poln

jevan

ja ob

vezn

o-•

sti, k

i bre

men

ijo et

ažne

last

nike

(izk

ljučit

vena

tožb

a, p

osto

pki

izvrš

be, z

akon

ito re

alno

bre

me i

pd.).

Pred

stav

i nač

in za

gota

vljan

ja de

narn

ih sr

edst

ev z

vpla

čili v

•

reze

rvni

skla

d.

Zem

ljiško

knjiž

no p

ravo

Pozn

a pos

tope

k vpi

sa et

ažne

last

nine

v ze

mljiš

ko kn

jigo.

•

Pozn

a list

ine,

ki so

pod

laga

za vp

is et

ažne

last

nine

v ze

mljiš

ko kn

jigo.

• Po

zna v

rste

, vse

bino

in p

omen

zem

ljiško

knjiž

nih

vpiso

v (vk

njižb

e, pr

edzn

ambe

, zaz

nam

be,

• pl

ombe

, poo

čitve

).Ra

zum

e tem

eljne

prin

cipe (

nače

la) ze

mljiš

kokn

jižne

ga p

rava

(zau

panj

e, vr

stni

red,

knjiž

ni

• pr

edni

k ipd

.).Po

zna p

ravil

a o st

varn

i in kr

ajev

ni p

risto

jnos

ti v z

vezi

z zem

ljiško

knjiž

nim

i zad

evam

i.•

Prip

ravi

pred

log z

a vpi

s eta

žne l

astn

ine v

zem

ljiško

knjig

o.

• O

prav

i vpo

gled

v ze

mljiš

ko kn

jigo.

•

Dru

gi po

stop

kiPo

zna p

osto

pke p

red

sodi

šči, u

prav

nim

i org

ani, o

rgan

i loka

lnih

skup

nost

i.•

Pozn

a dok

umen

tacij

o za

izve

dbo

post

opko

v pre

d so

dišč

i, upr

avni

mi o

rgan

i, org

ani

• lo

kaln

ih sk

upno

sti.

Sezn

ani e

tažn

e las

tnike

s st

rošk

i pos

topk

ov (n

pr. n

epra

vdni

•

post

opek

za p

ridob

itev s

ogla

sja za

pos

le re

dneg

a in

izred

nega

up

ravlj

anja)

. Pr

ipra

vi pr

edlo

g za v

pis s

tavb

e in

posa

mez

nih

delo

v sta

vbe v

•

kata

ster

stav

b (p

ripra

vi vz

orec

sezn

ama i

n vs

ebin

e pod

atko

v, po

trebn

ih za

prij

avo

vpisa

pod

atko

v v ka

tast

er st

avb)

.Se

znan

i last

nike

z m

ožni

mi u

prav

nim

i odl

očba

mi in

njih

ovim

i •

posle

dica

mi.

164

5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBI:Število kontaktnih ur: 66 (42 ur predavanj, 24 ur vaj).Število ur samostojnega dela: 84 (60 ur študij literature, 24 ur študija primera).Obvezna je prisotnost na vajah ter pisni izpit.

165

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

1. IME PREDMETA:

EKONOMIJA IN POSLOVANJE UPRAVITELJA NEPREMIČNIN

2. SPLOŠNI CILJIŠtudent pridobi sposobnosti:

spremljanja predpisov in standardov, ki vplivajo na vrednost nepremičnin,• prenašanja ekonomskega znanja na področje upravljanja z nepremičninami,• razumevanja korektnega ravnanja upravitelja v skladu s poslovnim kode-• ksom in etiko,prepoznavanja potreb strank in strokovnega svetovanja.•

3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCE Študent si pridobi naslednje kompetence:

pripravljati predloge za odločanje lastnikov o upravljanju, ohranjanju in • povečanju vrednosti nepremičnin,finančno, količinsko in kakovostno prevzemati izvršena dela,• ugotavljati f inančne obveznosti, razdelitev stroškov v skladu s pogodbo o • upravljanju ter potrjevati račune in obračune,spremljati stanje sredstev rezervnega sklada nepremičnin in skrbeti za go-• spodarno upravljanje z njim,pomagati računovodstvu pri: opominjanju dolžnikov in izterjavi obvezno-• sti, izdelavi f inančnih poročil za lastnike nepremičnin in pripravi podatkov za sodno izterjavo obveznosti,pripraviti podlage za obračunavanje obveznosti lastnikov nepremičnin,• pridobivati ugodne ponudbe za izvajanje vzdrževalnih in drugih del,• pripravljati elemente za obračune stroškov upravljanja, razdeljevati stro-• ške, prejemati plačila etažnih lastnikov in plačevati obveznost iz pogodb, sklenjenih s tretjimi osebami,svetovati etažnim lastnikom o zavarovanju tveganj in načinih za povečanje • vrednost nepremičnine,izdelati načrt dolgoročnega vzdrževanja nepremičnin, o katerem se končno • odločijo lastniki.

166

INFO

RM

AT

IVN

I CIL

JI Št

uden

t:FO

RM

AT

IVN

I CIL

JI Št

uden

t:

Pozn

a elem

ente

za sp

rem

ljanj

e trg

a upr

avlja

nja n

epre

mičn

in.

• Zn

a spr

emlja

ti trg

upr

avlja

nja

nepr

emičn

in (s

tano

vanj

in p

oslo

vnih

pro

stor

ov) n

a lok

alni

•

in d

ržav

ni ra

vni.

Je sp

osob

en a

naliz

irati

razv

oj in

tren

de n

a trg

u up

ravlj

anja

•

nepr

emičn

in (n

a prim

eru

ali p

a sam

prip

ravi

anal

izo).

Pozn

a eko

nom

ske i

ndika

torje

za:

• ob

rest

ne m

ere p

oslo

vnih

ban

k,•

varč

evan

je,•

poso

jila za

vzdr

ževa

nje s

tavb

,•

infla

cijo,

• go

spod

arsk

o ra

st,

• ku

pno

moč

i pla

č,•

dobi

čkon

osno

st po

djet

ij in

inve

stira

nja,

• liz

ing p

onud

bo,

• de

lova

nje j

avni

h st

anov

anjsk

ih sk

lado

v in

nepr

emičn

insk

ih sk

lado

v in

grad

njo

večji

h •

infra

stru

ktur

nih

objek

tov n

a drž

avni

in lo

kaln

i rav

ni,

dekla

riran

ih in

real

izira

nih

cen

stan

ovan

j,•

poslo

vnih

pro

stor

ov.

•

Pozn

a vire

info

rmac

ij, kj

er la

hko

prid

obi e

kono

msk

e ind

ikato

rje za

segm

ent n

epre

mičn

in-

• sk

ega t

rga.

Zbira

info

rmac

ije n

a nep

rem

ičnin

skem

trgu

.•

Spoz

na p

odro

čje ra

čuno

vods

tva i

n fin

ančn

ega p

oslo

vanj

a:•

razu

me p

robl

eme u

gota

vljan

ja st

rošk

ov p

o st

rošk

ovni

h m

estih

,•

razli

kuje

med

fiks

nim

i in va

riabi

lnim

i stro

ški,

• po

zna p

ojem

izvir

nih

in n

eizvir

nih

stro

škov

,•

razli

kuje

med

pos

redn

imi in

nep

osre

dnim

i stro

ški,

• ra

zum

e pro

blem

e raz

delje

vanj

a stro

škov

na s

trošk

ovne

nos

ilce,

• zn

a upo

rabl

jati

ključ

e za r

azde

ljeva

nje p

osre

dnih

stro

škov

,•

pozn

a nal

ožbe

ne m

ožno

sti z

a gos

poda

rjenj

e s sr

edst

vi re

zerv

nega

skla

da,

• po

zna r

azlič

ne o

blike

dol

žnišk

ih sr

edst

ev za

fina

ncira

nje v

zdrž

eval

nih

in p

reno

vitve

nih

del.

•

Vodi

bla

gajn

iško

poslo

vanj

e.•

Gosp

odar

no u

prav

lja s

sred

stvi

reze

rvne

ga sk

lada

.•

Poja

sni s

trank

am o

bsto

ječe m

ožno

sti f

inan

ciran

ja vz

drže

val-

• ni

h in

pre

novit

veni

h de

l.Pr

ipra

vi pr

egled

fina

nčni

h ob

vezn

osti

in ra

zdeli

tve s

trošk

ov v

• zv

ezi s

pog

odbo

o m

edse

bojn

ih ra

zmer

jih.

Prip

ravi

pred

log z

a obr

ačun

avan

je ob

vezn

osti

in vp

lačil

•

upra

vljan

ja z n

epre

mičn

ino.

Razu

me p

omen

nač

rtov

anja

in sp

rem

ljanj

a obr

atov

alni

h st

rošk

ov.

• zn

a izr

ačun

ati o

brat

oval

ne st

rošk

e•

Iz pr

imer

a izr

ačun

a obr

atov

alne

stro

ške n

a:m

• 2 u

prav

ljane

nep

rem

ičnin

e, na

enot

o, gl

ede n

a kon

kure

nco

in d

ohod

kovn

o zm

ožno

st

• la

stni

kov,

po o

seba

h,

• po

m•

3 ,na

stav

bo.

•

Spoz

na n

ačin

obr

ačun

avan

ja ra

zličn

ih vr

st st

rošk

ov za

last

nike

nep

rem

ičnin

.•

Pozn

a vrs

te d

avko

v pri

poslo

vanj

u z n

epre

mičn

inam

i.•

Zna o

ceni

ti (iz

raču

nati)

stop

njo

davk

a pri

posa

mez

nem

pos

lu.

•

Na p

odla

gi po

nudb

izva

jalce

v zna

ana

lizira

ti ko

nkur

enčn

ost c

en b

laga

in st

orite

v•

Na p

rimer

u an

alizi

ra ko

nkur

enčn

ost c

en b

laga

in st

orite

v.•

Spoz

na m

arke

tinšk

e kon

cept

e pos

lova

nja z

nep

rem

ičnin

ami:

• po

zna o

snov

ne p

risto

pe k

trže

nju

nepr

emičn

in,

• zn

a izb

rati

prim

eren

pris

top

k trž

enju

nep

rem

ičnin

,•

zna o

pred

eliti

znač

ilnos

ti tr

ženj

skeg

a spl

eta p

ri ne

prem

ičnin

ah.

•

Prip

ravi

pred

log p

onud

be za

prid

obite

v nep

rem

ičnin

e v

• up

ravlj

anje.

Izdela

nač

rt tr

ženj

a dol

očen

e nep

rem

ičnin

e. •

Tolm

ači c

enitv

ena p

oroč

ila.

•

Pozn

a nam

embn

ost r

ezer

vneg

a skla

da in

nač

in n

jegov

ega u

prav

ljanj

a.•

Pozn

a krit

erije

za iz

bor n

ajbo

ljšeg

a pon

udni

ka vz

drže

valn

ih d

el.•

Izber

e naj

boljš

o po

nudb

o gl

ede n

a krit

erije

.•

Pozn

a mož

ne n

ačin

e zbi

ranj

a dod

atne

ga d

enar

ja za

vzdr

ževa

nje s

tavb

.•

Pozn

a ban

čne s

torit

ve.

•

4. OPERATIVNI CILJI

167

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

INFO

RM

AT

IVN

I CIL

JI Št

uden

t:FO

RM

AT

IVN

I CIL

JI Št

uden

t:

Pozn

a elem

ente

za sp

rem

ljanj

e trg

a upr

avlja

nja n

epre

mičn

in.

• Zn

a spr

emlja

ti trg

upr

avlja

nja

nepr

emičn

in (s

tano

vanj

in p

oslo

vnih

pro

stor

ov) n

a lok

alni

•

in d

ržav

ni ra

vni.

Je sp

osob

en a

naliz

irati

razv

oj in

tren

de n

a trg

u up

ravlj

anja

•

nepr

emičn

in (n

a prim

eru

ali p

a sam

prip

ravi

anal

izo).

Pozn

a eko

nom

ske i

ndika

torje

za:

• ob

rest

ne m

ere p

oslo

vnih

ban

k,•

varč

evan

je,•

poso

jila za

vzdr

ževa

nje s

tavb

,•

infla

cijo,

• go

spod

arsk

o ra

st,

• ku

pno

moč

i pla

č,•

dobi

čkon

osno

st po

djet

ij in

inve

stira

nja,

• liz

ing p

onud

bo,

• de

lova

nje j

avni

h st

anov

anjsk

ih sk

lado

v in

nepr

emičn

insk

ih sk

lado

v in

grad

njo

večji

h •

infra

stru

ktur

nih

objek

tov n

a drž

avni

in lo

kaln

i rav

ni,

dekla

riran

ih in

real

izira

nih

cen

stan

ovan

j,•

poslo

vnih

pro

stor

ov.

•

Pozn

a vire

info

rmac

ij, kj

er la

hko

prid

obi e

kono

msk

e ind

ikato

rje za

segm

ent n

epre

mičn

in-

• sk

ega t

rga.

Zbira

info

rmac

ije n

a nep

rem

ičnin

skem

trgu

.•

Spoz

na p

odro

čje ra

čuno

vods

tva i

n fin

ančn

ega p

oslo

vanj

a:•

razu

me p

robl

eme u

gota

vljan

ja st

rošk

ov p

o st

rošk

ovni

h m

estih

,•

razli

kuje

med

fiks

nim

i in va

riabi

lnim

i stro

ški,

• po

zna p

ojem

izvir

nih

in n

eizvir

nih

stro

škov

,•

razli

kuje

med

pos

redn

imi in

nep

osre

dnim

i stro

ški,

• ra

zum

e pro

blem

e raz

delje

vanj

a stro

škov

na s

trošk

ovne

nos

ilce,

• zn

a upo

rabl

jati

ključ

e za r

azde

ljeva

nje p

osre

dnih

stro

škov

,•

pozn

a nal

ožbe

ne m

ožno

sti z

a gos

poda

rjenj

e s sr

edst

vi re

zerv

nega

skla

da,

• po

zna r

azlič

ne o

blike

dol

žnišk

ih sr

edst

ev za

fina

ncira

nje v

zdrž

eval

nih

in p

reno

vitve

nih

del.

•

Vodi

bla

gajn

iško

poslo

vanj

e.•

Gosp

odar

no u

prav

lja s

sred

stvi

reze

rvne

ga sk

lada

.•

Poja

sni s

trank

am o

bsto

ječe m

ožno

sti f

inan

ciran

ja vz

drže

val-

• ni

h in

pre

novit

veni

h de

l.Pr

ipra

vi pr

egled

fina

nčni

h ob

vezn

osti

in ra

zdeli

tve s

trošk

ov v

• zv

ezi s

pog

odbo

o m

edse

bojn

ih ra

zmer

jih.

Prip

ravi

pred

log z

a obr

ačun

avan

je ob

vezn

osti

in vp

lačil

•

upra

vljan

ja z n

epre

mičn

ino.

Razu

me p

omen

nač

rtov

anja

in sp

rem

ljanj

a obr

atov

alni

h st

rošk

ov.

• zn

a izr

ačun

ati o

brat

oval

ne st

rošk

e•

Iz pr

imer

a izr

ačun

a obr

atov

alne

stro

ške n

a:m

• 2 u

prav

ljane

nep

rem

ičnin

e, na

enot

o, gl

ede n

a kon

kure

nco

in d

ohod

kovn

o zm

ožno

st

• la

stni

kov,

po o

seba

h,

• po

m•

3 ,na

stav

bo.

•

Spoz

na n

ačin

obr

ačun

avan

ja ra

zličn

ih vr

st st

rošk

ov za

last

nike

nep

rem

ičnin

.•

Pozn

a vrs

te d

avko

v pri

poslo

vanj

u z n

epre

mičn

inam

i.•

Zna o

ceni

ti (iz

raču

nati)

stop

njo

davk

a pri

posa

mez

nem

pos

lu.

•

Na p

odla

gi po

nudb

izva

jalce

v zna

ana

lizira

ti ko

nkur

enčn

ost c

en b

laga

in st

orite

v•

Na p

rimer

u an

alizi

ra ko

nkur

enčn

ost c

en b

laga

in st

orite

v.•

Spoz

na m

arke

tinšk

e kon

cept

e pos

lova

nja z

nep

rem

ičnin

ami:

• po

zna o

snov

ne p

risto

pe k

trže

nju

nepr

emičn

in,

• zn

a izb

rati

prim

eren

pris

top

k trž

enju

nep

rem

ičnin

,•

zna o

pred

eliti

znač

ilnos

ti tr

ženj

skeg

a spl

eta p

ri ne

prem

ičnin

ah.

•

Prip

ravi

pred

log p

onud

be za

prid

obite

v nep

rem

ičnin

e v

• up

ravlj

anje.

Izdela

nač

rt tr

ženj

a dol

očen

e nep

rem

ičnin

e. •

Tolm

ači c

enitv

ena p

oroč

ila.

•

Pozn

a nam

embn

ost r

ezer

vneg

a skla

da in

nač

in n

jegov

ega u

prav

ljanj

a.•

Pozn

a krit

erije

za iz

bor n

ajbo

ljšeg

a pon

udni

ka vz

drže

valn

ih d

el.•

Izber

e naj

boljš

o po

nudb

o gl

ede n

a krit

erije

.•

Pozn

a mož

ne n

ačin

e zbi

ranj

a dod

atne

ga d

enar

ja za

vzdr

ževa

nje s

tavb

.•

Pozn

a ban

čne s

torit

ve.

•

168

5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBIŠtevilo kontaktnih ur: 72 (30 ur predavanj, 42 ur vaj).Število ur samostojnega dela: 60 (36 ur študij literature, 12 ur študija primera, 12 ur priprava seminarske/projektne naloge).

Obvezna je prisotnost na vajah, priprava in zagovor seminarske naloge ter pisni izpit.

169

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

1. IME PREDMETA:

KVANTITATIVNE METODE V LOGISTIKI

2. SPLOŠNI CILJIŠtudent se usposobi za uporabo matematičnih metod in računalniških orodij v praktičnih primerih optimizacije logističnih sistemov .

3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCE Študent:

pozna najpomembnejše metode matematičnega programiranja, ki se upo-• rabljajo za reševanje problemov optimalnosti v logističnih procesih,zna uporabljati ustrezne matematične metode pri pripravi predlogov za • sprejemanje odločitev kdaj in koliko naročiti,zna uporabljati matematične metode pri reševanju transportnih proble-• mov.

170

INFO

RM

AT

IVN

I CIL

JIŠt

uden

t:FO

RM

AT

IVN

I CIL

JIŠt

uden

t:

Prid

obi n

asled

nja m

atem

atičn

a zna

nja z

a raz

umev

anje

kvan

titav

nih

met

od

v log

istiki

:m

atrik

e in

dete

rmin

ante

, •

linea

rna t

rans

form

acija

,•

prep

ozna

mat

riko

in p

oseb

ne ti

pe le

teh,

• po

zna p

ojem

in la

stno

sti d

eter

min

ante

, •

ve, k

aj so

pod

dete

rmin

ante

in jih

zna d

oloč

iti,

• sis

tem

i line

arni

h en

ačb

in n

eena

čb,

• po

zna p

ojem

funk

cije i

n vr

ste f

unkc

ij,•

poz

na d

efin

icijo

oko

lice i

n lim

ite,

• po

zna d

efin

icijo

odv

oda i

n nj

egov

, geo

met

rični

pom

en,

• od

vod

funk

cije i

n up

orab

a,•

pozn

a def

inici

jo in

tegr

ala,

• os

nove

teor

ija gr

afov

,•

prep

ozna

vrst

e gra

fov.

• Spoz

na u

pora

bo m

atem

atičn

ih m

etod

v lo

gistič

nih

proc

esih

:m

atem

atičn

e mod

ele in

met

ode u

prav

ljanj

a zal

og,

• m

etod

e lin

earn

ega p

rogr

amira

nja p

ri re

ševa

nju

prob

lemov

v tra

nspo

rtni

•

logis

tiki.

Tran

spon

ira m

atrik

e in

raču

na z

njim

i.•

ve, k

aj je

inve

rzna

ali o

brat

na m

atrik

a•

dolo

či ob

ratn

o m

atrik

o s p

omoč

jo p

odde

term

inan

t,•

izrač

una i

n up

orab

lja m

atrik

o,•

izrač

una r

ang m

atrik

e,•

zapi

še si

stem

linea

rnih

enač

b v m

atrič

ni o

bliki

,•

prev

eri a

li je d

ani s

istem

enač

b re

šljiv,

• re

ši sis

tem

linea

rnih

enač

b z u

pora

bo G

auss

ove m

etod

e,•

reši

siste

m s

pom

očjo

Cra

mer

jeve f

orm

ule,

• re

ši sis

tem

linea

rnih

nee

načb

,•

dolo

či la

stno

sti f

unkc

ij,•

raču

na lim

ite ra

zličn

ih fu

nkcij

,•

dolo

či ta

ngen

to in

nor

mal

o v d

ani t

očki,

• izr

ačun

a odv

ode r

azlič

nih

funk

cij,

• up

orab

lja o

dvod

e pri

anal

izi fu

nkcij

,•

inte

grira

razli

čne f

unkc

ije,

• izr

ačun

a dol

očen

inte

gral

,•

upor

ablja

dol

očen

inte

gral

v pr

aksi,

• pr

edst

avi t

rans

port

ni p

robl

em z

ovre

dnot

enim

graf

om,

• po

išče n

ajkr

ajšo

pot

v ov

redn

oten

em gr

afu,

• re

šuje

prob

leme o

ptim

alni

h za

log i

n na

ročil

z up

orab

o m

atem

atičn

ih m

odelo

v •

in m

etod

,up

orab

lja m

etod

e lin

earn

ega p

rogr

amira

nja i

n ra

čuna

lnišk

a oro

dja p

ri na

črto

-•

vanj

u tra

nspo

rtni

h ak

tivno

sti.

4. OPERATIVNI CILJI

171

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBI Število kontaktnih ur: 72 (42 ur predavanj, 30 ur vaj).Število ur samostojnega dela: 84(36 ur študij literature, 48 ur reševanje nalog – praktični primeri).Obvezna je prisotnost na vajah ter pisni izpit.

172

1. IME PREDMETA:

OSKRBNE VERIGE

2. SPLOŠNI CILJI: Študent se usposobi za načrtovanje, spremljanje in nadziranje oskrbnih verig v poslovnih sistemih.

3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCEŠtudent:

opredeli oskrbne verige v proizvodnji in trgovini,• pojasni področja in vlogo aktivnosti podjetja znotraj oskrbne verige,• analizira sestavine aktivnosti oskrbne verige v smislu informacijskih potreb • za učinkovito delovanje oskrbne verige znotraj podjetja in nadaljnje pove-zovanje s poslovnimi partnerji, analizira vire in značilnosti oskrbe in povpraševanja,• pojasni, kako oskrbna veriga prispeva k konkurenčnosti podjetja,• pojasni, kako oskrbna veriga prispeva k trajnostnemu razvoju podjetja,• pojasni, kako oskrbna veriga vpliva na finančni uspeh podjetja,• ugotavlja odzivne čase znotraj oskrbne verige,• ugotavlja povečanje povpraševanja in njegov vpliv, • oceni ovire v oskrbni verigi,• ugotavlja, kako spremembe v oskrbi in povpraševanju vplivajo na stroške,• pozna možnosti koordinacije med aktivnostmi oskrbovalne verige,• ugotavlja vlogo informacijske in komunikacijske tehnologije znotraj oskrb-• nih verig,pozna informacije in programsko opremo za potrebe oskrbnih verig.•

173

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

INFO

RM

AT

IVN

I CIL

JIŠt

uden

t:FO

RM

AT

IVN

I CIL

JIŠt

uden

t:

Spoz

na vp

liv gl

obal

izacij

e na p

oslo

vne s

istem

e.•

Spoz

na zn

ačiln

osti

novih

pos

lovn

ih m

odelo

v.•

Spoz

na p

ojem

osk

rbne

verig

e, ko

ncep

te in

mod

ele o

skrb

nih

verig

.•

Se za

ve vl

oge o

skrb

nih

verig

pri

zago

tavlj

anju

konk

uren

čnos

ti in

traj

nega

razv

oja

• po

djet

ja.

Spoz

na u

prav

ljanj

e osk

rbni

h ve

rig: z

niža

nje l

ogist

ičnih

stro

škov

, izb

oljša

nje

• ka

kovo

sti lo

gistič

nih

stor

itev.

Spoz

na st

opnj

e opt

imiza

cije o

skrb

nih

verig

.•

Spoz

na kl

jučn

e deja

vnike

usp

eha o

skrb

oval

nih

verig

in se

zave

pom

ena n

jihov

ega

• de

lova

nja.

Se se

znan

i z ra

čuna

lnišk

o in

form

acijs

ko te

hnol

ogijo

za u

prav

ljanj

e osk

rbni

h ve

rig.

• Sp

ozna

prim

ere u

speš

nih

oskr

bnih

verig

. •

Opi

še vp

liv gl

obal

izacij

e na p

oslo

vne s

istem

e.•

Razu

me v

logo

osk

rbne

verig

e pri

zago

tavlj

anju

konk

uren

čnos

ti po

d-•

jeta.

Opr

edeli

osk

rbne

verig

e v p

roizv

odnj

i in tr

govin

i. •

Anal

izira

prim

er o

skrb

ne ve

rige o

zirom

a pos

amez

ne a

ktivn

osti

oskr

bne

• ve

rige v

pro

izvod

nem

ali t

rgov

skem

pod

jetju

z vid

ika in

form

acijs

kih

potre

b za

učin

kovit

o de

lova

nje z

notra

j pod

jetja

, pov

ezov

anja

s po

slovn

imi p

artn

erji,

opr

edeli

tve s

topn

je op

timiza

cije t

er ka

kovo

sti in

st

rošk

ov lo

gistič

nih

stor

itev.

4. OPERATIVNI CILJI

174

5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBI Število kontaktnih ur: 72 (42 ur predavanj, 30 ur vaj).Število ur samostojnega dela: 84 (36 ur študij literature, 36 ur študija primera in priprava seminarske naloge, 12 ur strokovna ekskurzija – obisk trgovskega podjetja in priprava poročila).

Obvezna je prisotnost na vajah, seminarska naloga ter pisni izpit.

175

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

1. IME PREDMETA:

UPRAVLJANJE ZALOG

2. SPLOŠNI CILJI: Študent pozna informacijsko podporo upravljanju z zalogami v proizvodnem in trgovskem podjetju ter je usposobljen za izvajanje potrebnih analiz za spreje-manje poslovnih odločitev o optimalnih zalogah in naročilih materiala in trgov-skega blaga.

3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCE Študent:

pozna metode razvrščanja materiala in blaga po pomembnosti za sprejema-• nje nabavnih odločitev,pozna vrste zalog in zna določiti vrednost zalog,• zna pripraviti predloge za sprejemanje odločitev kdaj in koliko naročiti,• zna zbirati, analizirati in vrednotiti podatke o zalogah ter pripravljati poročila,• uporablja računalniško informacijsko tehnologijo pri upravljanju z zalogami.•

176

INFO

RM

AT

IVN

I CIL

JIŠt

uden

t:FO

RM

AT

IVN

I CIL

JIŠt

uden

t:

Štud

ent s

e sez

nani

s po

jmom

in vr

stam

i zal

og, d

ejavn

iki, k

i vpl

ivajo

na z

alog

e •

ter s

trošk

i zal

og.

Pozn

a opt

imal

ne za

loge

in ra

čuno

vods

ke m

etod

e vre

dnot

enja

zalo

g.•

Spoz

na o

rgan

izacij

o sk

ladi

ščne

ga p

oslo

vanj

a, vr

ste i

n op

rem

o sk

ladi

šč te

r •

ozna

čeva

njem

skla

dišč

nih

loka

cij.

Sezn

ani s

e s p

revz

emom

bla

ga v

skla

dišč

e, oz

nače

vanj

em a

rtikl

ov in

zag

ota-

• vlj

anjem

sled

ljivos

ti.

Spoz

na p

osto

pek i

n do

kum

enta

cijo

pri u

skla

dišč

enju

in iz

daji b

laga

.•

Spoz

na d

ejavn

ike, k

i vpl

ivajo

na v

eliko

st za

log.

•

Pozn

a rač

unov

odsk

e met

ode v

redn

oten

ja za

log.

• Po

zna d

elovn

e pos

topk

e in

doku

men

tacij

o pr

i pre

vzem

u, u

skla

dišč

enju

in

• izd

aji b

laga

.Sp

ozna

mat

emat

ične m

odele

in m

etod

e izr

ačun

a opt

imal

nih

zalo

g.•

Spoz

na m

etod

e raz

vršč

anja

mat

eria

lov p

o po

mem

bnos

ti oz

irom

a dru

gih

• kr

iterij

ih, k

i vpl

ivajo

na o

dloč

itve k

daj in

kolik

o na

ročit

i.Se

znan

i se s

pro

gram

skim

i pak

eti z

a upr

avlja

nje z

zalo

gam

i.•

Opr

edeli

vrst

e zal

og in

deja

vnike

, ki v

pliva

jo n

a zal

oge.

• O

pred

eli in

izra

čuna

stro

ške z

alog

.•

Razu

me p

omen

zago

tavlj

anja

sledl

jivos

ti in

upo

rabl

ja ra

čuna

lnišk

e pro

-•

gram

e in

tehn

ično

opre

mo,

ki o

mog

očaj

o sle

dljiv

ost i

n sp

rem

ljanj

e zal

og.

Razu

me n

egat

ivne u

činke

pre

velik

ih za

log t

er iz

raču

na o

ptim

alne

, sign

alne

•

in va

rnos

tne z

alog

e.Up

orab

lja m

etod

e raz

vršč

anja

mat

eria

lov p

o kr

iterij

ih, k

i vpl

ivajo

na o

dlo-

• čit

ve kd

aj in

kolik

o na

ročit

i.Izr

ačun

a eko

nom

sko

količ

ino

naro

čila.

• Zb

ere i

n an

alizi

ra p

odat

ke o

zalo

gah

in p

ripra

vi us

trezn

a por

očila

.•

Upor

ablja

raču

naln

iška o

rodj

a pri

anal

izi p

odat

kov.

• Up

orab

lja p

rogr

amsk

e pak

ete z

a upr

avlja

nje z

zalo

gam

i•

4. OPERATIVNI CILJI

177

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBI Število kontaktnih ur: 72 (42 ur predavanj, 30 ur vaj).Število ur samostojnega dela: 84 (36 ur študij literature, 36 ur študija primera primera in priprava seminarske naloge, 12 ur strokovna ekskurzija – obisk proizvodnega podjetja in priprava poročila).Obvezna je prisotnost na vajah, seminarska naloga ter pisni izpit.

178

1. IME PREDMETA:

TRANSPORTNI MENEDŽMENT

2. SPLOŠNI CILJI: Študent je usposobljen za izbiro optimalnega načina transporta, organiziranje, izvajanje in nadziranje administrativno tehničnih del pri izvajanju transportnih storitev in uporabo informacijske komunikacijske tehnologije v mednarodnem poslovnem okolju.

3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCEŠtudent:

pozna trg prevoznih storitev,• pozna načine transporta in zna izbrati optimalni,• razporeja lastni vozni park in izbira druge prevoznike,• določi transportno pot,• izbere primerno transportno embalažo,• organizira natovarjanje in raztovarjanje tovora,• organizira vzdrževanje cestnih transportnih sredstev in transportne opre-• me,pozna in uporablja zakone in predpise, ki urejajo prevoz blaga in potnikov • ter transportno zavarovanje,uporablja informacijsko tehnologijo pri izvajanju distribucije blaga.•

179

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

INFO

RM

AT

IVN

I CIL

JIŠt

uden

t:FO

RM

AT

IVN

I CIL

JIŠt

uden

t:

Se se

znan

i z o

rgan

izira

nost

jo lo

gistik

e in

logis

tični

pod

siste

mi.

• Sp

ozna

dist

ribuc

ijsko

logis

tiko

in n

jene a

ktivn

osti.

• Se

znan

i se z

nač

ini u

reja

nja o

dnos

ov s

kupc

i in tr

ansp

ortn

im za

varo

vanj

em.

• Sp

ozna

tran

spor

tne s

torit

ve in

vrst

e tra

nspo

rta (

mul

timod

alni

, kon

tejn

ersk

i).•

Spoz

na o

prtn

e sist

eme t

rans

port

a.•

Pozn

a tov

ore i

n tra

nspo

rtne

prip

rave

:•

fizika

lne i

n ke

mijs

ke la

stno

sti t

ovor

ov te

r izb

ira za

ščitn

e in

trans

port

ne em

bala

že,

• st

anda

rde i

n di

men

zije p

aket

ov•

palet

e in

izrač

un št

evila

pal

et,

• ko

ntejn

erje

in iz

raču

n po

trebn

ega š

tevil

a kon

tejn

erjev

in št

.pre

vozn

ih sr

edst

ev za

pre

voz k

onte

jner

jev.

• Spoz

na ce

stni

tran

spor

t:•

pred

pise

, ki u

reja

jo d

ejavn

ost c

estn

ega t

rans

port

a,

• pr

edpi

se o

tehn

ičnih

pre

gled

ih in

redn

em vz

drže

vanj

u vo

zil,

• vo

zila:

pra

vila o

mas

ah in

dim

enzij

ah vo

zil,

• izb

iro vo

zil v

skla

du s

potre

bam

i pod

jetja

,•

hom

olog

acija

, reg

istra

cija i

n te

hničn

i pre

gled

vozil

a,•

redn

o vz

drže

vanj

e voz

il in

opre

me,

• na

črto

vanj

e pre

vozo

v (la

stni

vozn

i par

k, d

rugi

prev

ozni

ki, d

oloč

itev t

rans

port

ne p

oti),

• an

alizi

ranj

e izk

orišč

enos

ti vo

zneg

a par

ka,

• or

gani

ziran

je na

tova

rjanj

a in

razt

ovar

janj

a,•

doku

men

ti v c

estn

em p

rom

etu,

• izv

ozna

in u

vozn

a dok

umen

tacij

a in

carin

ski p

osto

pki,

• po

zna b

istve

ne se

stav

ine k

upop

roda

jne p

ogod

be,

• po

zna

pom

en kl

avzu

l INC

OTE

RMS,

• po

zna p

redp

ise in

pos

topk

e tra

nspo

rtne

ga za

varo

vanj

a,•

pozn

a vrs

te tr

ansp

orto

v, tra

nspo

rtne

stor

itve i

n trg

tran

spor

tnih

stor

itev,

• te

hnol

ogija

cest

nega

pre

voza

pot

niko

v.• Se

znan

i se z

dal

jinsk

im sp

rem

ljanj

em tr

ansp

orta

.•

Spoz

na ra

čuna

lnišk

o in

form

acijs

ko te

hnol

ogijo

pri

izvaj

anju

tran

spor

tnih

stor

itev.

•

Opr

edeli

pod

siste

me l

ogist

ike in

akt

ivnos

ti •

posa

mez

nih

pods

istem

ov.

Upor

ablja

met

ode l

inea

rneg

a pro

gram

iranj

a in

• ra

čuna

lnišk

a oro

dja p

ri na

črto

vanj

u tra

nspo

r-tn

ih a

ktivn

osti.

Izber

e ust

rezn

o tra

nspo

rtno

emba

lažo

gled

e na

• fiz

ikaln

e in

kem

ijske

last

nost

i tov

ora.

Izr

ačun

a ust

rezn

o št

evilo

tran

spor

tnih

prip

rav.

• Izb

ira vo

zila v

skla

du s

potre

bam

i pod

jetja

.•

Upor

ablja

met

ode l

inea

rneg

a pro

gram

iranj

a in

• ra

čuna

lnišk

a oro

dja p

ri re

ševa

nju

trans

port

nih

prob

lemov

.Pr

ipra

vi an

alize

pos

lova

nja v

ozne

ga p

arka

.•

Org

anizi

ra in

nad

zira n

atov

arja

nje i

n ra

ztov

ar-

• ja

nje t

ovor

a.Pr

ipra

vi us

trezn

o do

kum

enta

cijo

za ca

rinsk

i •

post

opek

.Pr

ipra

vi po

godb

o za

izve

dbo

trans

port

ne

• st

oritv

e.Ra

zum

e pom

en d

aljin

skeg

a spr

emlja

nja t

ran-

• sp

orta

in te

hničn

e reš

itve.

Upor

ablja

raču

naln

iško

orod

je pr

i ope

rativ

-•

nem

nač

rtov

anju

in sp

rem

ljanj

u tra

nspo

rtni

h ak

tivno

sti.

4. OPERATIVNI CILJI

180

5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBI Število kontaktnih ur: 90 (48 ur predavanj, 42 ur vaj).Število ur samostojnega dela: 96 (44 ur študij literature, 32 ur študija primera, 20 ur priprava seminarske/projektne naloge).Obvezna je prisotnost na vajah, priprava in zagovor seminarske naloge ter pisni izpit.

181

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

1. IME PREDMETA:

TARIFNI SISTEMI

2. SPLOŠNI CILJIŠtudent zna uporabljati tarife pri določanju voznin, prevoznin in stranskih sto-ritev v cestnem, železniškem in letalskem prometu.

3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCE Študent:

pozna logistične storitve,• pozna praktično določanja cen transportnih storitev,• izdela kalkulacijo cene na kilometer, tono in vožnjo v cestnem prevozu bla-• ga oziroma potnikov,pozna funkcijo tarif v transportu,• pozna vrste tarif in dejavnike, ki vplivajo na oblikovanje cene transportne • storitve,uporablja tarife pri izračunu voznine oziroma prevoznine ter nadomestil za • stranske storitve

182

INFO

RM

AT

IVN

I CIL

JIŠt

uden

t:FO

RM

AT

IVN

I CIL

JIŠt

uden

t:

Se se

znan

i z lo

gistič

nim

i sto

ritva

mi.

• Sp

ozna

pos

ebno

sti o

bliko

vanj

a cen

v pr

omet

nih

pano

gah.

• Se

nau

či izd

elati

kalku

lacij

e ce

n en

ot tr

ansp

ortn

ega d

ela.

•

Opr

edeli

pod

atke

in vi

re p

odat

kov z

a obl

ikova

nje c

en tr

ansp

ortn

ih

• st

orite

v ter

upo

rabi

ust

rezn

a pro

gram

ska o

rodj

a pri

izdela

vi ka

lkula

ciji

cene

pre

vozn

e st

oritv

e.

Se se

znan

i s ta

rifni

mi s

istem

i v lin

ijske

m p

otni

škem

pro

met

u in

vlog

i drž

ave p

ri •

oblik

ovan

ju ce

n.

Se se

znan

i s fu

nkcij

o da

ljinar

ja in

tarif

nih

tabl

ic pr

i izde

lavi

ceni

ka p

revo

znin

.•

Zna i

zdela

ti po

djet

nišk

e tar

ife,

izrač

un vo

znin

in p

revo

znin

v ja

vnem

cest

nem

•

prom

etu.

Upor

abi t

arife

in u

stre

zna r

ačun

alni

ška o

rodj

a pri

izrač

unu

vozn

in in

•

prev

ozni

n v c

estn

em p

rom

etu.

Se se

znan

i z vr

stam

i tar

if in

elem

enti

za d

oloč

anje

tarif

nih

post

avk v

želez

ni-

• šk

em p

revo

zu to

vora

.Up

orab

i žele

znišk

e tar

ife p

ri izr

ačun

u pr

evoz

nih

stro

škov

tovo

ra v

notra

-•

njem

in m

edna

rodn

em p

revo

zu to

vora

po

želez

nici.

Se se

znan

i z vr

stam

i tar

if v l

etal

skem

pre

vozu

tovo

ra.

• Up

orab

tarif

e pri

izrač

unu

prev

ozni

h st

rošk

ov v

letal

skem

pre

vozu

tovo

ra.

•

4. OPERATIVNI CILJI

183

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBI Število kontaktnih ur: 54 (36 ur predavanj, 18 ur vaj).Število ur samostojnega dela: 72 (36 ur študij literature, 36 ur študija primera).

Obvezna je prisotnost na vajah ter pisni izpit.

184

1. IME PREDMETA:

VARNOST V LOGISTIČNIH PROCESIH

2. SPLOŠNI CILJI: Študent:

je usposobljen za izvajanje ukrepov zmanjševanja ogroženosti in tveganj za • prometne nesreče s poudarkom na cestnem prometu,se usposobi za izvajanje varnostnih ukrepov v logističnih podsistemih (skla-• dišča, notranji transport).

3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCEŠtudent:

prispeva k varnemu in zdravemu delovnemu okolju,• pozna zahteve za usposobljenost voznikov,• je sposoben izvesti potrebne korake za zagotovitev spoštovanja prometnih • pravil, prepovedi in omejitve v cestnem prometu,zna sestavi navodila za preverjanje skladnosti z varnostnimi zahtevami, ki • se nanašajo na stanje vozil, njihovo opremo in tovor ter na obvezne pre-ventivne ukrepe,pozna dejavnike varnosti in zanesljivosti v prometu in varnega dela,• je sposoben zagotavljati požarno in zdravstveno varnost in povezati le-te z • zahtevami okolja in delavcev,se sposoben določiti postopke ravnanja voznika ob prometni nesreči in • ukrepe za preprečitev ponavljanja nesreč ali resnih prometnih prekrškov,pozna pravno ureditev varstva pri delu, obveznosti delodajalca, pravice in • dolžnosti delavca,spozna nevarna mesta v prometu in delovnem okolju in jih je pripravljen • odpraviti,je sposoben izvesti potrebne korake za zagotovitev varnega dela v skladi-• ščih, notranjem transportu, nakladanju in razkladanju blaga,je sposoben organizira prevoze nevarnega blaga, pokvarljivih živil, živih • živali in izredne prevoze,pozna vpliv cestnega prometa na varstvo okolja in skrbi za opremo vozil, ki • zmanjšuje emisijo hrupa in izpušnih plinov.

185

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

INFO

RM

AT

IVN

I CIL

JIŠt

uden

t:FO

RM

AT

IVN

I CIL

JIŠt

uden

t:

Se se

znan

i z n

asled

njim

i vse

bina

mi s

pod

ročja

varn

osti

cest

nega

pro

met

a:•

pred

pisi

o us

poso

bljen

osti

vozn

ikov,

• de

javn

iki, k

i vpl

ivajo

na p

sihičn

o st

anje

vozn

ika,

• pr

omet

na p

ravil

a, p

repo

vedi

in o

meji

tve,

• va

rnos

tne z

ahte

ve za

stan

je vo

zila,

njih

ovo

opre

mo

in to

vor,

• pr

omet

ne n

esre

če, p

osto

pki o

b ne

sreč

i in p

reve

ntivn

i ukr

epi,

• or

gani

ziran

je no

tranj

e in

zuna

nje k

ontro

le,•

orga

nizir

anje

izvaj

anje

prom

eta v

izre

dnih

razm

erah

.•

Spoz

na p

omen

vars

tva p

ri de

lu in

sice

r:•

prav

no u

redi

tev v

arst

va p

ri de

lu,

• m

edna

rodn

e pra

vne v

ire,

• ko

lektiv

ne p

ogod

be,

• ob

vezn

osti

in o

dgov

orno

sti d

eloda

jalca

,•

prav

ice in

dol

žnos

ti de

lavc

a,•

prav

na u

redi

tev z

drav

stve

nega

vars

tva,

• ne

sreč

e, po

škod

be in

obo

lenja

pri d

elu,

• vz

rok p

oško

db in

obo

lenj p

ri de

lu v

logis

tični

h pr

oces

ih.

• Sezn

ani s

e s p

ožar

no va

rnos

tjo, v

iri p

ožar

a, p

rotip

ožar

no o

prem

o,

• uk

repa

njem

v pr

imer

u po

žara

. Po

zna n

ajbo

lj pog

oste

vzro

ke p

ožar

a v sk

ladi

ščni

h pr

osto

rih in

v vo

zilih

, ukr

e-•

pe v

prim

eru

poža

ra in

pos

topk

e gaš

enja

razli

čnih

spec

ifičn

ih sn

ovi.

Izdela

nav

odila

za va

rno

delo

vozn

ikov.

• Izd

ela p

ravil

nik o

not

ranj

i kon

troli v

pre

vozn

iškem

pod

jetju

.•

Def

inira

pro

met

v izr

edni

h ra

zmer

ah in

prip

ravi

navo

dila

za vo

znike

.•

Izdela

nav

odila

za n

akla

danj

e in

razk

lada

nje b

laga

.•

Izdela

nav

odila

za va

rno

nakla

danj

e, p

rekla

danj

e in

razk

lada

nje b

laga

.•

Izdela

nav

odila

za p

revo

z nev

arne

ga b

laga

za p

ošilja

telja

, pre

vozn

ika,

• vo

znika

in p

rejem

nika

.Up

orab

lja p

redp

ise, k

i ure

jajo

pre

voz p

okva

rljivi

h živ

il in

živih

živa

li.•

Opi

še o

prem

o za

zman

jševa

nje e

misi

j hru

pa in

odp

ravlj

anje

ones

naže

va-

• nj

e zra

ka za

radi

emisi

j izpu

šnih

plin

ov m

otor

nih

vozil

.

4. OPERATIVNI CILJI

186

INFO

RM

AT

IVN

I CIL

JIŠt

uden

t:FO

RM

AT

IVN

I CIL

JIŠt

uden

t:

Se za

ve p

omen

a var

nost

i v sk

ladi

ščih

in n

otra

njem

tran

spor

tu:

• ur

edite

v skla

dišč

nih

in tr

ansp

ortn

ih p

oti

• va

rno

delo

s tra

nspo

rtni

mi s

reds

tvi p

ri na

klada

nju,

pre

klada

nju

in ra

zkla

-•

danj

u bl

aga,

emba

liran

je in

skla

dišč

enja

neva

rnih

snov

i ter

varn

ostn

i ukr

epi.

• Po

zna p

oseb

nost

i in za

htev

e pre

voza

nev

arni

h sn

ovi in

odp

adko

v: kv

alifi

-•

kacij

a nev

arni

h sn

ovi,

pred

pisi

in ko

nven

cije,

• do

lžnos

ti in

odg

ovor

nost

i voz

nika

, pre

vozn

ika, p

ošilja

telja

in p

rejem

nika

,•

ozna

čitev

vozil

za p

revo

z nev

arni

h sn

ovi.

• Pozn

a pos

ebno

sti in

zaht

eve p

revo

za p

okva

rljivi

h živ

il, ži

vih ži

vali.

• Po

zna p

redp

ise in

opr

emo

za p

revo

ze p

okva

rljivi

h živ

il.

• Po

zna p

redp

ise za

pre

voz ž

ivih

žival

i.•

Pozn

a pre

dpise

o o

rgan

izira

nju

izred

nih

prev

ozov

.•

Se za

veda

nuj

nost

i var

stva

oko

lja.

•

187

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBI Število kontaktnih ur: 72 (42 ur predavanj, 30 ur vaj).Število ur samostojnega dela: 84 (42 ur študij literature, 42 ur študija primera).Obvezna je prisotnost na vajah ter pisni izpit.

188

1. IME PREDMETA:

OSNOVE ZAVAROVALNIŠTVA

2. SPLOŠNI CILJIŠtudent spozna osnove zavarovalništva in se pripravi za nadgradnjo teoretičnega znanja s področja zavarovalništva in aplikacijo tega v praksi.

3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCEŠtudent:

zavarovancem korektno in strokovno predstavlja zavarovalnico in vse zava-• rovalne produkte,zagotavlja pravilno, strokovno in pravočasno izvajanje vseh navodil in de-• lovnih postopkov,nudi strokovno pomoč tako pri sklepanju zahtevnejših zavarovanj kot pri • reševanju vseh vrst škodnih primerov, ki nastanejo pri teh zavarovanjih,zagotavlja in skrbi za kakovost pri izvajanju delovnih procesov.•

189

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

INFO

RM

AT

IVN

I CIL

JI Št

uden

t:FO

RM

AT

IVN

I CIL

JI Št

uden

t:

Spoz

na zg

odov

ino,

razv

oj za

varo

valn

ice in

njen

o st

orite

v.•

Upor

ablja

zava

rova

lno

stor

itev.

•

Obv

lada

org

aniza

cijo

in p

roce

sne t

okov

e zav

arov

alni

ce.

• Up

ošte

va o

snov

ne p

risto

pe p

ri or

gani

zacij

i zav

arov

alni

ce.

•

Spoz

na ka

lkula

cijo

zava

rova

lne p

rem

ije in

poj

asni

pom

en za

varo

-•

valn

o te

hničn

ega r

ezul

tata

.O

pred

eli te

melj

ne n

evar

nost

i skl

enjen

ega z

avar

ovan

ja in

dol

oči p

rem

ijo en

osta

vnih

•

prim

erov

zava

rova

nj.

Razlo

ži vr

ste z

avar

ovan

j.•

Upoš

teva

osn

ovne

znač

ilnos

ti ra

zliko

vanj

a zav

arov

anj.

•

Razu

me i

n ob

vlada

tako

pom

en p

oraz

delit

ve ri

zika k

ot tu

di u

pora

-•

bo in

obl

ike so

zava

rova

nja i

n po

zava

rova

nja.

Pres

oja u

pora

bnos

t raz

lični

h ob

lik iz

ravn

ave r

izika

z vid

ika n

ujno

sti r

azpr

šitve

viso

kih

• riz

ikov n

a več

subj

ekto

v.

Spoz

na in

se za

ve p

omen

a eko

nom

skih

nač

el po

slova

nja z

avar

o-•

valn

ic.O

pred

eli in

upo

štev

a eko

nom

ska n

ačela

pos

lova

nja.

•

Opr

edeli

zava

rova

lnišk

o ok

olje

in za

kono

dajo

v re

publ

iki S

love

niji.

• Ra

vna v

skla

du z

dolo

čili o

rgan

a za z

avar

oval

ni n

adzo

r, os

novn

imi s

esta

vinam

i zak

o-•

na, k

i ure

jajo

deja

vnos

t zav

arov

alni

c in

ures

niču

je sv

oje i

nter

ese p

reko

član

stva

v

inte

resn

em zd

ruže

nju.

4. OPERATIVNI CILJI

190

5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBI Število kontaktnih ur: 78 (42 ur predavanj, 36 ur vaj).Število ur samostojnega dela: 84 (60 ur študij literature, 24 ur študija primera).Obvezna je prisotnost na vajah ter pisni izpit.

191

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

1. IME PREDMETA:

PRAVO V ZAVAROVALNIŠTVU

2. SPLOŠNI CILJI Študent se usposobi za poznavanje osnov gospodarskega sistema, gospo-darskih subjektov in njihovih statusnih značilnosti na področju zavarovalništva.

3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPENTENCEŠtudent:

si pridobi znanje o temeljih prava in pravne ureditve,• si pridobi potrebno znanje o ureditvi gospodarskega sistema, še posebej • znanja o statusnem, pogodbenem in zavarovalnem pravu,pozna gospodarske subjekte in njihove statusne lastnosti,• pozna načine reševanja sporov med gospodarskimi subjekti,• se usposobi za reševanje zavarovalnih oziroma škodnih primerov ob • upoštevanju predpisanih postopkov,izvaja postopke za obdelavo ponudb in sklenjenih zavarovanj,• dela v skladu s predpisi in kodeksi na področju zavarovalništva ter zagota-• vlja varovanje poslovnih skrivnosti in osebnih podatkov,pisno in ustno se sporazumeva s strankami, poslovnimi partnerji, sodelavci • in drugimi organizacijskimi enotami,zagotavlja in skrbi za kakovost pri izvajanju delovnih procesov.•

192

INFO

RM

AT

IVN

I CIL

JIŠt

uden

t:FO

RM

AT

IVN

I CIL

JIŠt

uden

t:

Spoz

na o

snov

e pra

vne u

redi

tve i

n pr

avne

ga si

stem

a.•

Spoz

na te

melj

ne p

ravn

e poj

me.

• Sp

ozna

pra

vno

kultu

ro s

spoš

tova

njem

dog

ovor

ov in

z m

irnim

reše

vanj

em sp

orov

.•

Spoz

na o

dgov

orne

nač

ine i

zvaj

anj p

ogaj

anj k

ot p

redf

aze s

klen

itve p

ogod

be.

•

Poišč

e, ra

zum

e in

upor

ablja

ust

rezn

e pra

vne a

kte p

ri sv

ojem

delu

.•

Anal

izira

razli

čna p

ravn

a pod

ročja

.•

Izved

e usp

ešno

pog

ajan

je in

prip

ravi

vse p

osto

pke z

a skl

enite

v pog

od-

• be

.Se

stav

i eno

stav

no p

ogod

bo v

skla

du z

zako

noda

jo.

•

Spoz

na sp

lošn

e pra

vnoo

rgan

izacij

ske o

blike

gosp

odar

skih

sub

jekto

v v d

ejavn

osti.

• Ra

zum

e vse

bino

stat

usne

ga za

varo

valn

ega p

rava

.•

Pozn

a pra

vne v

ire, k

i ure

jajo

pod

ročje

zava

rova

lneg

a pra

va.

• Sp

ozna

tem

eljna

nač

ela za

kona

o za

varo

valn

ištvu

. •

Prep

ozna

in u

pora

bi n

ačela

, ki v

eljaj

o v z

avar

oval

ništ

vu in

razu

me

• po

jem p

rost

ovol

jnos

ti sk

lepan

ja za

varo

vanj

v pr

aksi.

Pozn

a poj

em za

varo

valn

ega p

osla

.•

Dol

oči z

avar

oval

no vr

sto,

skup

ino

in p

odsk

upin

o v k

onkr

etne

m

• pr

imer

u.

Zna o

pred

eliti

in n

ašte

ti izv

ajal

ce za

varo

valn

ih p

oslo

v. •

Opr

edeli

zava

rova

lne o

rgan

izacij

ske o

blike

zava

rova

lnih

dru

žb in

njih

ove n

ajpo

-•

mem

bnejš

e zna

čilno

sti.

Razu

me n

ačin

prid

obitv

e dov

oljen

ja za

opr

avlja

nje p

oslo

v zav

arov

alni

štva

.•

Pozn

a org

ane,

ki se

stav

ljajo

zava

rova

lno

deln

iško

druž

bo te

r dru

žbo

za vz

ajem

no

• za

varo

vanj

e.Sp

ozna

razli

ko m

ed za

varo

valn

imi p

osre

dniki

, zav

arov

alni

mi z

asto

pniki

ter d

rugi

-•

mi o

seba

mi, k

i opr

avlja

jo p

osle

posr

edov

anja

in za

stop

anja

.Ra

zum

e poj

em n

adzo

ra n

ad d

elom

zava

rova

lnic.

• Po

zna p

omem

bnos

t reg

istro

v izv

ajal

cev z

avar

oval

nih

poslo

v.•

Prim

erja

prav

noor

gani

zacij

ske o

blike

zava

rova

lnih

dru

žb.

• D

eluje

v skla

du s

pogo

ji za o

prav

ljanj

e zav

arov

alni

h po

slov.

•

Spoz

na za

kons

ko o

pred

elite

v poj

ma r

evizi

je.•

Spoz

na o

rgan

izacij

o no

tranj

e rev

izije

in n

ajpo

mem

bnejš

e nal

oge n

otra

nje r

evizi

je.•

Spoz

na p

omen

reviz

ijske

ga p

regl

eda

• Lo

či m

ed n

otra

njo

in zu

nanj

o re

vizijo

. •

Prip

ravi

doku

men

tacij

o za

izve

dbo

notra

njeg

a rev

idira

nja.

•

4. OPERATIVNI CILJI

193

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

INFO

RM

AT

IVN

I CIL

JIŠt

uden

t:FO

RM

AT

IVN

I CIL

JIŠt

uden

t:

Spoz

na p

omen

in d

olžn

ost v

arov

anja

zaup

nih

poda

tkov

v za

varo

valn

ištvu

na

• po

dlag

i zak

ona.

Prep

ozna

in u

tem

elji iz

jeme o

d do

lžnos

ti va

rova

nja z

aupn

ih p

odat

kov.

• Pr

esoj

a upo

rabn

ost z

aupn

ih p

odat

kov z

avar

ovan

cev v

zava

rova

lništ

vu.

•

Pozn

a nač

in iz

vaja

nja d

ržav

nega

zava

rova

lneg

a nad

zora

in iz

vaja

lce.

• Lo

či ob

liki z

unan

jega n

adzo

ra za

varo

valn

ic (zu

nanj

a rev

izija

in d

ržav

ni za

varo

val-

• ni

nad

zor).

Poja

sni s

mot

rnos

t nač

ela n

adzo

ra n

ad o

seba

mi, k

i se u

kvar

jajo

z za

varo

valn

i-•

štvo

m.

Sezn

ani s

e s p

risto

jnos

tmi A

genc

ije za

zava

rova

lni n

adzo

r.•

Zna r

azlo

žiti v

logo

Age

ncije

za za

varo

valn

i nad

zor p

ri izd

ajan

ju d

ovol

jenj v

zvez

i z

• op

ravlj

anjem

zava

rova

lnih

pos

lov.

Razlo

ži na

dzor

nad

delo

m za

varo

valn

ic zu

naj o

bmoč

ja Sl

oven

ije in

nad

zor n

ad

• de

lom

zava

rova

lnic,

ki so

v Sl

oven

iji iz

drža

v čla

nic E

U oz

irom

a nad

delo

m tu

jih

zava

rova

lnic

pri n

as.

Izvaj

a zah

teve

pris

tojn

ih d

omač

ih in

štitu

cij za

nad

ziran

je in

poz

na d

elo

• na

dzor

nih

orga

nov n

ad d

elom

zava

rova

lnic

iz dr

žav č

lani

c EU.

Spoz

na p

ojm

e nelo

jaln

e kon

kure

nce,

oblik

e om

ejeva

nja k

onku

renc

e in

drug

ih

• ob

lik kr

šitev

konk

uren

čneg

a pra

va.

Razli

kuje

med

sodn

im va

rstv

om, i

nšpe

kcijs

kim n

adzo

rom

, nef

orm

alni

m va

rstv

om

• in

pos

ebno

stm

i var

stva

na p

odro

čju za

varo

valn

ištva

.Sp

ozna

vlog

o in

pris

tojn

osti

posa

mez

nih

orga

nov,

ki sk

rbijo

za va

rstv

o po

trošn

ikov.

• Sp

ozna

znač

ilnos

ti va

rstv

a pot

rošn

ikov v

okv

iru za

varo

valn

ic, S

love

nske

ga za

va-

• ro

valn

ega z

druž

enja

in A

genc

ije za

zava

rova

lni n

adzo

r.

Upor

ablja

pre

dpise

s po

droč

ja va

rstv

a kon

kure

nce i

n va

rstv

a pot

ro-

• šn

ikov.

Pozn

a osn

ove p

ogod

bene

ga ra

zmer

ja in

vrst

e pog

odb.

• Ra

zum

e raz

vojn

a izh

odišč

a za n

asta

nek z

avar

oval

ne p

ogod

be.

• Lo

či m

ed o

bvez

nost

jo iz

zava

rova

lne p

ogod

be in

odš

kodn

insk

o ob

vezn

ostjo

• Po

zna b

istve

ne zn

ačiln

osti

zava

rova

lne p

ogod

be•

Razli

kuje

zava

rova

lno

pogo

dbo

od p

ozav

arov

alne

pog

odbe

•

Pres

oja b

istve

ne se

stav

ine z

avar

oval

ne p

ogod

be in

jo lo

či od

ost

alih

•

pogo

db.

194

INFO

RM

AT

IVN

I CIL

JIŠt

uden

t:FO

RM

AT

IVN

I CIL

JIŠt

uden

t:

Pozn

a osn

ovne

pre

dpos

tavk

e zav

arov

alne

ga ra

zmer

ja.

• Ra

zum

e zah

tevo

, da m

ora b

iti d

ogod

ek, k

i se z

avar

uje,

sluča

jen.

• Lo

či m

ed n

evar

nost

jo (r

iziko

m) i

n za

varo

valn

im p

rimer

om.

• Ra

zloži

pom

en za

varo

valn

e vso

te za

zava

rova

lno

pogo

dbo.

• O

piše

znač

ilnos

ti za

varo

valn

e pre

mije

.•

Prim

erja

razli

čne e

lemen

te za

varo

valn

ega r

azm

erja

in p

reds

tavi

njih

o-•

vo vl

ogo

v okv

iru za

varo

valn

e pog

odbe

.

Pozn

a stra

nke i

n ud

eleže

nce z

avar

oval

nega

razm

erja

.•

Razu

me,

da so

dol

očen

i zav

arov

alci

po za

konu

dol

žni s

klen

iti za

varo

vanj

e .

• Pr

imer

ja ra

zličn

e ose

be, k

i nas

topa

jo v

zava

rova

lnem

razm

erju

.•

Razu

me p

omen

pisn

e obl

ike za

zava

rova

lno

pogo

dbo.

• Ra

zloži

učin

ek za

varo

valn

e pol

ice ko

t dok

azne

listin

e.•

Poja

sni a

dhez

ijski

način

sklep

anja

zava

rova

lne p

ogod

be.

• Lo

či m

ed za

varo

valn

o po

lico

in za

varo

valn

imi p

ogoj

i.

• Sp

ozna

učin

ek za

varo

valn

e pol

ice ko

t vre

dnos

tneg

a pap

irja.

•

Prou

či na

čine s

klep

anja

zava

rova

lne p

ogod

be.

•

Pozn

a obv

ezno

sti z

avar

oval

ca in

zava

rova

nca p

red

in p

o na

stop

u za

varo

valn

ega

• pr

imer

a.Ra

zum

e prij

avno

dol

žnos

t za v

eljav

nost

zava

rova

lne p

ogod

be.

• O

piše

učin

ke o

pust

itve p

ravo

časn

e prij

ave z

avar

oval

nega

prim

era.

• Lo

či ob

vezn

osti

zava

rova

lca o

d ob

vezn

osti

zava

rova

nca.

•

Pres

oja m

ed o

bvez

nost

mi z

avar

oval

ca in

zava

rova

nca i

n up

ošte

va

• ra

zloge

za n

juno

razli

kova

nje.

Opi

še o

bvez

nost

i zav

arov

alni

ce.

• Po

jasn

i čas

nas

tank

a obv

ezno

sti z

avar

oval

nice

.•

Razlo

ži za

star

anje

obve

znos

ti iz

zava

rova

lnih

pog

odb.

• O

pred

eli tr

ajan

je za

varo

vanj

a•

Pozn

a obi

čajn

e pos

topk

e pri

reše

vanj

u šk

odni

h pr

imer

ov.

•

Upoš

teva

obv

ezno

sti z

avar

oval

nice

in ča

s ter

nač

ine r

ešev

anja

škod

nih

• pr

imer

ov.

Razlo

ži na

čelo

pre

pove

di o

boga

titve

pri

prem

ožen

jskem

zava

rova

nju.

• Po

jasn

i pre

pove

d ku

mul

acije

z od

škod

nins

kim za

htev

kom

.•

Opi

še m

ožno

st re

gres

nega

zaht

evka

zava

rova

lnice

do

povz

ročit

elja š

kode

.•

Upoš

teva

razli

ke v

ured

itvi p

rem

ožen

jskeg

a in

oseb

nega

zava

rova

nja

• na

konk

retn

em p

rimer

u.

195

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBI Število kontaktnih ur: 96 (42 ur predavanj, 54 ur vaj).Število ur samostojnega dela: 84 (48 ur študij literature, 24 ur študija primera, 12 ur priprava seminarske/projektne naloge).Obvezna je prisotnost na vajah, priprava in zagovor seminarske naloge ter pisni izpit.

196

1. IME PREDMETA:

PREMOŽENJSKA ZAVAROVANJA

2. SPLOŠNI CILJIŠtudent:

se usposobi za izvajanje postopkov, pripravo ponudb in obdelavo • sklenjenih zavarovanj s področja premoženjskih zavarovanj,se usposobi za samostojno obravnavo zavarovalnega primera s stališča • vpliva ravnanja zavarovanca na nastanek škode, vključno z ukrepi za zmanjšanje nevarnosti.

3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCEŠtudent:

zagotavlja pravilno, strokovno in pravočasno izvajanje navodil in delovnih • postopkov s področja premoženjskih zavarovanj,spremlja spremembe zavarovalnih pogojev ter tarifnih predpisov in drugih • aktov s področja premoženjskih zavarovanj,kontrolira pravilnost dela z zavarovanci ali oškodovanci s področja premo-• ženjskih zavarovanj,sodeluje pri iskanju, pridobivanju in ohranjanju strank za premoženjska • zavarovanja,trži in prodaja zahtevnejša premoženjska zavarovanja pri pravnih osebah • (licenca),izvaja vsebinsko, numerično in logično kontrolo polic za zahtevna premo-• ženjska zavarovanja,odgovarja za strokovno uporabo zavarovalnih podlag, cenikov, pravilnikov • in navodil za premoženjska zavarovanja,spremlja ustreznost uporabe metod in postopkov ocenjevanja poslovnih • rizikov s področja premoženjskih zavarovanj,zbira, spremlja, ocenjuje in posreduje potrebne podatke za pozavarovanje • in sozavarovanje premoženjskih zavarovanj,zagotavlja usklajenost obdelav in usposobitev izvajalcev ter uporabnikov • obdelav premoženjskih zavarovanj,ovrednoti višino rezervacij za nastale nerešene zavarovalne premoženjske • zavarovalne primere,opravlja vsebinsko kontrolo predlogov za likvidacijo premoženjskih škod •

197

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

,ter sodeluje pri odkrivanju in preprečevanju zavarovalniških goljufij s področja premoženjskih zavarovanj,sodeluje pri ogledih in rekonstrukcijah posameznih škodnih primerov s • področja premoženjskih zavarovanj in nudi stranki strokovno pomoč pri prijavi škode in nadaljnjih postopkih v zvezi z s premoženjskim zavaroval-nim primerom,zagotavlja in skrbi za kakovost pri izvajanju delovnih procesov.•

198

INFO

RM

AT

IVN

I CIL

JIŠt

uden

t:FO

RM

AT

IVN

I CIL

JIŠt

uden

t:

Spoz

na o

snov

na n

ačela

in el

emen

te p

rem

ožen

jskih

zava

rova

nj.

• O

pred

eli p

ojem

gosp

odar

ske n

evar

nost

i. •

Prou

či po

veza

vo m

ed va

rova

njem

in za

varo

vanj

em p

rem

ožen

ja.

•

Pozn

a elem

ente

pre

mož

enjsk

ih za

varo

vanj

.•

Nače

lno

utem

elji n

ačin

dol

očan

ja za

varo

valn

e vso

te.

• Po

jasn

i nač

ela d

elova

nja s

istem

a bon

us-m

alus

.•

Upor

ablja

poj

me p

rem

ija, z

avar

oval

nina

, odš

kodn

ina,

zava

rova

lna v

redn

ost,

zava

ro-

• va

lna v

sota

, deja

nska

škod

a, a

mor

tizac

ija, v

redn

ost r

ešen

ega i

n fra

nšiza

.

Pozn

a nam

en in

obl

ike a

vtom

obils

kega

zava

rova

nja t

er p

ravn

e •

podl

age z

a obv

ezna

in n

eobv

ezna

zava

rova

nja.

Ugot

avlja

pot

rebe

po

zava

rova

nju

in p

onud

i ust

rezn

o ob

liko

zava

rova

nj.

• Sp

rem

lja za

kono

dajo

, ki u

reja

obve

zna i

n ne

obve

zna z

avar

ovan

ja.

•

Pozn

a pre

dmet

zava

rova

nja p

o po

sam

ezni

h vr

stah

avt

omob

ilskih

•

zava

rova

nj.

Razu

me o

bmoč

je ve

ljavn

osti

zava

rova

nja.

• Po

zna o

snov

e za d

oloč

anje

zava

rova

lne p

rem

ije.

•

Prou

či po

men

in vl

ogo

zelen

e kar

te in

škod

nega

skla

da.

• An

alizi

ra kr

iterij

e za d

oloč

anje

zava

rova

lne p

rem

ije.

•

Spoz

na o

bseg

kritj

a po

posa

mez

nih

vrst

ah a

vtom

obils

kih za

varo

-•

vanj

ter b

istve

ne iz

ključ

itve.

Sezn

ani s

e s p

osto

pkom

likvid

acije

škod

.•

Izvaj

a pos

topk

e lik

vidac

ije šk

od in

pre

soja

prav

ico za

varo

valn

ice d

o re

gres

a.•

Pozn

a nač

in d

oloč

anja

odšk

odni

ne za

teles

no p

oško

dbo

in n

ačin

e •

dolo

čanj

a odš

kodn

ine z

a ško

do n

a voz

ilu.

Pozn

a nač

in p

orav

nava

nja š

kode

iz n

aslo

va a

vtom

obils

ke a

siste

nce

• in

pra

vne z

aščit

e.

Ovr

edno

ti ne

mat

eria

lno

škod

o pr

i tele

snih

poš

kodb

ah.

• Up

orab

lja o

ba n

ačin

a obr

ačun

a deln

e in

popo

lne š

kode

na v

ozilu

.•

Pozn

a vzr

oke i

zgub

e zav

arov

alni

h pr

avic

in re

gres

no p

ravic

o za

va-

• ro

valn

ice.

Pres

oja p

ravic

o za

varo

valn

ice d

o re

gres

a.•

Pozn

a obl

ike p

ozav

arov

anja

avto

mob

ilskih

zava

rova

nj.

•

Spoz

na p

omen

, vrs

te in

pos

ebno

sti p

omor

skih

, tra

nspo

rtni

h in

•

letal

skih

zava

rova

nj in

poz

avar

ovan

j.Ra

zliku

je in

razv

ršča

pom

orsk

a, tr

ansp

ortn

a in

letal

ska z

avar

ovan

ja.

• Izp

osta

vi m

edna

rodn

i elem

ent t

rans

psor

tnih

, pom

orsk

ih in

leta

lskih

zava

rova

nj.

•

Pozn

a zav

arov

ane n

evar

nost

i pož

arni

h za

varo

vanj

in za

varo

vanj

•

elem

enta

rnih

nes

reč t

er d

rugih

škod

nih

zava

rova

nj.

Dol

oči p

redm

ete z

avar

ovan

ja po

pos

amez

ni vr

sti z

avar

ovan

ja.

•

Pozn

a pos

tope

k ugo

tavlj

anja

obve

znos

ti za

varo

valni

ce po

vseb

ini in

višin

i.•

Pres

oja u

tem

eljen

ost z

ahte

vkov

.•

Pozn

a obl

ike p

ozav

arov

anja

pri z

avar

ovan

ju p

ožar

a, el

emen

tarn

ih

• ne

sreč

ter d

rugih

škod

nih

zava

rova

nj.

Razlo

ži us

trezn

o ob

liko

poza

varo

vanj

.•

Sezn

ani s

e z n

amen

om in

vrst

ami z

avar

ovan

j pre

d od

govo

rnos

tjo

• te

r z o

bseg

om kr

itja i

n lik

vidac

ijo šk

ode.

Pozn

a obl

ike p

ozav

arov

anja

odgo

vorn

ostn

ih za

varo

vanj

.•

Razli

kuje

med

vrst

ami o

dgov

orno

sti.

• Lo

čuje

zava

rova

lno

pogo

dben

o, o

dško

dnin

sko

in kr

itno

razm

erje

med

sebo

j.•

Poja

sni o

bvez

nost

i zav

arov

anca

ob

nast

anku

zava

rova

lneg

a prim

era.

•

Pozn

a vse

bino

kred

itnih

in ka

vcijs

kih za

varo

vanj

.•

Pozn

a obl

ike p

ozav

arov

anja

kred

itnih

in ka

vcijs

kih za

varo

vanj

.•

Razv

ršča

kred

itna i

n ka

vcijs

ka za

varo

vanj

a, p

reuč

i njih

ove p

oseb

nost

i in fi

nanč

no

• vlo

go.

Sezn

ani s

e s p

omen

om in

pre

dmet

om za

varo

vanj

a fin

ančn

ih iz

gub

• te

r zav

arov

ane n

evar

nost

i ost

alih

zava

rova

nj fi

nanč

nih

izgub

.Po

zna o

blike

poz

avar

ovan

ja fin

ančn

ih iz

gub

ter o

snov

e dol

očan

ja

• na

jvečje

verje

tne š

kodn

e pri

zava

rova

nju

obra

tova

lneg

a zas

toja

.

Def

inira

mat

eria

lno

škod

o in

fina

nčno

izgu

bo.

• Ra

zčlen

i kat

egor

ije p

rihod

ka z

vdika

pre

dmta

zava

rova

nja o

brat

oval

nega

zast

oja.

• Pr

edla

ga in

ute

melj

i ust

rezn

o ob

liko

poza

varo

vanj

a.•

Sezn

ani s

e z a

siste

nčni

mi z

avar

ovan

ji.•

Anal

izira

pon

udbo

dom

ačeg

a in

svet

ovne

ga tr

žišča

asis

tenč

nih

zava

rova

nj.

• D

efin

ira p

otre

be st

rank

e s st

ališč

a sm

iseln

osti

sklen

itve a

siste

nčni

h za

varo

vanj

.•

Pozn

a obl

ike p

ozav

arov

anja

avto

mob

ilskih

zava

rova

nj.

• Po

zna p

oseb

nost

i avt

omob

ilskih

zava

rova

nj.

• D

oloč

i in ra

zloži

ustre

zno

oblik

o po

zava

rova

nja.

• Ug

otav

lja p

otre

be st

rank

e.•

Pozn

a spe

cifiko

pro

dajn

ega r

azgo

vora

pri

avto

mob

ilskih

zava

ro-

• va

njih

.Na

vaja

prod

ajne

arg

umen

te za

sklen

itev a

vtom

obils

kih za

varo

vanj

.•

Ugot

avlja

in o

pred

eli p

otre

be st

rank

e s st

ališč

a obl

igato

rnos

ti in

smise

lnos

ti sk

lenitv

e •

avto

mob

ilskih

zava

rova

nj.

Pozn

a vse

bino

in p

omen

pom

orsk

ih, t

rans

port

nih

in le

talsk

ih za

va-

• ro

vanj

, jih

razli

kuje

in ra

zvrš

ča.

Pozn

a vrs

te, n

ačin

e skl

epan

ja in

med

naro

dne z

načil

nost

i tra

nspo

r-•

tnih

, pom

orsk

ih in

leta

lskih

zava

rova

nj.

Dol

oči v

rste

tran

spor

tnih

, pom

orsk

ih in

leta

lskih

zava

rova

nj in

pro

uči, v

kate

rih

• pr

imer

ih se

upo

rabl

jajo

.Izp

osta

vi m

edna

rodn

i elem

ent t

rans

port

nih,

pom

orsk

ih in

leta

lskih

zava

rova

nj.

•

Pozn

a obl

ike p

ozav

arov

anja

pom

orsk

ih, t

rans

port

nih

in le

talsk

ih

• za

varo

vanj

.Pr

edla

ga u

stre

zno

oblik

o po

zava

rova

nja z

a pom

orsk

a, tr

ansp

ortn

a in

letal

ska

• za

varo

vanj

a.

Pozn

a spe

cifiko

pro

dajn

ega r

azgo

vora

pri

pom

orsk

ih, t

rans

port

nih

• in

leta

lskih

zava

rova

njih

.Na

vaja

prod

ajne

arg

umen

te za

sklen

itev t

rans

port

nih,

pom

orsk

ih in

leta

lskih

zava

-•

rova

nj.

Ugot

avlja

in o

pred

eli p

otre

be st

rank

e s st

ališč

a sm

iseln

osti

sklen

itve t

rans

port

nih,

•

pom

orsk

ih in

leta

lskih

zava

rova

nj.

4. OPERATIVNI CILJI

199

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

INFO

RM

AT

IVN

I CIL

JIŠt

uden

t:FO

RM

AT

IVN

I CIL

JIŠt

uden

t:

Spoz

na o

snov

na n

ačela

in el

emen

te p

rem

ožen

jskih

zava

rova

nj.

• O

pred

eli p

ojem

gosp

odar

ske n

evar

nost

i. •

Prou

či po

veza

vo m

ed va

rova

njem

in za

varo

vanj

em p

rem

ožen

ja.

•

Pozn

a elem

ente

pre

mož

enjsk

ih za

varo

vanj

.•

Nače

lno

utem

elji n

ačin

dol

očan

ja za

varo

valn

e vso

te.

• Po

jasn

i nač

ela d

elova

nja s

istem

a bon

us-m

alus

.•

Upor

ablja

poj

me p

rem

ija, z

avar

oval

nina

, odš

kodn

ina,

zava

rova

lna v

redn

ost,

zava

ro-

• va

lna v

sota

, deja

nska

škod

a, a

mor

tizac

ija, v

redn

ost r

ešen

ega i

n fra

nšiza

.

Pozn

a nam

en in

obl

ike a

vtom

obils

kega

zava

rova

nja t

er p

ravn

e •

podl

age z

a obv

ezna

in n

eobv

ezna

zava

rova

nja.

Ugot

avlja

pot

rebe

po

zava

rova

nju

in p

onud

i ust

rezn

o ob

liko

zava

rova

nj.

• Sp

rem

lja za

kono

dajo

, ki u

reja

obve

zna i

n ne

obve

zna z

avar

ovan

ja.

•

Pozn

a pre

dmet

zava

rova

nja p

o po

sam

ezni

h vr

stah

avt

omob

ilskih

•

zava

rova

nj.

Razu

me o

bmoč

je ve

ljavn

osti

zava

rova

nja.

• Po

zna o

snov

e za d

oloč

anje

zava

rova

lne p

rem

ije.

•

Prou

či po

men

in vl

ogo

zelen

e kar

te in

škod

nega

skla

da.

• An

alizi

ra kr

iterij

e za d

oloč

anje

zava

rova

lne p

rem

ije.

•

Spoz

na o

bseg

kritj

a po

posa

mez

nih

vrst

ah a

vtom

obils

kih za

varo

-•

vanj

ter b

istve

ne iz

ključ

itve.

Sezn

ani s

e s p

osto

pkom

likvid

acije

škod

.•

Izvaj

a pos

topk

e lik

vidac

ije šk

od in

pre

soja

prav

ico za

varo

valn

ice d

o re

gres

a.•

Pozn

a nač

in d

oloč

anja

odšk

odni

ne za

teles

no p

oško

dbo

in n

ačin

e •

dolo

čanj

a odš

kodn

ine z

a ško

do n

a voz

ilu.

Pozn

a nač

in p

orav

nava

nja š

kode

iz n

aslo

va a

vtom

obils

ke a

siste

nce

• in

pra

vne z

aščit

e.

Ovr

edno

ti ne

mat

eria

lno

škod

o pr

i tele

snih

poš

kodb

ah.

• Up

orab

lja o

ba n

ačin

a obr

ačun

a deln

e in

popo

lne š

kode

na v

ozilu

.•

Pozn

a vzr

oke i

zgub

e zav

arov

alni

h pr

avic

in re

gres

no p

ravic

o za

va-

• ro

valn

ice.

Pres

oja p

ravic

o za

varo

valn

ice d

o re

gres

a.•

Pozn

a obl

ike p

ozav

arov

anja

avto

mob

ilskih

zava

rova

nj.

•

Spoz

na p

omen

, vrs

te in

pos

ebno

sti p

omor

skih

, tra

nspo

rtni

h in

•

letal

skih

zava

rova

nj in

poz

avar

ovan

j.Ra

zliku

je in

razv

ršča

pom

orsk

a, tr

ansp

ortn

a in

letal

ska z

avar

ovan

ja.

• Izp

osta

vi m

edna

rodn

i elem

ent t

rans

psor

tnih

, pom

orsk

ih in

leta

lskih

zava

rova

nj.

•

Pozn

a zav

arov

ane n

evar

nost

i pož

arni

h za

varo

vanj

in za

varo

vanj

•

elem

enta

rnih

nes

reč t

er d

rugih

škod

nih

zava

rova

nj.

Dol

oči p

redm

ete z

avar

ovan

ja po

pos

amez

ni vr

sti z

avar

ovan

ja.

•

Pozn

a pos

tope

k ugo

tavlj

anja

obve

znos

ti za

varo

valni

ce po

vseb

ini in

višin

i.•

Pres

oja u

tem

eljen

ost z

ahte

vkov

.•

Pozn

a obl

ike p

ozav

arov

anja

pri z

avar

ovan

ju p

ožar

a, el

emen

tarn

ih

• ne

sreč

ter d

rugih

škod

nih

zava

rova

nj.

Razlo

ži us

trezn

o ob

liko

poza

varo

vanj

.•

Sezn

ani s

e z n

amen

om in

vrst

ami z

avar

ovan

j pre

d od

govo

rnos

tjo

• te

r z o

bseg

om kr

itja i

n lik

vidac

ijo šk

ode.

Pozn

a obl

ike p

ozav

arov

anja

odgo

vorn

ostn

ih za

varo

vanj

.•

Razli

kuje

med

vrst

ami o

dgov

orno

sti.

• Lo

čuje

zava

rova

lno

pogo

dben

o, o

dško

dnin

sko

in kr

itno

razm

erje

med

sebo

j.•

Poja

sni o

bvez

nost

i zav

arov

anca

ob

nast

anku

zava

rova

lneg

a prim

era.

•

Pozn

a vse

bino

kred

itnih

in ka

vcijs

kih za

varo

vanj

.•

Pozn

a obl

ike p

ozav

arov

anja

kred

itnih

in ka

vcijs

kih za

varo

vanj

.•

Razv

ršča

kred

itna i

n ka

vcijs

ka za

varo

vanj

a, p

reuč

i njih

ove p

oseb

nost

i in fi

nanč

no

• vlo

go.

Sezn

ani s

e s p

omen

om in

pre

dmet

om za

varo

vanj

a fin

ančn

ih iz

gub

• te

r zav

arov

ane n

evar

nost

i ost

alih

zava

rova

nj fi

nanč

nih

izgub

.Po

zna o

blike

poz

avar

ovan

ja fin

ančn

ih iz

gub

ter o

snov

e dol

očan

ja

• na

jvečje

verje

tne š

kodn

e pri

zava

rova

nju

obra

tova

lneg

a zas

toja

.

Def

inira

mat

eria

lno

škod

o in

fina

nčno

izgu

bo.

• Ra

zčlen

i kat

egor

ije p

rihod

ka z

vdika

pre

dmta

zava

rova

nja o

brat

oval

nega

zast

oja.

• Pr

edla

ga in

ute

melj

i ust

rezn

o ob

liko

poza

varo

vanj

a.•

Sezn

ani s

e z a

siste

nčni

mi z

avar

ovan

ji.•

Anal

izira

pon

udbo

dom

ačeg

a in

svet

ovne

ga tr

žišča

asis

tenč

nih

zava

rova

nj.

• D

efin

ira p

otre

be st

rank

e s st

ališč

a sm

iseln

osti

sklen

itve a

siste

nčni

h za

varo

vanj

.•

Pozn

a obl

ike p

ozav

arov

anja

avto

mob

ilskih

zava

rova

nj.

• Po

zna p

oseb

nost

i avt

omob

ilskih

zava

rova

nj.

• D

oloč

i in ra

zloži

ustre

zno

oblik

o po

zava

rova

nja.

• Ug

otav

lja p

otre

be st

rank

e.•

Pozn

a spe

cifiko

pro

dajn

ega r

azgo

vora

pri

avto

mob

ilskih

zava

ro-

• va

njih

.Na

vaja

prod

ajne

arg

umen

te za

sklen

itev a

vtom

obils

kih za

varo

vanj

.•

Ugot

avlja

in o

pred

eli p

otre

be st

rank

e s st

ališč

a obl

igato

rnos

ti in

smise

lnos

ti sk

lenitv

e •

avto

mob

ilskih

zava

rova

nj.

Pozn

a vse

bino

in p

omen

pom

orsk

ih, t

rans

port

nih

in le

talsk

ih za

va-

• ro

vanj

, jih

razli

kuje

in ra

zvrš

ča.

Pozn

a vrs

te, n

ačin

e skl

epan

ja in

med

naro

dne z

načil

nost

i tra

nspo

r-•

tnih

, pom

orsk

ih in

leta

lskih

zava

rova

nj.

Dol

oči v

rste

tran

spor

tnih

, pom

orsk

ih in

leta

lskih

zava

rova

nj in

pro

uči, v

kate

rih

• pr

imer

ih se

upo

rabl

jajo

.Izp

osta

vi m

edna

rodn

i elem

ent t

rans

port

nih,

pom

orsk

ih in

leta

lskih

zava

rova

nj.

•

Pozn

a obl

ike p

ozav

arov

anja

pom

orsk

ih, t

rans

port

nih

in le

talsk

ih

• za

varo

vanj

.Pr

edla

ga u

stre

zno

oblik

o po

zava

rova

nja z

a pom

orsk

a, tr

ansp

ortn

a in

letal

ska

• za

varo

vanj

a.

Pozn

a spe

cifiko

pro

dajn

ega r

azgo

vora

pri

pom

orsk

ih, t

rans

port

nih

• in

leta

lskih

zava

rova

njih

.Na

vaja

prod

ajne

arg

umen

te za

sklen

itev t

rans

port

nih,

pom

orsk

ih in

leta

lskih

zava

-•

rova

nj.

Ugot

avlja

in o

pred

eli p

otre

be st

rank

e s st

ališč

a sm

iseln

osti

sklen

itve t

rans

port

nih,

•

pom

orsk

ih in

leta

lskih

zava

rova

nj.

200

5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBI Število kontaktnih ur: 60 (36 ur predavanj, 24 ur vaj).Število ur samostojnega dela: 72 (36 ur študij literature, 24 ur študija primera, 12 ur priprava seminarske/projektne naloge).

Obvezna je prisotnost na vajah, priprava in zagovor seminarske naloge ter pisni izpit.

201

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

1. IME PREDMETA:

OSEBNA ZAVAROVANJA

2. SPLOŠNI CILJIŠtudent:

se usposobi za izvajanje postopkov za pripravo in obdelavo ponudb in • postopke vodenja portfelja sklenjenih osebnih zavarovanj,usposobi se za samostojno obravnavo zavarovalnih primerov in izvajanje • postopkov v zvezi z delovnimi procesi na področju poprodajnih servisov, spremljanja zakonodajo in svetuje stranki najprimernejšo vrsto osebnih • zavarovanj.

3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCEŠtudent:

zavarovancem korektno in strokovno predstavlja zavarovalnico in zavaro-• valneprodukte s področja osebnih zavarovanj,• zagotavlja pravilno, strokovno in pravočasno izvajanje navodil in delovnih • postopkov s področja osebnih zavarovanj,kontrolira pravilnost dela z zavarovanci, upravičenci in strankami s podro-• čja osebnih zavarovanj,sodeluje pri iskanju, pridobivanju in ohranjanju strank za osebna zavarova-• nja,nudi strokovno pomoč stranki pri prijavi škode in nadaljnjih postopkih v • zvezi z zavarovalnim primerom s področja osebnih zavarovanj, ovrednoti višino • škodne rezervacije,izvaja vsebinsko, numerično in logično kontrolo polic za zahtevna osebna • zavarovanja,odgovarja za strokovno uporabo zavarovalnih podlag, cenikov, pravilnikov • innavodil za osebna zavarovanja,• spremlja ustreznost uporabe metod in postopkov ocenjevanja poslovnih • rizikov osebnih zavarovanj,spremlja spremembe zavarovalnih pogojev ter tehničnih podlag za določa-• nje premij in drugih aktov s področja osebnih zavarovanj,

202

zagotavlja usklajenost in pravilnost obdelav ter usposobitev izvajalcev ter • uporabnikov osebnih zavarovanj,ugotavlja in presoja utemeljenost predloga prijave zavarovalnega primera • na podlagi zdravstvene dokumentacije,pripravlja gradiva za oceno zdravnika cenzorja in drugih izvedencev ter • državnih organov pri reševanju zavarovalnih primerov s področja osebnih zavarovanj,izvaja in sodeluje pri odkrivanju in preprečevanju zavarovalniških goljufij s • področja osebnih zavarovanj,

zagotavlja in skrbi za kakovost pri izvajanju delovnih procesov.•

203

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

INFO

RM

AT

IVN

I CIL

JIŠt

uden

t:FO

RM

AT

IVN

I CIL

JIŠt

uden

t:

Pozn

a osn

ovna

nač

ela, v

rste

in el

emen

te o

sebn

ih za

varo

vanj

.•

Upoš

teva

osn

ovna

nač

ela o

sebn

ih za

varo

vanj

in n

jihov

pom

en za

gosp

o-•

dars

ko ko

rist i

n ko

rist p

osam

ezni

ka.

Ovr

edno

ti fin

ančn

o va

rnos

t in

socia

lno

varn

ost p

osam

ezni

ka.

• Izb

ere v

rsto

ose

bnih

zava

rova

nj.

•

Ugot

avlja

pot

rebe

po

oseb

nih

zava

rova

njih

in jih

pov

eže z

vrst

o os

ebne

ga

• za

varo

vanj

a.Na

črtu

je in

ana

lizira

pot

rebe

po

oseb

nih

zava

rova

njih

.•

Spoz

na p

ojem

nez

godn

o za

varo

vanj

e.•

Našt

eje in

opi

še te

melj

ne n

evar

nost

i in o

blike

nez

godn

ih za

varo

vanj

.•

Prip

ravi

doku

men

tacij

o za

sklep

anje

vseh

vrst

nezg

odni

h za

varo

vanj

.•

Spoz

na p

osto

pek p

rijav

e in

likvid

acije

zava

rova

lneg

a prim

era.

• Ra

zloži,

prip

ravi

in izv

ede p

osto

pek p

rijav

e in l

ikvid

acije

zava

rova

lnega

prim

era.

•

Opr

edeli

pos

ebno

sti (

rizičn

e sku

pine

, deln

o in

pop

olno

kritj

e…) n

ezgo

dneg

a •

zava

rova

nja.

Upoš

teva

vse e

lemen

te za

sklen

itev n

ezgo

dneg

a zav

arov

anja

.•

Pove

zuje

potre

be st

rank

z us

trezn

o ob

liko

nezg

odne

ga za

varo

vanj

a•

Spoz

na o

blike

življ

enjsk

ih za

varo

vanj

. •

Pred

stav

i živl

jenjsk

a zav

arov

anja

.•

Razlo

ži po

veza

vo m

ed za

varo

valn

o in

varč

eval

no fu

nkcij

o pr

i živl

jenjsk

ih

• za

varo

vanj

ih.

Razv

ršča

obl

ike ži

vljen

jskih

zava

rova

nj te

r pre

soja

osno

vne z

avar

ovan

e •

neva

rnos

ti pr

i raz

lični

h živ

ljenj

skih

zava

rova

njih

;D

efin

ira d

odat

na kr

itja p

ri živ

ljenj

skih

zava

rova

njih

. •

Dela

v skla

du s

poz

nava

njem

osn

ov p

ozav

arov

anja

pri ž

ivljen

jskih

zava

rova

njih;

• Pr

esoj

a ses

tavn

e dele

pre

mije

pri

življe

njsk

ih za

varo

vanj

ih.

•

Spoz

na in

opi

še zn

ačiln

osti

siste

ma j

avne

ga p

okoj

nins

kega

zava

rova

nja –

PAY

G.•

Opi

še zn

ačiln

osti

siste

ma p

rivat

nega

pok

ojni

nske

ga za

varo

vanj

a.•

Razli

kuje

med

Bism

arck

ovim

in B

ever

idge

vim s

istem

om.

• Ra

zliku

je m

ed d

efin

ed b

enef

it in

def

ined

cont

ribut

ion

poko

jnin

skim

i nač

rti.

•

Prou

či ra

zličn

e sist

eme p

okoj

nins

kih za

varo

vanj

.•

Spoz

na in

opi

še zn

ačiln

osti

obve

znih

in p

rost

ovol

jnih

dod

atni

h po

kojn

insk

ih

• za

varo

vanj

.Ra

zvrs

ti sk

upin

e zav

arov

ance

v za v

ključ

itev v

obv

ezno

dod

atno

pok

ojni

n-•

sko

zava

rova

nje.

Razlo

ži na

men

uve

dbe p

rost

ovol

jnih

dod

atni

h, p

okoj

nins

kih za

varo

vanj

•

v slo

veni

ji.

4. OPERATIVNI CILJI

204

INFO

RM

AT

IVN

I CIL

JIŠt

uden

t:FO

RM

AT

IVN

I CIL

JIŠt

uden

t:

Spoz

na in

razu

me n

alož

beno

tveg

anje.

• O

pred

eli n

alož

beno

tveg

anje

in za

jam

čeni

don

os.

• Ra

zloži

prev

zem

anje

nalo

žben

ega t

vega

nja i

n ob

vezn

ost i

zvaj

alca

za

• za

gota

vljan

ja za

jam

čene

ga d

onos

a.

Opi

še in

stitu

cije z

unan

jega n

adzo

ra.

• Up

ošte

va p

risto

jnos

ti na

dzor

nih

inst

itucij

po

vrst

ah iz

vaja

lcev.

•

Upoš

teva

vrst

e in

znač

ilnos

ti d

avčn

ih o

lajša

v. •

Opi

še d

avčn

i rež

im d

odat

nih

poko

jnin

skih

zava

rova

nj.

• Izr

ačun

a dav

čne o

lajša

ve p

ri ra

zličn

ih vr

stah

dod

atni

h po

kojn

insk

ih

• za

varo

vanj

.

Pozn

a širi

no si

stem

a zdr

avst

vene

ga va

rsta

in o

blike

sist

emov

.•

Se za

ve ra

zlike

med

javn

im in

priv

atni

m n

a pod

ročju

viro

v sre

dste

v, up

ravlj

anja

s •

sred

stvi

ter i

zvaj

anja

zdra

vstv

enih

stor

itev.

Razlo

ži tip

olog

ijo zd

ravs

tven

ih za

varo

vanj

.•

Povz

ame z

načil

nost

i (ja

vneg

a) o

bvez

nega

zdra

vstv

eneg

a zav

arov

anja

.•

Se za

ve n

ačela

uni

verz

alne

zava

rova

nost

i.•

Loči

med

zdra

vstv

enim

i in so

cialn

imi p

ravic

ami iz

(jav

nega

) obv

ezne

ga zd

ra-

• vs

tven

ega z

avar

ovan

ja.

Poja

sni v

logo

drž

ave p

ri re

gula

ciji z

drav

stve

nih

zava

rova

nj.

• Sp

ozna

in n

ašte

je de

javn

ike ra

sti s

trošk

ov v

zdra

vstv

enih

zava

rova

njih

.•

Opi

še n

ačeli

enot

ne te

r dife

renc

irane

zava

rova

lne p

rem

ije.

• Se

zave

solid

arno

sti k

ot o

snov

e eno

tne p

rem

ije in

pos

amičn

o oc

eno

tveg

anja

•

kot t

emelj

za d

ifere

ncira

no p

rem

ijo.

Našt

eje p

oseb

na tv

egan

ja izv

ajan

ja zd

ravs

tven

ih za

varo

vanj

ter n

ajbo

lj pog

oste

•

izklju

čitve

ali o

meji

tve k

ritja

.Ra

zum

e fin

ančn

a tve

ganj

a, ki

so p

ovez

ana s

spre

men

ljivos

tjo zd

ravs

tven

ega

• ok

olja

.Po

zna s

love

nski

siste

m ka

rtice

zdra

vstv

eneg

a zav

arov

anja

ter a

ltern

ative

, sist

em

• od

obrit

veni

h ce

ntro

v.Na

šteje

info

rmac

ijsko

pod

prte

met

ode u

velja

vljan

ja pr

avic

iz sk

lenjen

ega z

dra-

• vs

tven

ega z

avar

ovan

ja.

Pres

oja r

azlik

e med

sist

emom

obv

ezne

ga zd

ravs

tven

ega z

avar

ovan

ja,

• sis

tem

om n

acio

naln

ega z

drav

stve

nega

vars

tva,

tržn

im si

stem

om zd

ra-

vstv

eneg

a zav

arov

anja

ter m

ešan

im si

stem

om.

Upoš

teva

in o

ceni

razli

ko m

ed ja

vnim

in p

rivat

nim

na p

odro

čju vi

ra s

red-

• st

ev, u

prav

ljanj

a s sr

edst

vi te

r izv

ajan

ja zd

ravs

tven

ih za

varo

vanj

.Ra

zvrš

ča ja

vno,

priv

atno

ter o

bvez

no in

pro

stov

oljn

o zd

ravs

tven

o •

zava

rova

nje.

Upoš

teva

pra

vico

do zd

ravs

tven

ih st

orite

v in

prav

ico d

o na

dom

estil

a •

plač

e.O

ceni

znač

ilnos

ti trg

a zdr

avst

veni

h za

varo

vanj

ter p

otre

bo p

o po

sega

nju

• dr

žave

v nj

egov

o ur

edite

v.

Poja

sni v

logo

info

rmat

ike p

ri om

ejeva

nju

zlora

b zd

ravs

tven

ih za

varo

vanj

.•

Anal

izira

obs

eg zl

orab

v zd

ravs

tven

ih za

varo

vanj

ih.

• An

alizi

ra ko

risti

info

rmac

ijske

pod

pore

pri

odkr

ivanj

u ne

prav

ilnos

ti pr

i •

prija

vi za

varo

valn

ih p

rimer

ov.

205

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBI Število kontaktnih ur: 60 (36 ur predavanj, 24 ur vaj).Število ur samostojnega dela: 72 (36 ur študij literature, 24 ur študija primera, 12 ur priprava seminarske/projektne naloge).

Obvezna je prisotnost na vajah, priprava in zagovor seminarske naloge ter pisni izpit.

206

1. IME PREDMETA:

ZAVAROVALNA EKONOMIKA

2. SPLOŠNI CILJIŠtudent se usposobi za analiziranje, načrtovanje, organiziranje in kontroliranje poslovnega procesa organizacijske enote in terenske mreže.

3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCEŠtudent:

spremlja poslovanje organizacijske enote oz. terenske mreže in predlaga • spremembe,pripravlja osnove za odločanje o izravnavi rizika in predlaga rešitve,• spremlja odvijanje poslovnega procesa in pripravlja predloge za njegovo • izboljšanje,pripravlja/zagotavlja podatke za trženjske in poslovne analize,• z analizami seznanja odgovorne sodelavce in predlaga ukrepe,• spremlja uspešnost načrtovanih akcij in na podlagi analize rezultatov pre-• dlaga izboljšave,odgovarja za strokovno uporabo zavarovalnih podlag, cenikov pravilnikov • in navodil,izvaja vsebinsko, numerično in logično kontrolo polic za zahtevna zavarovanja,• zagotavlja usklajenost obdelav in usposobitev izvajalcev ter uporabnikov • obdelav,sodeluje pri ogledih in rekonstrukcijah posameznih zavarovalnih primerov,• opravlja vsebinsko kontrolo predlogov za likvidacijo škod,• predlaga in sklepa poravnave ali dogovore o obročnem plačilu regresnih terjatev,• sodeluje z ostalimi organizacijskimi enotami v povezavi s svojim delom enote,• zagotavlja in skrbi za kakovost pri izvajanju delovnih procesov.•

207

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

INFO

RM

AT

IVN

I CIL

JI:Št

uden

t:FO

RM

AT

IVN

I CIL

JI:Št

uden

t:

Zna u

mes

titi z

avar

oval

no ek

onom

iko v

kont

ekst

ekon

omsk

ih ve

d te

r obv

lada

•

funk

cije i

n de

litev

zava

rova

nj.

Obv

lada

org

aniza

cijsk

o st

rukt

uro

zava

rova

lnice

tin

toko

ve te

r poz

na u

dele-

• že

nce v

zava

rova

lni d

ejavn

osti.

Sezn

ani s

e s ka

lkula

cijo

zava

rova

lne p

rem

ije in

tehn

ičneg

a rez

ulta

ta te

r raz

u-•

me p

omen

stat

istike

.

Spoz

na za

varo

valn

e dok

umen

te in

se se

znan

i z n

jihov

im za

kons

kim o

kviro

m.

• Sp

ozna

vrs

te za

varo

vanj

in lo

či nj

ihov

e pos

ebno

sti v

pro

cesu

sklep

anja

in

• lik

vidac

ije šk

odni

h pr

imer

ov.

Pozn

a pom

en p

oraz

delit

ve ri

zika.

• O

pred

eli n

ačela

varn

osti,

likvid

nost

i in d

onos

nost

i.•

Opr

edeli

oba

steb

ra za

varo

valn

iškeg

a oko

lja v

Repu

bliki

Slo

veni

ji ter

zako

n o

• za

varo

valn

ištvu

.

Prou

čuje

in u

pora

blja

zava

rova

lno

ekon

omiko

in ra

zvrš

ča za

varo

vanj

a.•

Org

anizi

ra p

oslo

vanj

e.•

Upor

ablja

osn

ovne

mat

emat

ične p

rijem

e za s

prem

ljanj

e rez

ulta

tov p

osa-

• m

ezni

h za

varo

valn

ih p

rodu

ktov

. O

pred

eliti

zava

rova

lne d

okum

ente

.•

Upor

ablja

in to

lmač

i dol

očila

zava

rova

lnih

dok

umen

tov t

er p

ri te

m

• up

ošte

va p

ravn

i okv

ir.Vo

di p

osto

pke s

klep

anja

zava

rova

nj in

likvid

acije

škod

nih

prim

erov

.•

Na p

rakt

ičnih

prim

erih

upo

rabl

ja vs

e zna

ne o

blike

soza

varo

vanj

a in

• po

zava

rova

nja.

Upoš

teva

nač

ela va

rnos

ti, lik

vidno

sti in

don

osno

sti.

• D

eluje

v skla

du z

dolo

čili z

akon

ov, k

i ure

jajo

delo

vanj

e zav

arov

alni

c te

r •

pri t

em u

pošt

eva n

avod

ila o

rgan

ov za

zava

rova

lni n

adzo

r.Sv

oje i

nter

ese u

resn

ičuje

prek

o in

tere

sneg

a zdr

užen

ja.

•

4. OPERATIVNI CILJI

208

5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBI Število kontaktnih ur: 84 (48 ur predavanj, 24 ur seminarskih vaj, 12 ur laboratorijskih vaj).Število ur samostojnega dela: 96 (48 ur študij literature, 36 ur študija primera, 12 ur priprava seminarske/projektne naloge).Obvezna je prisotnost na vajah, priprava in zagovor seminarske naloge ter pisni izpit.

209

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

1. IME PREDMETA:

OSNOVE AKTUARSKE MATEMATIKE

2. SPLOŠNI CILJIŠtudent se seznani z možnostjo uporabe temeljev aktuarske matematike v praksi.

3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCEŠtudent:

analizira, načrtuje, organizira in kontrolira poslovni proces, • zbira, spremlja ocenjuje in posreduje potrebne podatke o sklenjenih zava-• rovanjih in škodah za potrebe poročanja ostalim službam v zavarovalnici in zunanjim inštitucijam, spremlja in izvaja spremembe zavarovalnih pogojev ter tarifnih predpisov in • drugih aktov,pozna osnove analize, oblikovanja in spremljave vseh vrst zavarovalno teh-• ničnih rezervacijpozna osnove za določitev rizika • pozna osnove načinov obračunavanja premij.•

210

INFO

RM

AT

IVN

I CIL

JIŠt

uden

t:FO

RM

AT

IVN

I CIL

JIŠt

uden

t:

Spoz

na o

snov

ne p

risto

pe o

bliko

vanj

a pre

mije

pre

mož

enjsk

ih za

varo

vanj

, •

opre

deli p

ojem

tehn

ične p

rem

ije.

Sezn

ani s

e z o

snov

nim

i sta

tistič

nim

i met

odam

i za o

bliko

vanj

e teh

ničn

e •

prem

ije.

Razu

me p

omen

varn

ostn

ega d

odat

ka.

• Po

jasn

i vlo

go st

rošk

ovne

pre

mije

.•

Anal

izira

škod

na d

ogaj

anja

v pre

teklo

sti.

• O

vred

noti

zbra

ne p

odat

ke in

jih u

pora

bi p

ri izr

ačun

u t

ehni

čne p

rem

ije

• in

varn

ostn

ega d

odat

ka.

Prou

či st

rošk

e zav

arov

alni

ce, k

i jih

mor

a pok

riti p

rem

ija.

• Up

ošte

va st

rošk

e pri

oblik

ovan

ju p

rem

ije.

•

Razu

me p

omen

in vl

ogo

zava

rova

lno

tehn

ičnih

reze

rvac

ij pre

mož

enjsk

ih

• za

varo

vanj

in se

sezn

ani z

osn

ovni

mi m

etod

ami z

a obl

ikova

nje.

Sezn

ani s

e z o

snov

nim

i zak

onsk

imi p

odla

gam

i za o

bliko

vanj

e zav

arov

alno

•

tehn

ičnih

reze

rvac

ij.O

pred

eli p

ojem

pre

nosn

e pre

mije

.•

Sezn

ani s

e z ra

zličn

imi m

etod

ami iz

raču

na p

reno

sne p

rem

ije.

• Po

jasn

i pom

en šk

odne

reze

rvac

ije,.

• Lo

či re

zerv

acije

za n

asta

le pr

ijavlj

ene š

kode

in IB

NR.

• Se

znan

i se z

razli

čnim

i met

odam

i za o

bliko

vanj

e ško

dnih

reze

rvac

ij.•

Razu

me p

omen

izra

vnal

nih

reze

rvac

ij.•

Zna n

ašte

ti os

tale

zava

rova

lno

tehn

ične r

ezer

vacij

e.•

Opr

edeli

nab

or p

odat

kov,

ki jih

akt

uar p

otre

buje

za o

bliko

vanj

e zav

arov

al-

• no

tehn

ičnih

reze

rvac

ij.Izd

ela iz

raču

n pr

enos

ne p

rem

ije p

o m

etod

ah p

ro ra

ta te

mpo

ris in

met

o-•

dah

ulom

kov.

Spre

mlja

razv

oj iz

plač

evan

ja šk

od p

o let

ih in

izde

la ob

raču

n šk

odni

h re

zer-

• va

cij s

pom

očjo

osn

ovni

h tri

kotn

iških

met

od.

Anal

izira

ust

rezn

ost o

bliko

vani

h šk

odni

h re

zerv

acij v

pre

tekli

h let

ih.

• Up

ošte

va sp

rem

embe

v po

slovn

ih p

roce

sih za

varo

valn

ice, k

i lahk

o vp

livaj

o •

na gi

banj

e zav

arov

alno

tehn

ičnih

reze

rvac

ij.

Obv

lada

izde

lavo

osn

ovni

h ak

tuar

skih

kaza

lniko

v.•

Sezn

ani s

e s p

ojm

om m

erod

ajni

škod

ni re

zulta

t.•

Sezn

ani s

e s p

ojm

om ko

mbi

nira

ni šk

odni

količ

nik.

• Zn

a izr

ačun

ati k

oličn

ike.

•

Upor

ablja

stro

kovn

e poj

me v

slov

ensk

em in

tujem

jezik

u.•

Smise

lno

pove

zuje

poda

tke.

• Izr

ačun

ava k

azal

nike

.•

Prim

erja

kaza

lnike

in p

ojas

ni re

zulta

te.

•

Pozn

a osn

ove a

ktua

rske

mat

emat

ike ži

vljen

jskih

in p

okoj

nins

kih za

varo

vanj

.•

Razu

me p

omen

in vl

ogo

tabl

ic sm

rtno

sti o

z. nj

im so

rodn

ih ta

blic.

• Ra

zum

e pom

en in

vlog

o ob

rest

ne m

ere.

• Zn

a raz

ložit

i pom

en ra

zličn

ih ko

mpo

nent

stro

škov

v pr

emiji

(alfa

, bet

a,

• ga

ma)

.Ra

zum

e poj

em m

atem

atičn

e rez

erva

cije.

• Zn

a poj

asni

ti pr

ospe

ktive

n in

retro

spek

tiven

pris

top

k obl

ikova

nju

mat

ema-

• tič

nih

reze

rvac

ij.

Izber

e ust

rezn

o ta

blico

smrt

nost

i gled

e na t

ip za

varo

valn

e pog

odbe

oz.

• vr

sto

kritj

a.Za

veda

se p

omem

bnos

ti ob

rest

ne m

ere g

lede n

a tip

pog

odbe

oz.

vrst

o •

kritj

a.O

pred

eli st

rošk

e, ki

jih im

a zav

arov

alni

ca p

ri živ

ljenj

skih

zava

rova

njih

.•

Razp

ored

i pok

rivan

je pr

ičako

vani

h st

rošk

ov z

razli

čnim

i kom

pone

ntam

i •

vrač

unan

ih st

rošk

ov.

Poišč

e ust

reze

n pr

istop

za o

bliko

vanj

e mat

emat

ičnih

reze

rvac

ij gled

e na

• za

kons

ke o

kvire

in ti

p pr

oduk

ta;

Sezn

ani s

e z o

snov

nim

i pris

topi

pri

obvla

dova

nju

tveg

anj v

zava

rova

lnici

.•

Spoz

na za

kons

ke o

kvire

za o

bvla

dova

nje t

vega

nj.

• Ra

zum

e poj

me k

ritni

skla

di, k

ritno

pre

mož

enje.

• Zn

a poj

asni

ti os

novn

a vod

ila p

ri na

ložb

ah kr

itneg

a pre

mož

enja

in kr

itnih

•

skla

dov,

Razu

me p

ojem

kapi

talsk

e ust

rezn

osti.

•

Upor

ablja

stro

kovn

e poj

me i

z zak

onod

aje.

• Im

plem

entir

a zak

onsk

e zah

teve

o n

alag

anju

sred

stev

kritn

ega p

rem

ožen

ja

• in

kritn

ih sk

lado

v.Izr

ačun

ava u

stre

znos

t viši

ne kr

itneg

a pre

mož

enja

in kr

itnih

skla

dov.

• Pr

ever

ja us

trezn

ost n

alož

b v s

kladu

z za

kono

dajo

.•

Izrač

unav

a kap

italsk

o us

trezn

ost z

avar

oval

nice

.•

4. OPERATIVNI CILJI

211

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

INFO

RM

AT

IVN

I CIL

JIŠt

uden

t:FO

RM

AT

IVN

I CIL

JIŠt

uden

t:

Spoz

na o

snov

ne p

risto

pe o

bliko

vanj

a pre

mije

pre

mož

enjsk

ih za

varo

vanj

, •

opre

deli p

ojem

tehn

ične p

rem

ije.

Sezn

ani s

e z o

snov

nim

i sta

tistič

nim

i met

odam

i za o

bliko

vanj

e teh

ničn

e •

prem

ije.

Razu

me p

omen

varn

ostn

ega d

odat

ka.

• Po

jasn

i vlo

go st

rošk

ovne

pre

mije

.•

Anal

izira

škod

na d

ogaj

anja

v pre

teklo

sti.

• O

vred

noti

zbra

ne p

odat

ke in

jih u

pora

bi p

ri izr

ačun

u t

ehni

čne p

rem

ije

• in

varn

ostn

ega d

odat

ka.

Prou

či st

rošk

e zav

arov

alni

ce, k

i jih

mor

a pok

riti p

rem

ija.

• Up

ošte

va st

rošk

e pri

oblik

ovan

ju p

rem

ije.

•

Razu

me p

omen

in vl

ogo

zava

rova

lno

tehn

ičnih

reze

rvac

ij pre

mož

enjsk

ih

• za

varo

vanj

in se

sezn

ani z

osn

ovni

mi m

etod

ami z

a obl

ikova

nje.

Sezn

ani s

e z o

snov

nim

i zak

onsk

imi p

odla

gam

i za o

bliko

vanj

e zav

arov

alno

•

tehn

ičnih

reze

rvac

ij.O

pred

eli p

ojem

pre

nosn

e pre

mije

.•

Sezn

ani s

e z ra

zličn

imi m

etod

ami iz

raču

na p

reno

sne p

rem

ije.

• Po

jasn

i pom

en šk

odne

reze

rvac

ije,.

• Lo

či re

zerv

acije

za n

asta

le pr

ijavlj

ene š

kode

in IB

NR.

• Se

znan

i se z

razli

čnim

i met

odam

i za o

bliko

vanj

e ško

dnih

reze

rvac

ij.•

Razu

me p

omen

izra

vnal

nih

reze

rvac

ij.•

Zna n

ašte

ti os

tale

zava

rova

lno

tehn

ične r

ezer

vacij

e.•

Opr

edeli

nab

or p

odat

kov,

ki jih

akt

uar p

otre

buje

za o

bliko

vanj

e zav

arov

al-

• no

tehn

ičnih

reze

rvac

ij.Izd

ela iz

raču

n pr

enos

ne p

rem

ije p

o m

etod

ah p

ro ra

ta te

mpo

ris in

met

o-•

dah

ulom

kov.

Spre

mlja

razv

oj iz

plač

evan

ja šk

od p

o let

ih in

izde

la ob

raču

n šk

odni

h re

zer-

• va

cij s

pom

očjo

osn

ovni

h tri

kotn

iških

met

od.

Anal

izira

ust

rezn

ost o

bliko

vani

h šk

odni

h re

zerv

acij v

pre

tekli

h let

ih.

• Up

ošte

va sp

rem

embe

v po

slovn

ih p

roce

sih za

varo

valn

ice, k

i lahk

o vp

livaj

o •

na gi

banj

e zav

arov

alno

tehn

ičnih

reze

rvac

ij.

Obv

lada

izde

lavo

osn

ovni

h ak

tuar

skih

kaza

lniko

v.•

Sezn

ani s

e s p

ojm

om m

erod

ajni

škod

ni re

zulta

t.•

Sezn

ani s

e s p

ojm

om ko

mbi

nira

ni šk

odni

količ

nik.

• Zn

a izr

ačun

ati k

oličn

ike.

•

Upor

ablja

stro

kovn

e poj

me v

slov

ensk

em in

tujem

jezik

u.•

Smise

lno

pove

zuje

poda

tke.

• Izr

ačun

ava k

azal

nike

.•

Prim

erja

kaza

lnike

in p

ojas

ni re

zulta

te.

•

Pozn

a osn

ove a

ktua

rske

mat

emat

ike ži

vljen

jskih

in p

okoj

nins

kih za

varo

vanj

.•

Razu

me p

omen

in vl

ogo

tabl

ic sm

rtno

sti o

z. nj

im so

rodn

ih ta

blic.

• Ra

zum

e pom

en in

vlog

o ob

rest

ne m

ere.

• Zn

a raz

ložit

i pom

en ra

zličn

ih ko

mpo

nent

stro

škov

v pr

emiji

(alfa

, bet

a,

• ga

ma)

.Ra

zum

e poj

em m

atem

atičn

e rez

erva

cije.

• Zn

a poj

asni

ti pr

ospe

ktive

n in

retro

spek

tiven

pris

top

k obl

ikova

nju

mat

ema-

• tič

nih

reze

rvac

ij.

Izber

e ust

rezn

o ta

blico

smrt

nost

i gled

e na t

ip za

varo

valn

e pog

odbe

oz.

• vr

sto

kritj

a.Za

veda

se p

omem

bnos

ti ob

rest

ne m

ere g

lede n

a tip

pog

odbe

oz.

vrst

o •

kritj

a.O

pred

eli st

rošk

e, ki

jih im

a zav

arov

alni

ca p

ri živ

ljenj

skih

zava

rova

njih

.•

Razp

ored

i pok

rivan

je pr

ičako

vani

h st

rošk

ov z

razli

čnim

i kom

pone

ntam

i •

vrač

unan

ih st

rošk

ov.

Poišč

e ust

reze

n pr

istop

za o

bliko

vanj

e mat

emat

ičnih

reze

rvac

ij gled

e na

• za

kons

ke o

kvire

in ti

p pr

oduk

ta;

Sezn

ani s

e z o

snov

nim

i pris

topi

pri

obvla

dova

nju

tveg

anj v

zava

rova

lnici

.•

Spoz

na za

kons

ke o

kvire

za o

bvla

dova

nje t

vega

nj.

• Ra

zum

e poj

me k

ritni

skla

di, k

ritno

pre

mož

enje.

• Zn

a poj

asni

ti os

novn

a vod

ila p

ri na

ložb

ah kr

itneg

a pre

mož

enja

in kr

itnih

•

skla

dov,

Razu

me p

ojem

kapi

talsk

e ust

rezn

osti.

•

Upor

ablja

stro

kovn

e poj

me i

z zak

onod

aje.

• Im

plem

entir

a zak

onsk

e zah

teve

o n

alag

anju

sred

stev

kritn

ega p

rem

ožen

ja

• in

kritn

ih sk

lado

v.Izr

ačun

ava u

stre

znos

t viši

ne kr

itneg

a pre

mož

enja

in kr

itnih

skla

dov.

• Pr

ever

ja us

trezn

ost n

alož

b v s

kladu

z za

kono

dajo

.•

Izrač

unav

a kap

italsk

o us

trezn

ost z

avar

oval

nice

.•

212

5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBI Število kontaktnih ur: 78 (36 ur predavanj, 24 ur seminarskih vaj, 18 ur laboratorijskih vaj).Število ur samostojnega dela: 72 (30 ur študij literature, 30 ur reševanja primerov na računalniku, 12 ur priprava seminar-ske/projektne naloge).

Obvezna je prisotnost na vajah, priprava in zagovor seminarske naloge ter pisni izpit.

213

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

1. IME PREDMETA:

TUJ JEZIK ZA ZAVAROVALNO STROKO

2. SPLOŠNI CILJIŠtudent:

se usposobi za razumevanje in komuniciranje v tuji zavarovalniški strokovni • terminologiji,enakomerno razvija govor, pisanje ter slušno in bralno razumevanje pri • sporazumevanju v tujem,zavarovalnem jeziku; •

3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCEŠtudent:

se sporazumeva v tujem jeziku o zavarovalnih temah, • se sporazumeva v različnih poslovnih okoliščinah,• pripravlja predstavitve in poslovno korespondenco za potrebe poslovanja • zavarovalnic.

214

INFO

RM

AT

IVN

I CIL

JIŠt

uden

t:FO

RM

AT

IVN

I CIL

JIŠt

uden

t:

Utrd

i osn

ove t

ujeg

a stro

kovn

ega j

ezika

ter s

pozn

a ust

rezn

o za

varo

valn

o •

stro

kovn

o be

sedj

e.Sp

ozna

stro

kovn

i tuj

i jezik

za p

ripra

vo le

tnih

por

očilih

zava

rova

lnih

•

druž

b.Sp

ozna

stro

kovn

i jezik

zava

rova

lnih

pog

odb

v tuj

em je

ziku.

• Ut

rdi p

ravil

a pos

lovn

e kor

espo

nden

ce v

tujem

jezik

u te

r spo

zna o

snov

e •

tujeg

a stro

kovn

ega j

ezika

, ki s

e upo

rabl

ja v p

oslo

vni k

ores

pond

enci

v za

varo

valn

ištvu

.Ut

rdi p

ravil

a za p

isanj

e pro

šenj

za d

elovn

o m

esto

v tu

jem je

ziku

in sp

o-•

zna b

esed

je, ki

se u

pora

blja

v pro

šnja

h za

delo

vno

mes

to v

zava

rova

lnih

dr

užba

h.Sp

ozna

osn

ove t

ujeg

a stro

kovn

ega j

ezika

, ki s

e ga u

pora

blja

pri o

brav

na-

• va

nju

odšk

odni

nskih

zaht

evko

v.Sp

ozna

vseb

ine p

oslo

vneg

a pro

toko

la in

pos

ebno

sti d

ežele

pos

lovn

ega

• pa

rtne

rja.

Se se

znan

i s p

oim

enov

anjem

zava

rova

lnih

inšt

itucij

v tu

jini.

• Se

sezn

ani s

stro

kovn

o lit

erat

uro

in je

zikov

nim

i pom

agal

i v ti

skan

i obl

iki

• in

v m

edm

režju

Razu

me i

n pr

aviln

o up

orab

lja o

snov

no st

roko

vno

bese

dje.

• Pr

ipra

vi pr

edst

avitv

e zav

arov

alni

ških

tem

v tu

jem je

ziku

v pisn

i obl

iki te

r jih

•

ustn

o pr

edst

avi.

Razu

me l

etna

por

očila

zava

rova

lnih

dru

žb n

apisa

na v

tujem

jezik

u in

pra

vilno

•

upor

ablja

osn

ovno

stro

kovn

o be

sedj

e, ki

se p

ojav

lja v

njih

.Be

re in

razu

me z

avar

oval

ne p

ogod

be v

tujem

jezik

u in

pra

vilno

upo

rabl

ja

• os

novn

o st

roko

vno

bese

dje,

ki se

poj

avlja

v nj

ih.

Prip

ravi

poslo

vno

kore

spon

denc

o za

razli

čne s

ituac

ije v

poslo

vanj

u za

varo

val-

• ni

c.Ko

mun

icira

s st

rank

ami in

pos

lovn

imi p

artn

erji v

tujem

jezik

u.•

Prip

ravi

proš

njo

v tuj

em je

ziku

za d

elovn

o m

esto

v za

varo

valn

i dru

žbi.

• Ra

zum

e vse

bino

odš

kodn

insk

ega z

ahte

vka i

n pr

ipra

vi ob

raču

n šk

ode v

tujem

•

jeziku

.V

tujem

jezik

u se

pog

aja o

višin

i odš

kodn

ine.

• Pr

ipra

vi pr

edst

avitv

e zav

arov

alni

ških

stor

itev i

n po

nudb

e le-

teh

v tuj

em je

ziku.

• Se

spor

azum

eva s

tujim

i zav

arov

alni

mi in

štitu

cijam

i (tu

di v

med

mre

žju).

• Po

išče i

n be

re st

roko

vno

liter

atur

o (ti

skan

o in

v m

edm

režju

) v tu

jem je

ziku.

•

4. OPERATIVNI CILJI

215

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBI Število kontaktnih ur: 72 (36 ur predavanj, 12 ur seminarskih vaj, 24 ur laboratorijskih vaj).Število ur samostojnega dela: 72 (30 ur študij literature, 42 ur priprava predstavitev zavarovalnice, zavarovalnih storitev, poslovnega pogovora).Obvezna je prisotnost na vajah ter pisni in ustni izpit.

216

1. IME PREDMETA:

PROJEKTNO VODENJE

2. SPLOŠNI CILJIŠtudent se usposobi za sodelovanje v projektnem timu.

3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCEŠtudent:

pripravlja/zagotavlja podatke za analize, ki jih bo potreboval v projektu ter • pripravlja poročila o izvajanju projekta,pozna organizacijo in poslovne procese v zavarovalništvu, • sodelavce vodi (načrtuje, usklajuje, delegira, kontrolira), motivira za dose-• ganje ciljev in jim omogoča osebnostno rast in strokovni razvoj,spremlja učinkovitost in uspešnost projektnega tima,• sodeluje pri planiranju, razvoju in oblikovanju delovnih procesov, sistemov • in rešitev,organizira in usklajuje izvajanje projektov,• koordinira delo in usklajuje podatke med člani tima različnih organizacij-• skih enotzagotavlja in skrbi za kakovost pri izvajanju delovnih procesov.•

217

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

INFO

RM

AT

IVN

I CIL

JIŠt

uden

t:FO

RM

AT

IVN

I CIL

JI:Št

uden

t

Se se

znan

i s p

ojm

i: pro

jekt,

proj

ektn

a org

aniza

cijsk

a stru

ktur

a, p

rojek

tna

• do

kum

enta

cija,

term

insk

i pla

n, p

rojek

tni t

im, p

rojek

tni s

istem

.Po

zna d

efin

icije

proj

ekto

v in

njih

ove z

načil

nost

i, loč

i raz

lične

vrst

e pro

jekto

v.•

Upor

ablja

stro

kovn

o te

rmin

olog

ijo.

•

Opr

edeli

razli

čne v

rste

pro

jekto

v: st

rate

ški p

rojek

ti, ra

zvoj

no ra

zisko

valn

i •

proj

ekti,

pro

jekti

režij

e, op

timiza

cijsk

i pro

jekti,

inve

stici

jski p

rojek

t.Ra

zvrš

ča p

rojek

te gl

ede n

a pro

blem

atiko

, ki jo

obr

avna

vajo

.•

Upor

ablja

teor

etičn

a spo

znan

ja pr

i prip

ravi

pred

logo

v pro

jekto

v zno

traj

• po

sam

ezni

h vr

st v k

onkr

etni

situ

aciji

v org

aniza

ciji (

zava

rova

lnici

).

Razu

me p

ovez

avo

med

pro

jekti

in st

rate

gijo

razv

oja p

odjet

ij.•

Anal

izira

z u

stre

znim

i kaz

alci

proj

ekte

rast

i pod

jetja

in ra

zvoj

ne p

rojek

te, k

i •

ustv

arja

jo p

ogoj

e za s

trate

ško

načr

tova

no ra

st.

Spoz

na p

osto

pke u

vaja

nja p

rojek

tneg

a vod

enja

v pod

jetju

.•

Dop

olnj

uje

poslo

vne p

roce

se v

podj

etju

z uv

ajan

jem p

rojek

tneg

a vod

enja

.•

Anal

izira

mož

nost

i in p

redl

aga p

osto

pek u

vaja

nja p

rojek

tneg

a vod

enja

.•

Se se

znan

i z o

snov

no p

rojek

tno

doku

men

tacij

o in

nač

rtov

anjem

pro

jekta

•

ter p

ripra

vo p

rojek

tne d

okum

enta

cije o

d id

eje d

o pr

edst

avitv

e.Pr

ipra

vlja o

snov

no p

rojek

tno

doku

men

tacij

o.•

Dol

oči n

amen

in ci

lje p

rojek

ta.

• Izd

ela st

rate

gijo

in ta

ktiko

izve

dbe p

rojek

ta.

• O

ceni

traj

anje

aktiv

nost

i, dol

oča v

mes

ne ci

lje in

pot

rebn

e akt

ivnos

ti za

•

dose

go ko

nčne

ga ci

lja.

Pred

stav

i pro

jekt p

oslo

vods

tvu.

•

Se se

znan

i z iz

vedb

o pr

ojek

tov,

prip

ravo

zaklj

učne

ga p

oroč

ila in

pro

jektn

o •

prak

so.

Izdela

nač

rt izv

edbe

pro

jekta

ter s

prem

lja in

nad

zira i

zvaj

anje

proj

ekta

v •

skla

du z

načr

tom

.Ko

ordi

nira

delo

vanj

e čla

nov t

ima i

n m

oreb

itnih

, zun

anjih

izva

jalce

v.•

Prip

ravlj

a vho

dne i

n sp

rotn

e ana

lize t

er iz

dela

zaklj

učno

por

očilo

.•

Spoz

na vr

edno

tenj

e stro

škov

in sp

rem

ljanj

e učin

kov p

rojek

ta.

• Sp

rem

lja in

zago

tavlj

a kak

ovos

t izv

edbe

pro

jekta

, izr

ačun

ava s

trošk

e in

• oc

enju

je uč

inke

pro

jekta

.

Pozn

a mož

ne p

asti

in p

robl

eme p

ri izv

ajan

ju p

rojek

ta.

• Pr

emag

uje m

oreb

itne t

ežav

e pri

izvaj

anju

pro

jekta

•

4. OPERATIVNI CILJI

218

INFO

RM

AT

IVN

I CIL

JIŠt

uden

t:FO

RM

AT

IVN

I CIL

JI:Št

uden

t

Spoz

na iz

hodi

šča i

zbire

sode

lavc

ev čl

anov

pro

jektn

ega t

ima o

z. pr

ojek

tne

• or

gani

zacij

e in

vode

nja č

lano

v pro

jektn

ega t

ima.

Pozn

a osn

ove o

rgan

izacij

e dela

.•

Obl

ikuje

proj

ektn

i tim

in iz

bere

sode

lavc

e čla

ne p

rojek

tneg

a tim

a.•

Obv

lada

stile

vode

nja;

• vo

di, k

oord

inira

in sp

rem

lja p

rojek

tni t

im.

• Vz

podb

uja t

imsk

o izv

ajan

je pr

ojek

tnih

akt

ivnos

ti.•

Mot

ivira

sode

lavc

e z u

stre

znim

vode

njem

, kom

unici

ranj

em, d

elegir

anjem

in

• st

roko

vno

pom

očjo

.Up

orab

lja m

etod

e tim

skeg

a dela

in o

bvla

duje

konf

likte

;•

Pozn

a pom

en st

alne

ga iz

obra

ževa

nja i

n u

spos

ablja

nja i

n d

ogra

jevan

ja

• sis

tem

a pro

jektn

ega v

oden

ja.

Se za

veda

pom

embn

osti

stal

nega

izob

raže

vanj

a in

uspo

sabl

janj

a.•

Dop

olnj

uje s

voje

stro

kovn

o zn

anje

in sp

odbu

ja st

roko

vni r

azvo

j čla

nov

• pr

ojek

tne o

rgan

izacij

e/tim

a.Sp

rem

lja si

stem

pro

jektn

ega v

oden

ja, p

redl

aga i

zbol

jšave

in d

opol

nitv

e.•

219

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBI Število kontaktnih ur: 78 (42 ur predavanj, 18 ur seminarskih vaj, 18 ur laboratorijskih vaj).Število ur samostojnega dela: 84 (42 ur študij literature, 30 ur študija primerov, 12 ur priprava seminarske/projektne naloge).Obvezna je prisotnost na vajah, priprava in zagovor seminarske naloge ter pisni izpit.

220

1. IME PREDMETA:

KONTROLING V ZAVAROVALNIŠTVU

2. SPLOŠNI CILJI

Študent se usposobi za uporabo teoretičnega znanja v praksi in s tem pridobi kompetenece s področja analize poslovanja in kontrolinga v zavarovalništvu.

3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCEŠtudent:

pozna zakonodajo ter predpise in zakone na področju računovodstva, • financ in davkov,upošteva kodeks računovodskih načel in kodekse poklicne etike računovodje,• pozna računovodsko dokumentacijo, krogotok ter temeljne in pomožne • poslovne knjige,razume funkcijo računovodstva v zavarovalništvu,• spozna in loči evidentiranje zavarovalnih poslov na premoženjsko in f inanč-• no stanje v zavarovalništvu, pozna strokovno terminologijo,• pozna in upošteva načela poslovnih skrivnosti,• razume funkcijo kontrolinga, načrtovanja, predračunavanja, obračunava-• nja, nadziranja in informiranja poslovanja v zavarovalnicah,pozna organizacijski vidik kontrolinga z vidika organiziranosti in projektne-• ga uvajanja,razume metodološki vidik kontrolinga ter ga zna usmerjati z budžetiranjem,• zna uravnavati kontrolo in analizo v zavarovalniških poslih,• spozna vlogo tehničnih rezervacij, matematične rezervacije in kritnega pre-• moženja zavarovalnih vrst.

221

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

4. OPERATIVNI CILJINFORMATIVNI CILJIŠtudent:

FORMATIVNI CILJIŠtudent:

Pozna poslovni sistem, poslovni proces in računo-• vodstvo kot informacijsko funkcijo v zavarovalnicah.Pozna poslovne dogodke in jih zna računovodsko spremljati.• Pozna organizacijo delovnega procesa in izvajanje • del v računovodstvu zavarovalnic.Loči med knjigovodstvom, računovodskim pred-• računavanjem, računovodskim obračunavanjem, računovodsko kontrolo in računovodskim nadzorom v zavarovalnicah.Zna opredeliti organizacijski vidik računovodstva • (finančno, stroškovno, poslovodno računovodstvo).Razume vlogo in pomen računovodstva v poslovnem • procesu zavarovalnice.Spozna organiziranje knjigovodske dejavnosti v • podjetju (tok listin, knjigovodsko evidentiranje, knjigovodsko obračunavanje in poročanje).Pozna osnove računovodstva in osnove knjigovod-• stva v zavarovalnicah.Pozna, razume in zna definirati ekonomske kategori-• je, ki so prisotne v zavarovalniških poslih.Pozna osnovna načela in postopke vzpostavljanja in • izvajanja notranjih kontrol revizije v zavarovalništvu. Loči evidentiranje zavarovalnih poslov na premoženj-• sko in finančno stanje v zavarovalništvu.Zna oblikovati, brati in razumeti vsebino računovod-• skih izkazov v zavarovalnicah.Pozna posebnosti razčlenjevanja in merjenja prihod-• kov, odhodkov in poslovnih izidov v zavarovalništvu.Pozna neposredno in posredno ugotavljanje finanč-• nega izida v zavarovalnicah. Pozna obliko gibanja kapitala v zavarovalnicah.• Zna oblikovati rezervacije stroškov in odhodkov • poslovanja v zavarovalnicah.Razume načela in postopke notranjih kontrol v • zavarovalništvu.Spozna organizacijski vidik delovanja kontrolinga v • zavarovalnicah.Razume vlogo kontroling pri doseganju in spremlja-• nju uspešnosti poslovanja zavarovalnic.Razume razloge za ločeno spremljanje sredstev • financiranih iz tehničnih in matematičnih rezervacij.Pozna strokovno terminologijo.•

Razporeja ekonomske kategorije v računovodskih • izkazih zavarovalnic.Presoja vpliv ekonomskih kategorij v mesečnih poro-• čilih na poslovne odločitve v zavarovalniških poslih.Uporablja kontni načrt.• Uporablja in upošteva slovenske računovodske stan-• darde za zavarovalnice in mednarodne standarde računovodskega poročanja.Upošteva vpliv računovodskih odločitev na računo-• vodske izkaze.Uporablja različne knjigovodske listine in poslovne • knjige glede na vsebino zavarovalniških poslov.Upošteva določila varovanja poslovnih skrivnosti v • različnih situacijah.Uporablja računovodske izkaze za določanje • bonitete poslovnih partnerjev in ugotavljanje lastne bonitete.Oblikuje rezervacije povezane z zavarovalnimi posli • glede na zakon in standarde.Uporablja informacije in poročila s področja • kontrolinga kot dela načrtovanja, informiranja in analiziranja poslovanja zavarovalnice.Spremlja sredstva in vire glede na tehnične in mate-• matične rezervacije.Uporablja strokovno terminologijo s področja • zavarovalništva.Upošteva davčne predpise, ki so povezani z zavaro-• valništvom.Upošteva predpise in kodekse o varovanju poslovnih • skrinosti.Ravna v skladu s kodeksi na področju računovod-• stva.

222

5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBI Število kontaktnih ur: 72 (36 ur predavanj, 36 ur laboratorijskih vaj).Število ur samostojnega dela: 72 (42 ur študij literature, 30 ur reševanja primerov delno tudi z uporabo računalnika).Obvezna je prisotnost na vajah ter pisni izpit.

223

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

1. IME PREDMETA:

FINANČNI TRGI

2. SPLOŠNI CILJIŠtudent:

razume funkcijo denarja in vlogo finančnih trgov• seznani se s ponudbo in povpraševanjem na finančnih trgih in vplivi, ki • uravnavajo trg denarja, denarnega kapitala in denarne akumulacijerazume spremembe na finančnem trgu in prepoznava vplive, ki uravnavajo • denarne tokove in f inančni trg

3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCEŠtudent:

je usposobljen za sklepanje, posploševanje in prepoznavanje sprememb in • dogajanja v denarnem poslovanju, za prilagajanje spremembam in uvajanje novosti,si razvija sposobnosti prepoznavanja priložnosti na trgu denarnih storitev.• razume posledice sprememb na finančnem trgu•

224

4. OPERATIVNI CILJIINFORMATIVNI CILJIŠtudent:

FORMATIVNI CILJIŠtudent:

Se seznani z nastankom denarja in vrsto denarja.• Spozna funkcijo denarja in njegovo zgodovinsko pot • ter razvoj.

Prepoznava vrste denarja: kovani, blagovna menjava, • kovna prostost, knjižni in papirnati denar.Prouči zgodovinske pojavne oblike denarja in • analizira razvoj.

Spozna deflacijske in inflacijske učinke.• Seznani se s posledicami nesorazmerij med blagov-• nimi in denarnimi skladi.

S študiji primerov razume deflacijske in inflacijske • učinke.Razume posledice nesorazmerij med blagovnimi in • denarnimi skladi na konkretnih primerih

Seznani se s pojmi: emisijska banka, emisija denarja, • multiplikacija denarja.

Razume vlogo in funkcijo emisijske (centralne) banke • in razloži kako prihaja denar v obtok.

Seznani se s pranjem denarja, indikatorji za prepo-• znavanje sumljivih transakcij in ukrepi ter pravnimi podlagami za preprečevanje pranja denarja.

Na praktičnih primerih preizkusi nekatere metode za • prepoznavanje sumljivih transakcij in prouči ukrepe za preprečevanje pranja denarja.

Spozna ponudbo in povpraševanje na finančnem • trgu.Seznani se s pojmi: trg kapitala, trg denarja, denarna • akumulacija, presežek, primanjkljaj.Spozna konkurenčnost na finančnem trgu.• Spozna vrste finančnih naložb.• Seznani se z institucijami na finančnem trgu.•

Na primerih razume vpliv zunanjih finančnih • institucij in situacij na denarne tokove in razume spremembe.Razlikuje in prepoznava delovanje na finančnih trgih • in vpliv konkurence.Loči in prepozna različne institucije, ki delujejo na • finančnem trgu doma in v tujini in razumejo borzno delovanje.

5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBIŠtevilo kontaktnih ur: 54 (36 ur predavanj, 18 ur laboratorijskih vaj).Število ur samostojnega dela: 72 (42 ur študij literature, 30 ur študija primerov).

Obvezna je prisotnost na vajah ter pisni izpit.

225

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

1. IME PREDMETA:

BANČNIŠTVO

2. SPLOŠNI CILJIŠtudent:

razume vlogo banke in se usposobi za opravljanje osnovnih bančnih • transakcijspozna povezave in razlike med poštnim in bančnim poslovanjem• razvija natančnost pri delu, sposobnosti in kompetence za komunikacijo s • strankami pri bančnem poslovanju

3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCEŠtudent:

spozna in zna opravljati bančne transakcije in bančne storitve za f izične in • pravne osebeuporablja vire in predpise, ki urejajo bančno poslovanje• seznani se z informacijsko in poslovno podporo bančnemu poslovanju•

226

4. OPERATIVNI CILJIINFORMATIVNI CILJIŠtudent:

FORMATIVNI CILJIŠtudent:

Spozna sodobno banko in njeno delovanje.• Se seznani z razvojno usmeritvijo banke in bančni-• štva v Sloveniji. Pozna organizacijo in poslovno strukturo v bankah.•

Razume cilje sodobne banke.•

Seznani se s strategijo razvoja v bankah.• Spozna koncept marketinga in organizacijske • strukture.Spozna spremljanje rezultatov poslovanja.•

Razume načrtovanje vizije v banki in pripravi vizijo • na študiju primera.Razume poslanstvo in načrtovanje trženja v bankah.•

Spozna razvoj prodajnih poti v banki:klasično • prodajno pot – okence, elektronsko bančništvo, posredno bančništvo, samopostrežno bančništvo, plastični denar.

Uporablja različne prodajne poti in instrumente.• Prepozna kdaj je smotrna uporaba ene ali druge poti.•

Spozna kaj je temeljna naloga plačilnih sistemov in • kakšna je organiziranost v Sloveniji.Seznani se z reformo plačilnega prometa in tveganji v • plačilnih sistemih.Informira se o delovanju plačilnih sistemov v EU.•

Na primerih trenira in prepozna razliko med različni-• mi tehnološkimi postopki.Zna organizirati delo znotraj različnih organizacijskih • struktur.Ločuje med plačilnimi sistemi v Sloveniji in EU.• Prepoznava tveganja v plačilnih sistemih.•

Seznani se z mestom Pošte Slovenije kot udeleženke v • plačilnem prometu Slovenije.

Presoja smeri razvoja in možnosti ter priložnosti • za uvajanje pogodbenih denarnih storitev v Pošti Slovenije

5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBIŠtevilo kontaktnih ur: 54 (36 ur predavanj, 18 ur laboratorijskih vaj).Število ur samostojnega dela: 72 (42 ur študij literature, 30 ur študija primerov).Obvezna je prisotnost na vajah ter pisni izpit.

227

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

1. IME PREDMETA:

DENARNO POSLOVANJE

2. SPLOŠNI CILJI Študent spozna delovanje trga denarja in tehnološke predpise in postopke pri opravljanju denarnih storitev.

3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCE:Študent:

spremlja zakonodajo in predpise na področju denarnega poslovanja,• načrtuje, kontrolira in analizira denarno poslovanje,• vodi postopke reklamacij v denarnem poslovanju,• izvaja potrebne postopke v zvezi z racionalizacijo denarnega poslovanja,• vodi, spremlja in kontrolira vse administrativne postopke,• učinkovito ustno in pisno komunicira z uporabniki storitev,• zagotavlja varovanje osebnih podatkov in poslovnih skrivnosti,• pozna domači in tuji denarni trg,• pozna osnove knjigovodstva,• pozna statistiko in obdelavo podatkov,• zna uporabljati strokovno terminologijo na finančnem področju.•

228

4. OPERATIVNI CILJIINFORMATIVNI CILJIŠtudent:

FORMATIVNI CILJIŠtudent:

Spozna tehnološke predpise in postopke pri • opravljanju denarnih storitev.Spozna na primerih možne posledice, ki jih lahko • povzroči neodgovornost in površnost pri delu z denarjemRazume ozadje poslovanja v denarnem prometu.•

Opravi osnovne denarne transakcije v simulirani učni • družbi.

Seznani se z predpisi, ki regulirajo denarno poslova-• nje v pošti.Spozna pomen širšega okolja za generiranje • denarnega poslovanja.

Uporablja vse predpise, ki regulirajo denarno poslo-• vanje v pošti.Evidentira delo in vodi statistike.• Zaključuje blagajniško poslovanje.•

Razume zunanje vplive na spremembe v denarnem • poslovanju.Prepozna in oceni priložnosti na trgu denarja in • vrednostnih papirjev.Seznani se z novostmi v denarnem poslovanju.•

Obišče in spozna delo na borzi.• S simulacijo primerov in igro vlog razvije veščine • komuniciranja z različnimi tipi uporabnikov.

Zna sklepati in prepoznavati spremembe denarnih • tokov.

Loči med različnimi storitvami denarnega poslovanja • v imenu in na račun banke Slovenije in poštne banke

Spozna aktualne ponudbe in posebnosti na področju • denarnega poslovanja v Pošti.Seznani se s pomenom računalniške podpore • aplikacijam denarnih storitev.

Loči med različnimi storitvami denarnega poslova-• nja: v imenu in na račun banke Slovenije in Poštne banke, storitve za druge poslovne banke,druge pogodbene storitve.Uporablja računalniške aplikacije in IT tehnologijo • za vodenje in evidentiranje denarnega poslovanja in poslovanja s komitenti Pošte.

5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBIŠtevilo kontaktnih ur: 78 (36 ur predavanj, 24 ur seminarskih vaj, 18 ur laboratorijskih vaj).Število ur samostojnega dela: 72 (30 ur študij literature, 30 ur reševanja primerov na računalniku, 12 ur priprava seminarske/projektne naloge).Obvezna je prisotnost na vajah, priprava in zagovor seminarske naloge ter pisni izpit.

229

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

1. IME PREDMETA:

TEHNOLOGIJA POŠTNIH PROCESOV

2. SPLOŠNI CILJI Študent:

je sposoben organizirati logistične procese • uporablja informacijsko tehnologijo in pravila • zna analizirati tehnološke procese• upošteva predpise na področju poštne logistike •

3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCE:Študent:

spozna principe in metode postopkov in poti dokumentov v poštni dejavnosti• podfunkcijo sistema logistike v poštnem prometu• vlogo informacijskega sistema in podatkovnih baz• komunikacijske poti in povezave• razvija natančnost, komunikacijske in organizacijske sposobnosti• se zave posledic in napak pri poštnem poslovanju•

230

4. OPERATIVNI CILJIInformativni ciljiŠtudent:

Formativni cilji Študent:

Spozna osnovne elemente poštnih procesov• Spozna osnovne elemente in cilje logistike poštnih • procesov

Uporablja posamezne obrazce in razvije sposobnost • racionalne presoje za tehnološke postopke

Seznani se s potjo dokumentov in posameznimi • fazami poštnega tehnološkega procesaRazume pomen kontrole v poštnem prometu•

Simulira in analizira posamezne postopke, proučuje • faze tehnološkega procesa

Razume pomen kakovosti storitev v odvisnosti od • organizacije poslovnih dogodkov in izvedbe posameznih storitev

Rešuje različne praktične primere in ocenjuje različ-• nost v postopkih in kvaliteti izvedbe

Se seznani s posebnimi pogoji za izvedbo nekaterih • poslovnih storitevRazume tržno usmeritev poštne dejavnosti• Zna oceniti stroške• Razvije sposobnost za presojo racionalnosti tehnolo-• ških postopkov

Uporablja metode in tehnike trženja poštnih storitev • in analizira ter primerja stroške in racionalnost postopkov

5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBIŠtevilo kontaktnih ur: 72 (36 ur predavanj, 24 ur seminarskih vaj, 12 ur laboratorijskih vaj).Število ur samostojnega dela: 72 (30 ur študij literature, 42 ur reševanja praktičnih primerov).

Obvezna je prisotnost na vajah ter pisni izpit.

231

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

1. IME PREDMETA:

ORGANIZACIJA POŠTNE DEJAVNOSTI

2. SPLOŠNI CILJI Študent

spozna delovanje poštne dejavnosti in njeno notranjo organiziranost• organizacijsko strukturo in posamezne poslovne funkcije• organizacijo poštne dejavnosti v Sloveniji• mednarodne povezave in organiziranost• organizacijo poštnega omrežja•

3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCE:Študent:

se usposobi za upravljanje organizacijske enote• zna sistematično uvajati organizacijske spremembe za doseganje večje • kakovosti storitev in doseganje poslovnih ciljev

232

4. OPERATIVNI CILJIInformativni ciljiŠtudent:

Formativni cilji Študent:

Usvoji osnovne pojme organizacije in njenih sestavin• Se seznani z etapami razvoja poštne dejavnosti in • spremembami v organizaciji in razvojuSeznani se s predpisi , ki urejajo organizacijo poštne • dejavnostiSpoznajo organizacijske strukture, delitve dela po • funkcijah in namenu in povezavo v enoten poslovni sistemSe seznani z merili, ki določajo organizacijo poštne • dejavnostiSpozna organizacijo dela v pošti, delovne skupine, • delovna mesta in njihovo funkcijo ter povezanost med njimiSeznani se z mednarodnimi poštnimi organizacijami• Predstavitev mednarodnih poštnih sporazumov, ki jih • je sklenila RS

Poveze zgodovino z razvojem dejavnosti• Razvija sposobnosti presoje glede prednosti in • pomanjkljivosti organizacijeUporablja predpise, ki urejajo organizacijo poštne • dejavnostiRazume posamezne poslovne funkcije• Razvija organizacijske spretnosti• Uporablja posamezna merila za presojo posa-• meznih organizacijskih rešitev in daje predloge za spremembe Ocenjuje in presoja prednosti in pomanjkljivosti • posameznih organizacijskih rešitevNaredi primerjalne analize med našimi in mednaro-• dnimi organizacijskimi shemami

5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBIŠtevilo kontaktnih ur: 48 (36 ur predavanj, 12 ur seminarskih vaj).Število ur samostojnega dela: 72 (30 ur študij literature, 42 ur reševanja praktičnih primerov).

Obvezna je prisotnost na vajah ter pisni izpit.

233

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

1. IME PREDMETA:

NOTRANJI POŠTNI PROMET

2. SPLOŠNI CILJIŠtudent

spozna poštno poslovanje v notranjem prometu in potek dela,• seznani se s posameznimi fazami in organiziranostjo dela,• usposobi se za kakovostno in odgovorno izvajanje delovnih postopkov,• razvija si natančnost, komunikacijske in organizacijske sposobnosti.•

3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCE Študent:

načrtuje, organizira, kontrolira, analizira delo v organizacijski enoti v no-• tranjem in poštnem prometu,spremlja in kontrolira opravljanje poštnih storitev v notranjem prometu,• sprejema odločitve in predlaga ukrepe,• izvaja postopke v zvezi z racionalizacijo poslovanja,• pozna predpise in standarde ter organiziranost poštnega prometa,• pozna specifiko dela in organiziranost na pošti,• zna uporabljati različne tehnike usklajevanja, delegiranja in svetovanja pri • poštnem prometu,pozna varnostne in druge predpise, ki urejajo poštno poslovanje,• obvlada IT tehnologijo v podporo poštnemu poslovanju,• pozna pomen samo organiziranosti in delegiranja v poštnem poslovanju,• učinkovito rešuje reklamacije v poštnem prometu,• presoja procese in sprejema odločitve v poštnem prometu.•

234

4. OPERATIVNI CILJIINFORMATIVNI CILJIŠtudent

FORMATIVNI CILJIštudent

Spozna asortiment poštnih storitev.• Uporablja posamezne obrazce in razvije sposobnost • za presojo in racionalnost posameznega tehnološke-ga postopka.

Se seznani s splošnimi in posebnimi pogoji za opra-• vljanje poštnih storitev.Spozna posamezne faze tehnološkega procesa.•

Simulira in analizira posamezne poslovne dogodke.• Pripravi in prouči različne faze poti dokumentov.•

Pozna poslovne dogodke, oblike in organizacijo dela • v notranjem poštnem prometu.

Piše zapisnike, pripravi dnevne obračune in evidence.•

Razume pomen kontrolinga v notranjem poštnem • prometu.Razvije sposobnosti za reševanje reklamacij.• Razume pomen varovanja poslovnih skrivnosti in • odgovornost za kvaliteto storitev.Zna oceniti kvaliteto storitev.•

Rešuje praktične primere reklamacij.• Ocenjuje različnost v kvaliteti storitev in postopkih • ravnanja.Trenira različne svetovalne tehnike pri posameznih • poslovnih dogodkih.

Seznani se s strategijami razvoja poštne dejavnosti.• Razume tržno usmeritev poštne dejavnosti. • Iz ustreznih virov in dokumentov se seznani s strate-• škimi in razvojnimi načrti v poštni dejavnosti.

Uporablja metode in tehnike trženja poštnih • storitev.

5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBIŠtevilo kontaktnih ur: 54 (36 ur predavanj, 18 ur seminarskih vaj).Število ur samostojnega dela: 72 (30 ur študij literature, 30 ur reševanja praktičnih primerov, 12 ur priprava seminarske naloge).Obvezna je prisotnost na vajah in seminarska naloga ter pisni izpit.

235

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

1. IME PREDMETA:

MEDNARODNI POŠTNI PROMET

2. SPLOŠNI CILJIŠtudent:

spozna poštno poslovanje v mednarodnem prometu in potek dela,• seznani se s posameznimi fazami in organiziranostjo dela,• usposobi se za kakovostno in odgovorno izvajanje delovnih postopkov,• razvija si natančnost, komunikacijske in organizacijske sposobnosti.•

3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCEŠtudent:

načrtuje, organizira, kontrolira, analizira delo v organizacijski enoti v med-• narodnem poštnem prometu,spremlja in kontrolira opravljanje poštnih storitev v mednarodnem prome-• tu,sprejema odločitve in predlaga ukrepe,• izvaja postopke v zvezi z racionalizacijo poslovanja,• pozna predpise in standarde ter organiziranost poštnega prometa,• pozna specifiko dela in organiziranost na pošti,• zna uporabljati različne tehnike usklajevanja, delegiranja in svetovanja pri • poštnem prometu,pozna varnostne in druge predpise, ki urejajo poštno poslovanje,• obvlada IT tehnologijo v podporo poštnemu poslovanju,• pozna pomen samo organiziranosti in delegiranja v poštnem poslovanju,• učinkovito rešuje reklamacije v poštnem prometu,• presoja procese in sprejema odločitve v poštnem prometu.•

236

4. OPERATIVNI CILJIINFORMATIVNI CILJIŠtudent:

FORMATIVNI CILJIŠtudent:

Seznani se z vplivi teorij o mednarodnem gospo-• darskem sodelovanju in mednarodni gospodarski ureditvi na ureditve pri nas.

Išče ustrezne informacije in izdela primerjave o • delovanju Pošte na mednarodnih trgih.Ugotavlja priložnosti in konkurenco pri delovanju • pošte v mednarodnem poslovanju.

Razume kakovostne spremembe v svetovnem gospo-• darstvu, svetovni trgovini in oblikah mednarodnega gospodarskega sodelovanja.

Analizira ponudbo Pošte v mednarodnem • poslovanju in pripravi predloge za nove storitveUporablja strokovno terminologijo v tujem jeziku.•

Spozna zakonitosti in gospodarske tokove v medna-• rodnem poslovanju.Spozna dejavnike konkurenčnosti v mednarodni • trgovini s storitvami.

Simulira komunikacijo s tujimi poslovnimi partnerji v • pisni in ustni obliki ter uporablja sodobna komunikacijska sredstva.

Se seznani z mednarodnimi poštnimi zakoni in spo-• zna določbe svetovne poštne konvencije.Spozna delovanje svetovne poštne zveze.•

Pripravlja evidence o poslovnih partnerjih v tujini.• Pripravlja pogodbe o sodelovanju s tujimi partnerji•

5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOVŠtevilo kontaktnih ur: 84 (36 ur predavanj, 36 ur seminarskih vaj, 12 ur laboratorijskih vaj).Število ur samostojnega dela: 72 (36 ur študij literature, 24 ur reševanja primerov, 12 ur priprava seminarske naloge).

Obvezna je prisotnost na vajah in seminarska naloga ter pisni izpit.

237

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

1. IME PREDMETA:

PRAKTIČNO IZOBRAŽEVANJE I (MODULI D1, D2, D3)

2. SPLOŠNI CILJI Študent se usposobi za uporabo teoretičnega znanja v praksi in s tem pri-dobi kompetence s področij komunikacije, analize, poslovanja in temeljev računovodstva.

3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCEŠtudent:

spozna vlogo in pomen vodenja in organiziranja, • spozna vlogo in pomen finančnega poslovanja,• spozna informacijske procese med poslovnimi funkcijami,• zbira in analizira pridobljene informacije z različnih področij poslovnega • procesa,pozna baze podatkov,• zbira razpoložljive informacije v vseh oblikah,• komunicira s sodelavci in strankami/dobavitelji,• posreduje informacije nadrejenim,• ugotavlja priložnosti in nevarnosti poslovanja,• pozna metode spremljanja poslovanja v podjetju, • pozna pristojnosti in odgovornosti različnih funkcij,• se zaveda pomena varovanja osebnih podatkov in poslovnih skrivnosti,• se zaveda pomena varnosti pri delu,• se zaveda in upošteva racionalno uporabo in trošenja razpoložljivih sredstev,• teoretična spoznanja povezuje s prakso,• pozna in uporablja pravila internega komuniciranja v poslovnem okolju,• spozna pomen računovodske informacije.•

238

4. OPERATIVNI CILJIINFORMATIVNI CILJIŠtudent:

FORMATIVNI CILJIŠtudent:

Spozna poslovne funkcije, njihovo povezanost in • odvisnost v poslovnem sistemu.Spozna različna orodja za timsko delo, kreativno • razmišljanje, reševanje problemov.Spozna osnovne pojme s področja poslovne • matematike in statistike ter jih povezuje s praktičnimi primeri.Spozna vrste in stile vodenja in organiziranja v • določenem poslovnem okolju.Se seznani in razume vlogo ravnanja z ljudmi pri delu • v poslovnem okolju.Spozna informacijski sistem in interne uporabniške • programe v konkretnem poslovnem okolju.Spozna načine uporabe pravnih virov v praksi.• Spoznava in usvaja veščine pisnega in ustnega • komuniciranja s sodelavci in partnerji v maternem in tujem jeziku.Spozna koncept in pomen trženja.• Se zave ekonomskega problema in spozna načine • njegovega reševanja.Spozna pomen in oblike konkurence na trgu.• Spozna pojem družbeni bruto produkt in njegovo • delitev.Razume pomen delitve družbenega produkta na • gospodarsko rast.Spozna načine vodenja poslovnih knjig in razliko • med poslovnimi listinami in poslovnimi knjigami.

Pripravlja poslovne dopise v maternem in tujem • jeziku.Komunicira s strankami svojega delovnega področja.• Uporablja statistične parametre za preprosto analizo • pojavov.Uporablja sodobno informacijsko tehnologijo.• Pripravi enostavno organizacijsko shemo in razpore-• di poslovne funkcije in opiše naloge le-teh.Razvrsti osnovne vire financiranja naložb z vidika • ekonomske učinkovitosti in tveganja.

5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV in POSEBNOSTI V IZVEDBI Študent pripravi projektno nalogo pod mentorstvom mentorja v podjetju v • povezavi z določenim modulom 1. letnika in jo zagovarja, 80-% prisotnost na praktičnem izobraževanju, •

239

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

1. IME PREDMETA:

PRAKTIČNO IZOBRAŽEVANJE I ( MODULA D 4, D 5)

2. SPLOŠNI CILJIŠtudent se usposobi za povezovanje teoretičnega znanja s področja trženja , prodaje in nabave v praksi.

3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCEŠtudent:

spozna vlogo in pomen komercialne funkcije v podjetju,• se zave pomena sodelovanja komercialne funkcije z ostalimi poslovnimi • funkcijami v podjetju,spozna vlogo in pomen trženja proizvodov in storitev,• spozna in v sodelovanju z mentorjem sodeluje pri tržni raziskavi določene-• ga proizvoda/ storitve,uporablja in aplicira pridobljena teoretična znanja v praksi,• spozna dokumentacijo pri nabavi in jo je sposoben pripraviti v sodelovanju • z mentorjem,sodeluje pri izbiri dobaviteljev,• spozna dokumentacijo pri postopku prodaje in jo je sposoben pripraviti v • sodelovanju z mentorjem,sodeluje pri vseh postopkih tržne raziskave, nabave in prodaje,• uporablja sodobno informacijsko komunikacijsko tehnologijo.•

240

4. OPERATIVNI CILJIINFORMATIVNI CILJIŠtudent:

FORMATIVNI CILJIŠtudent:

Spozna temeljne pojme o sodobnem • trženju.Spozna trženjski koncept in razume pomen • trženjske funkcije v 21. stoletju.Razume trženjski splet. • Spozna pomen in proces raziskave trga.• Spozna pomen oglaševanja in stikov z • javnostmi za uspeh podjetja.

V sodelovanju z mentorjem pripravi načrt tržne raziskave. • Sodeluje pri postopkih tržne raziskave.• V sodelovanju z mentorjem pripravi in analizira rezultate tržne • raziskave in pripravi ustrezno poročilo.Na osnovi znanih dejavnikov oceni najprimernejše medije za • oglaševanje določenega proizvoda/storitve.V sodelovanju z mentorjem pripravi načrt oglaševalnih akcij.• Sodeluje pri pogovorih z oglaševalnimi podjetji.•

Spozna celoten postopek nabave od • zbiranja ponudb do dobave in skladiščenja blaga.Spozna celotno dokumentacijo, ki spremlja • nabavo.

Sodeluje pri zbiranju podatkov o dobaviteljih in analizi • zbranih podatkov.Predlaga možne dobavitelje s pomočjo določenih izbirnih • kriterijev (kakovost, majhno tveganje, doseganje zahtev povpraševanja, …).Sodeluje pri poslovnih pogovorih z dobavitelji.• Sodeluje pri postopki nabave.• Pripravlja ustrezno dokumentacijo, ki spremlja nabavo v • podjetju.

Spozna celoten postopek prodaje in • dokumentacijo.

opredeli potrebna sredstva in orodja za izvedbo,• opredeli najrealnejši scenarij prodaje ob upoštevanju dolgo-• ročne in kratkoročne strategije podjetja,Sodeluje pri komuniciranju s potencialnimi kupci in organizi-• ranju srečanj z njimi,Pripravi ustrezno ponudbo jo prilagodi zahtevam kupca ter • pripravi prodajno strategijo oz. opredeli metode prodaje.Sodeluje pri izbiri potencialnih partnerjev (kupce, posrednike, • ...) in organizaciji srečanj.Spremlja konkurenco in njihove strategije.• Sodeluje pri pripravi planov prodaje.• Pripravi predloge predstavitev proizvodov / storitev pri poten-• cialnih kupcih.Pripravlja dokumentacijo v zvezi s prodajo.• Sodeluje s proizvodnjo in drugimi službami v podjetju.• Pripravi enostavne kalkulacije cen.• Pripravi poročilo o prodaji.•

241

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBIŠtudent pripravi projektno nalogo pod mentorstvom mentorja v podjetju v • povezavi z določenim modulom 1./2. letnika in jo zagovarja pred dvočlan-sko komisijo (predavatelj organizator praktičnega izobraževanja in preda-vatelj iz izbranega modula), 80-% prisotnost na praktičnem izobraževanju.•

242

1. IME PREDMETA:

PRAKTIČNO IZOBRAŽEVANJE II (MODULA D 6, D 7)

2. SPLOŠNI CILJIŠtudent spozna pravne akte in zakonodajo, s katero se ureja poslovanje družb. Spozna predpise s področja ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti, se uspo-sobi za uveljavljanje le teh pri svojem delu ter spozna ukrepe za uvajanje in presojanje kakovosti v organizaciji.

3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCEŠtudent:

pozna vlogo in pomen pravnih aktov,• se zaveda nujnosti spoštovanja zakonov in predpisov pri svojem delu,• pozna za svoje delo ključne predpise,• pozna pomen standardov kakovosti,• sodeluje pri izvajanju uvajanje sistema celovitega obvladovanja kakovosti in • modelov odličnosti,skrbi za kakovost pri izvajanju delovnih procesov,• se usposobi za obvladovanje dokumentacije kakovosti uvajanje in presoja-• nje kakovosti v družbah,uporablja in aplicira pridobljena teoretična znanja v praksi.•

243

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

4. OPERATIVNI CILJIINFORMATIVNI CILJIŠtudent:

FORMATIVNI CILJIŠtudent:

Spozna temeljne pravne pojme.• Pozna načine odgovornega ravnanja pri delu s • poslovnimi partnerji.Razume in spoštuje predpise in zakonodajo. • Se seznani s pravnimi akti družbe, v kateri opravlja • praktično izobraževanje.Se zave pomena in nujnosti spoštovanja predpisov • in zakonov.

Poišče pravne predpise za sklenitev prodajne, delov-• ne ali druge pogodbe.Opiše postopek pogajanja. • Razume in razloži pravice in obveznosti pogodbenih • strank.V sodelovanju z mentorjem pripravi osnutek • prodajne (delovne ali druge) pogodbe.Sodeluje pri pripravi internih predpisov in aktov.• Uporablja ustrezno zakonodajo pri svojem delu.•

Spozna sistem celovitega obvladovanja kakovosti.• Se seznani s celotno dokumentacijo sistema • kakovosti.Spozna celoten postopek procesa presoje sistema • kakovosti v določeni družbi.Se zave pomena uvajanja in obvladovanja sistema • kakovosti v določeni družbi.Spozna modele poslovne odličnosti in druge sisteme • vodenja kakovosti.Se seznani s stroški kakovosti.• Se seznani s celotno dokumentacijo sistema kako-• vosti.

Uporablja klasična orodja zagotavljanja kakovosti • v praksi.Obvlada proces notranje presoje kakovosti in • pripravi enostavno poročilo obvladovanja kakovost v konkretni družbi.Posreduje predloge za kakovostnejše delo.• Sodeluje pri pripravi poslovnika za ugotavljanje in • zagotavljanje kakovosti.Presoja uveljavljanje standardov in predpisov s • področja kakovosti in poslovne odličnosti.V sodelovanju z mentorjem oceni dejavnike poslovne • odličnosti v konkretni družbi.

5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTANajmanj 80-% prisotnost na praktičnem izobraževanju, • študent pripravi projektno nalogo pod mentorstvom mentorja v podjetju v • povezavi z določenim modulom 2. letnika in jo zagovarja pred dvočlansko komisijo (predavatelj organizator praktičnega izobraževanja in predavatelj izbranega modula).

244

1. IME PREDMETA:

PRAKTIČNO IZOBRAŽEVANJE 2 (MODUL D 8)

2. SPLOŠNI CILJIŠtudent se usposobi za uporabo teoretičnega znanja v praksi in s tem pridobi kompetence za delo, ki obsega mednarodno špedicijo, spremljanje tujih trgov, navezovanje poslovnih stikov s partnerji v tujini.

3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCEŠtudent:

spozna vlogo in pomen mednarodnih ekonomskih odnosov,• spozna predpise, ki urejajo področje mednarodne menjave in drugih oblik • mednarodnega ekonomskega sodelovanja,spozna uporabnost predpisov v praksi,• uporablja sodobno računalniško opremo,• razvija pripravljenost za sodelovanje, pozitiven odnos do delovnih obve-• znosti in prevzemanje odgovornosti,spoznava dokumentacijo potrebno pri izvozno/uvoznem poslu,• se usposobi za pisno in ustno komuniciranje s poslovnimi partnerji v tujini, • upoštevajoč kulturne in druge posebnosti teh dežel.

245

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

4. OPERATIVNI CILJIINFORMATIVNI CILJIŠtudent:

FORMATIVNI CILJIŠtudent:

Spozna osnovne značilnosti komuniciranja s • partnerji v tujini.Spozna predpise, ki urejajo zunanjetrgovinsko • poslovanje.Spozna dokumentacijo, ki spremlja zunanjetrgo-• vinsko poslovanje.Se zave pomena upoštevanja zakonodaje, ki • ureja mednarodno menjavo.Se seznani z možnimi posledicami neupoštevanja • ustreznih predpisov.Se zave pomena spoštovanja dogovorov s po-• slovnimi partnerji.

Sodeluje pri pogovorih s tujimi poslovnimi partnerji.• Sodeluje pri pripravi plana izvoza/uvoza.• Sodeluje pri spremljanju dogajanj na tujih trgih.• Pripravi zbire podatkov o spremljanju tujih trgov in jih • analizira.Predlaga nove dobavitelje/kupce v tujini.• Spremlja tehnične novosti pri tujih dobaviteljih.• Sodeluje pri izvoznem/uvoznem poslu.• Pripravi celotno dokumentacijo za izvozni/uvozni posel.• Arhivira dokumentacijo.• Pripravlja zunanjetrgovinske kalkulacije.• Sodeluje pri reševanju reklamacij.• Spremlja carinske in devizne predpise, dovoljenja za • uvoz/izvoz ter kvote v državah, s katerimi podjetje sodeluje.Sodeluje pri pripravi dokumentov zavarovanja plačil.• Pripravi zahtevek za kvoto.• Pripravi zahtevek za izvozne vzpodbude. •

5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBIŠtudent pripravi projektno nalogo pod mentorstvom mentorja v podjetju • v povezavi z izbranim modulom in jo zagovarja pred dvočlansko komisijo (predavatelj organizator praktičnega izobraževanja in predavatelj izbrane-ga modula),

80-% prisotnost na praktičnem izobraževanju.•

246

1. IME PREDMETA:

PRAKTIČNO IZOBRAŽEVANJE 2 (MODUL D 9)

2. SPLOŠNI CILJIŠtudent se usposobi za uporabo teoretičnih izhodišč specialnih strokovnih predmetov s področja oblikovanja proizvodov in vodenja tehnoloških pro-cesov.

3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCEŠtudent:

spozna pomen in vlogo proizvodnje,• spozna postopke načrtovanja proizvodnje,• se zave pomena zniževanja proizvodnih stroškov,• se zave pomena standardizacije v proizvodnji,• spoznava metode spremljanja kakovosti.•

247

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

4. OPERATIVNI CILJIINFORMATIVNI CILJIŠtudent:

FORMATIVNI CILJIŠtudent:

Spozna organizacijo in delovanje proizvodnega • podjetja.Spozna tehnološki postopek.• Spozna delovanje proizvodne funkcije v podjetju v • povezavi z ostalimi poslovnimi funkcijami.

Opiše poslovne funkcije in opredeli proizvodno • funkcijo.

Spozna razvojne faze procesa oblikovanja novega • proizvoda.Zazna potrebo po izboljševanju že obstoječih proi-• zvodov in tehnoloških postopkov.Se zave nujnosti tehnološkega razvoja za konkurenč-• no prednost podjetja.Spozna celotno tehnološko dokumentacijo.•

Sodeluje pri iskanju zamisli za nove proizvode.• Sodeluje v postopku raziskovanja.• Spremlja in analizira možnosti za uvajanje novega • proizvoda v proizvodnjo.Analizira stroške raziskave.• Sodeluje pri načrtovanju potrebnih delovnih operacij • v proizvodnji.Pripravi predkalkulacijo in končno kalkulacijo • proizvoda.Sodeluje pri uvajanju standardov.• Pripravlja in evidentira vso proizvodno dokumen-• tacijo.

Spozna osnovne elemente logističnega sistema.• Se seznani z metodami načrtovanja logističnih • procesov.Spozna osnove transporta in transportnih stroškov.•

Sodeluje pri izbiri najustreznejšega transporta.• Primerja in analizira transportne in druge logistične • stroške.

5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBIV okviru predvidenih ur študent opravi praktično izobraževanje v ustre-• zni proizvodni organizaciji. Pripravi projektno nalogo pod mentorstvom mentorja v podjetju v povezavi z določenim modulom in jo zagovarja pred dvočlansko komisijo (predavatelj organizator praktičnega izobraževanja in predavatelj izbranega modula).

248

1. IME PREDMETA:

PRAKTIČNO IZOBRAŽEVANJE 2 ( MODUL D 10)

2. SPLOŠNI CILJIŠtudent se usposobi za uporabo teoretičnih izhodišč specialnih strokovnih predmetov s področja oblikovanja turističnih proizvodov in poslovanja v tur-izmu.

3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCEŠtudent:

se seznani z organizacijo v turističnem podjetju in njegovimi poslovnimi • funkcijami,spozna posebnosti turistične ponudbe,• spozna turistični proizvod in najboljše načine trženja le-tega,• se usposobi za uspešno promocijo turističnih proizvodov,•

uporablja učinkovite načine komuniciranja s strankami. •

249

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

4. OPERATIVNI CILJIINFORMATIVNI CILJIŠtudent:

FORMATIVNI CILJIŠtudent:

Seznani se s predpisi, ki urejajo področje turistične • dejavnosti.Se seznani s posebnostmi turistične ponudbe, • turističnim proizvodom in povpraševanjem po turi-stičnih proizvodih.Spozna konkretno turistično organizacijo in njene • dejavnosti.

Sodeluje pri organizaciji in vodenju turistične dejav-• nosti v določeni organizaciji.Komunicira s strankami.•

Spozna ponudbo organizacije.• Se seznani s projektom oblikovanja turističnih proi-• zvodov in celovite turistične ponudbe.

Sodeluje pri postopkih oblikovanja turističnih • proizvodov.Sodeluje v timu, ki oblikuje celovito turistično po-• nudbo organizacije.Pod nadzorom mentorja koordinira delo tima. • Pripravi ponudbo turističnih proizvodov.•

Spozna postopek raziskave turističnega trga in • posebnosti le-tega.Spozna ekonomske dejavnike merjenja uspešnosti • turistične dejavnosti.

Analizira konkurenco na trgu turističnih proizvodov.• Pripravi kalkulacijo določene ponudbe.• Z ustreznimi kazalci analizira uspešnost turistične • dejavnosti v organizaciji.Pripravi in vodi vso potrebno dokumentacijo.•

5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBIV okviru predvidenih ur študent opravi praktično izobraževanje v ustrezni • turistični organizaciji. Pripravi projektno nalogo pod mentorstvom men-torja v podjetju v povezavi z določenim modulom in jo zagovarja pred dvočlansko komisijo (predavatelj organizator praktičnega izobraževanja in predavatelj izbranega modula).

250

1. IME PREDMETA:

PRAKTIČNO IZOBRAŽEVANJE 1 (MODUL D 11) in PRAKTIČNO IZOBRAŽEVANJE 2 (MODUL D 12 do D 15)

2. SPLOŠNI CILJI Študent se usposobi za uporabo teoretičnih izhodišč specializiranih strokovnih predmetov s področja računovodstva v praksi.

3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCE: Študent:

spozna vlogo in pomen računovodstva, • se seznani z načrtovanjem delovnega procesa v računovodstvu,• spoznava povezanost dokumentacije v računovodstvu,• spozna organiziranost in poslovanje celotne organizacije,• spozna pomen dobre poslovne komunikacije in organizacije dela,• spozna pomen predpisov in njihovo uporabnost v praksi,• uporablja sodobno računalniško opremo,• razvija pripravljenost za sodelovanje, pozitiven odnos do delovnih obve-• znosti in prevzemanje odgovornosti,spozna pomen in vlogo finančnega poslovanja, • se usposobi za opravljanje delovnih nalog v računovodstvu,• spozna splošne akte organizacije, pravilnik o računovodstvu in druge pred-• pise s področja računovodstva,se usposobi za nadaljnje razvijanje specifičnih sposobnosti za delo v • računovodstvusi razvija občutek pripadnosti organizaciji in delovnem okolju,• zna uporabiti in povezati pridobljeno teoretično znanje s praktičnimi de-• lovnimi nalogami v računovodstvu.

251

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

4. OPERATIVNI CILJIINFORMATIVNI CILJIŠudent:

FORMATIVNI CILJIŠtudent:

Spozna posebnosti komunikacije • z zunanjimi uporabniki.Spozna interni kontni plan.• Spozna postopek obračuna plač.• Spozna postopek likvidature.• Spozna načine komuniciranja • računovodstva z ostalimi funkcijami v organizaciji.Spozna računalniški program • vodenja računovodske evidence, ki ga uporablja organizacija.Spozna davčne knjige, obračuna-• vanje in evidentiranje davkov.Spozna kontrolo pravilnosti • dokumentacije in sestavine posamezne listine

Uporablja svoje znanje pri organizaciji delovnih postopkov.• Sodeluje pri enostavnih delih v računovodstvu. • Kontira osnovne poslovne dogodke na podlagi knjigovodskih listin.• Arhivira dokumentacijo po področjih dela v računovodstvu.• Vnaša pripravljene podatke v poslovne knjige,• Sodeluje pri pripravi pomožnih knjigovodskih listin.• Izvaja posamezna zahtevnejša opravila v računovodstvu (knjiženje raču-• nov, izdanih računov, knjiženje temeljnic).Obračunava potne stroške.• Uporablja računalniške programe pri obdelovanju podatkov.• Uporablja pravila uspešne poslovne komunikacije.• Odlaga računovodske listine po SRS in internih pravilnikih.• Zna poiskati različne računovodske listine iz določene dokumentacije.• Vnaša podatke iz računovodskih listin v računalniški program.• Sodeluje pri analizi posameznih kazalnikov poslovanja.• Izračunava posamezne kazalnike na osnovi navodil.• Pripravi podatke za obračun povračil stroškov delavcev.• Na osnovi navodil izpolnjuje knjigovodske listine in obrazce. • Opiše kroženje listin v izbrani organizaciji.• Opiše organizacijo dela v računovodstvu.• Komunicira s kupci glede izterjave.• Pripravlja opomine za zapadle obveznosti.• Opiše načine komuniciranja računovodstva z ostalimi službami organizacije.• Sestavlja račune.• Obdela prejete račune in jih preda v podpis in knjiženje.• Knjiži poslovne dogodke.• Sestavlja obračune davkov • Sodeluje pri popisu sredstev in obveznosti do virov• Sodeluje pri usklajevanju stanj• Sodeluje v popisnih komisijah pri inventuri.• Pripravlja podlage za obračun plač.• Knjiži poslovne dogodke v pomožne knjige.• Sestavlja pomožne tabele pri pripravi računovodskega poročila.• Sodeluje pri pripravi denarnega toka.• Sodeluje pri pripravi podatkov za notranjo revizijo.• Izračunava kazalnike uspešnosti in učinkovitosti organizacije.• Sodeluje pri izdelavi analiz za notranje uporabnike po stroškovnih mestih.• Izdela obračun obresti in amortizacijski načrt odplačil.• Izpolnjuje finančne instrumente• izpolnjuje obrazce instrumentov plačil in zavarovanja le-teh.• Pripravi dokumentacijo za asignacije, cesije in kompenzacije.•

252

5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBI Študent pripravi projektno nalogo pod mentorstvom mentorja v podjetju • in jo zagovarja pred dvočlansko komisijo (predavatelj organizator praktič-nega izobraževanja in predavatelj iz izbranega modula),

80-% prisotnost na praktičnem izobraževanju.•

253

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

1. IME PREDMETA:

PRAKTIČNO IZOBRAŽEVANJE 1 (MODUL D 16), PRAKTIČNO IZOBRAŽEVANJE 2 (MODULA D 17 do D 19)

2. SPLOŠNI CILJI Študent se usposobi za uporabo teoretičnega znanja v praksi in sicer s področja poslovnih sistemov, ekologije, ergonomije in varstva pri delu ter s področja podjetništva in trženja.

3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCE: Študent:

spozna pojem trženja in trženjskega spleta,• spozna pomen trženjske miselnosti,• spozna pomen, načine in postopke tržnega komuniciranja in oglaševanja,• spozna praktične postopke pri analizi poslovnih procesov, • sodeluje pri organiziranju delovnega procesa in pripravi spremljajoče doku-• mentacije,spozna delo pri vodenju postopkov od invencije do inovacije,• spozna pomen spremljanja poslovnih procesov,• spozna načina merjenja in vrednotenja poslovnih procesov v konkretnih • organizacijah,spozna bistvo podjetniške miselnosti in dinamičnega podjetništva,• se seznani s praktičnimi ekološkimi in ergonomskimi rešitvami v konkretnih • življenjskih in delovnih okoljih,spozna pomen varovanja okolja in varnosti pri delu v konkretnih življenjskih • in delovnih okoljih,spozna praktično zasnovo projektne naloge, upoštevajoč področje konkre-• tne ga PRI.

254

4. OPERATIVNI CILJIINFORMATIVNI CILJIŠtudent:

FORMATIVNI CILJIŠtudent:

Spozna razliko med trženjsko in prodajno miselnostjo.• Se seznani s prvinami trženjskega spleta v konkretni • organizaciji.Spozna pomen spremljanja situacije na tržišču in • preučevanja konkurenčne prednosti.Se seznani s pomenom učinkovitega tržnega komuni-• ciranja in oglaševanja.Spozna možnosti optimizacije poslovnih procesov.• Spozna informatiko delovnih procesov v konkretni • organizaciji.Se seznani z možnostmi generiranja podjetniških idej • in preizkušanja le-teh v smislu poslovnih priložnosti.Spozna poglavitne lastnosti dinamičnega podjetnika.• Spozna načine ekološkega obnašanja v konkretni • organizaciji.Se seznani s konkretnimi preventivnimi postopki • in postopki odprave posledic ekološke nesreče oz. nesreče pri delu.Spozna pomen zakonodaje in standardov in s po-• dročja ekologije in varstva pri delu.Se seznani s primeri okoljevarstvenih certifikatov v • konkretnih organizacijah.Spozna okvirne oblikovne in vsebinske zahteve pro-• jektne naloge, ki se nanaša na področje konkretnega PRI.

Sodeluje pri izdelavi konkretnih tržnih raziskav in • analiz.Sodeluje pri izdelavi konkretnega trženjskega spleta.• Izdela primer načrta trženjskega komuniciranja in • oglaševanja.Sodeluje v postopkih planiranja, koordiniranja in • nadziranja dela v poslovnih procesih.Sodeluje v postopkih informatizacije konkretnih • delovnih procesov.Sodeluje pri postopkih racionalizacije porabe • energije, materiala in časa.Sodeluje pri izdelavi načrta poslovanja s konkretno • izvedbo določenih elementov poslovnega načrta.Izdela analizo poslovne priložnosti za konkretne • primere.Sodeluje pri pripravi naravovarstvenih ukrepov in • izdelavi načrtov varstva pri delu.Se vključuje v izvajanje preventivnih ukrepov za • primere ekoloških nesreč in nesreč pri delu (posta-vljanje ustreznih opozorilnih znakov in napisov, ipd.).Sodeluje pri izvedbi konkretnih postopkov ob more-• bitnih ekoloških in delovnih nesrečah.Sodeluje pri pripravi postopkov za pridobitev okolje-• varstvenega certifikata v konkretni organizaciji.Opredeli namen in cilje projektne naloge.• Izdela projektno nalogo, upoštevajoč pridobljeno • znanje in praktične izkušnje.

5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBIŠtudent pripravi projektno nalogo pod mentorstvom mentorja v podjetju v • povezavi z določenim modulom 2. letnika in jo zagovarja pred dvočlansko komisijo (predavatelj organizator praktičnega izobraževanja in predavatelj iz izbranega modula),

80-% prisotnost na praktičnem izobraževanju.•

255

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

1. IME PREDMETA:

PRAKTIČNO IZOBRAŽEVANJE II (MODULA D 20, D 21)

2. SPLOŠNI CILJIŠtudent se usposobi za uporabo teoretičnih izhodišč predmetov s področja bančništva za delo na področju prodaje nekaterih bančnih storitev ter za opravljanje nalog na področju zalednega poslovanja banke.

3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCE Študent:

spozna pomen strokovnega izvajanja nalog• spozna organizacijo in poslovanje celotne organizacije• ravna skladno s pravili, ki opredeljujejo ravnanje delavcev v banki • se seznani z načrtovanjem delovnega procesa na določenem področju, • izvajanjem, kontrolo ter povezavami z delom v drugih enotahspozna predpise, pravila ravnanja in navodila za delo na določenem podro-• čju in ravna skladno z njimipridobljeno teoretično znanje uporabi pri praktičnem delu na konkretnih • primerihspozna poslovno dokumentacijo na določenem področju• se usposobi za prodajo bančnih storitev za f izične in pravne osebe• se usposobi za opravljanje nalog v zalednih službah banke• si razvija pripravljenost za sodelovanje, pozitiven odnos do delovnih obve-• znosti in prevzemanje odgovornostirazvija občutek pripadnosti banki in delovnem okolju•

256

4. OPERATIVNI CILJIINFORMATIVNI CILJIŠtudent:

FORMATIVNI CILJIŠtudent:

spozna poslovanje banke, njeno organizacijo in vsebi-• no dela posameznih službrazume vsebino pravil ravnanja na področju varstva • osebnih podatkov, poslovnih informacij, ….podrobneje spozna vsebino dela področja, na • katerem dela ter povezave tega delovnega procesa s procesi v drugih enotah bankedojame pomen ažurnega beleženja poslovnih dogod-• kov, hranjenja poslovne dokumentacijespozna pomen skladnosti poslovne dokumentacije s • poslovnimi dogodki ter pravila urejanja in arhiviranja doku- mentacije razume pomen etičnega ravnanja delavcev banke, • njegov vpliv na dolgoročno uspešnost sodelovanja s strankami in pozna obveznosti, ki jih ima banka na tem področju do zunanjih institucij

ravna skladno s pravili ravnanja na področju varstva • osebnih podatkov, poslovnih informacij, hišnega reda, delovnega časa, urejenosti delovnega okolja, prostorov, osebne urejenost, varnosti in zdravja pri delu, komuniciranja itd.)ažurno in natančno beleži/knjiži poslovne dogodke – • z ali brez uporabe računalniške tehnologijezagotavlja skladnost poslovne dokumentacije s • poslovnimi dogodkiarhivira poslovno dokumentacijo in poišče ustrezno • dokumentacijona konkretnih primerih neetičnega ravnanja na raz-• ličnih področjih predvidi možne posledice in sankcijena primeru konkretnih ravnanj in transakcij na dolo-• čenem področju predvidi v sodelovanju z mentorjem sum pranja denarja

razume osnove plačilnega prometa v državi in izven • njese posebej zaveda pomena spoštovanja predpisov na • področju odpiranja, vodenja, blokade in zapiranja računovspozna ponudbo banke in konkurence na področju • vodenja računov strank razume način uporabe različnih plačilnih instrumen-• tov (čeki, potovalni čeki, plačilne kartice) ter novih plačilnih instrumentov (posebna položnica, posebna nakaznica, trajni nalog, direktna obremenitev in direktna odobritev)pozna plačilni promet s tujino, njegove instrumente, • pozna osnove deviznega poslovanjaspozna predpise, ki veljajo za področje izvršb in pose-• bej tveganja v primeru nepravilnega ravnanja delavca banke na tem področjuse seznani s postopkom odprtja, vodenja in zaprtja • računa ter z načinom izračunavanja nadomestil

z mentorjem sodeluje pri:• predstavitvi ponudbe banke • zbiranju potrebne dokumentacije in odprtju računa• morebitni odobritvi limita• ažuriranju sprememb na računih strank• postopkih začasnega ali trajnega omejevanja poslo- • vanja preko računa strankzapiranju računa• izvede postopek plačila s plačilnimi instrumenti • izvede plačila na podlagi pooblastila imetnika tran-• sakcijskega računa: direktno bremenitev, direktno odobritev, trajni nalogpod vodstvom mentorja izvede postopek izvršbe • sodeluje pri izvajanju nalog na področju deviznih • nakazil v tujino in prilivov iz tujine, ugotavljanju in odpravljanju napak

257

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

INFORMATIVNI CILJIŠtudent:

FORMATIVNI CILJIŠtudent:

pozna pravila ravnanja na področju kartičnega • poslovanja

Z mentorjem sodeluje pri:• izdaji kartice• odobravanju limitov• prijavljanju izgub ali kraje kartic• izvedbi aktivnosti na področju blokade kartic ali • računov

spozna ponudbo banke in konkurence na področju • prodaje depozitov razume pravila ravnanja in navodila ter dokumentaci-• jo na področju depozitnega poslovanjasledi poteku delovnega procesa, pove- zanega z • depozitnim poslovanjem na področju komerciale in v zalednih službah banke

- z mentorjem sodeluje pri:• razgovoru s stranko in pri identifikaciji potreb • strankepredstavitvi ponudbe stranki• izračunu obresti • pripravi in sklenitvi depozitne pogodbe• izvedbi vseh potrebnih aktivnosti ob prekinitvi depo-• zita (premostitveni krediti in druge možnosti) arhivira dokumentacijo•

spozna ponudbo banke in konkurence na področju • kreditov strankam – fizičnim osebamspozna osnove pravil in postopkov na področju • garancijskega poslovanja se zaveda tveganja, ki ga predstavlja kreditno in • garancijsko poslovanje za banko in pozna pravila ravnanja na področju zavarovanj kreditovrazume pravila ravnanja in navodila ter dokumentaci-• jo na področju kreditnega poslovanja v komerciali in v zalednih službah banke spozna potek delovnega procesa, povezanega s • kreditnim poslovanjem na področju komerciale in v zalednih službah banke (področje pravnih in fizičnih oseb)

z mentorjem sodeluje pri:• razgovoru s stranko, identifikaciji njenih potreb in • svetovanju o najprimernejši obliki kreditaugotavljanju bonitete stranke • pripravi različnih izračunov (kreditna sposobnost, • različne obresti, anuitete, itd.)ureditvi zavarovanja kredita• pripravi in sklenitvi kreditne pogodbe• kontroli odplačevanja kredita in opominjanju v • primeru nepo- ravnanih obveznosti pripravi prijav terjatev v postopke prisilne poravnave • in stečajne postopkeprijavljanju podatkov za sodno izterjavo • vnovčevanju zavarovanj• spremljavi izvrševanja garan- cijskih obveznosti•

5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBI Študent pripravi projektno nalogo pod mentorstvom mentorja v podjetju v • povezavi z določenim modulom 2. letnika in jo zagovarja pred dvočlansko komisijo (predavatelj organizator praktičnega izobraževanja in predavatelj iz izbranega modula),

80-% prisotnost na praktičnem izobraževanju.•

258

1. IME PREDMETA:

PRAKTIČNO IZOBRAŽEVANJE II (MODULA D 22 in D 23)

2. SPLOŠNI CILJI Študent se usposobi za uporabo teoretičnih izhodišč specializiranih strokovnih predmetov s področja poslovanja z nepremičninami v praksi in pridobiva kom-petence, potrebne za delo.

3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCE: Študent:

spozna vlogo in pomen strokovnega izvajanja operativnih delovnih nalog, • se seznani z načrtovanjem delovnega procesa v organizaciji/podjetju,• spoznava dokumentacijo,• spozna organiziranost in poslovanje celotne organizacije,• spozna pomen dobre poslovne komunikacije in organizacije dela,• spozna pomen predpisov in njihovo uporabnost v praksi,• uporablja sodobno računalniško opremo,• razvija pripravljenost za sodelovanje, pozitiven odnos do delovnih obve-• znosti in prevzemanje odgovornosti,se usposobi za opravljanje konkretnih delovnih nalog ,• spozna splošne akte organizacije, pravilnike, kodekse … in druge predpise s • strokovnega področja,se usposobi za nadaljnje razvijanje specifičnih sposobnosti za delo v stroki• si razvija občutek pripadnosti organizaciji in delovnem okolju,• zna uporabiti in povezati pridobljeno teoretično znanje s praktičnimi de-• lovnimi nalogami v stroki.

259

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

4. OPERATIVNI CILJIINFORMATIVNI CILJIŠudent:

FORMATIVNI CILJIŠtudent:

Spozna posebnosti komunikacije z zunanjimi upo-• rabniki.Spozna delovne postopke.• Spozna dokumente, ki spremljajo delovne postopke.• Spozna sistem arhiviranja in hranjenja dokumentov.• Spozna načine komuniciranja v organizaciji/podjetju • z ostalimi funkcijami v organizaciji oz. izven nje,Spozna računalniške programe za vodenje evidenc in • drugih podatkovnih bazSpozna načine vodenja opravljenega dela•

Uporablja svoje znanje pri organizaciji delovnih • postopkov.Sodeluje pri enostavnih delih v stroki in sodeluje pri • izpeljavi postopkov.Izvaja posamezna zahtevnejša opravila po navodilih • in pod nadzorom mentorjaUporablja računalniške programe pri iskanju in • obdelovanju podatkov.Uporablja pravila uspešne poslovne komunikacije.• Zna poiskati različne informacije in listine • Zbira ustrezno dokumentacijo in jo po potrebi • preverjaZna ugotoviti/prebrati informacije iz določene • dokumentacije.Vnaša podatke v ustrezen računalniški program.• Na osnovi navodil izpolnjuje listine in obrazce. • Komunicira s strankami.• Sestavlja elemente za pripravo ponudb, računov, baz • podatkov.Sodeluje pri vseh fazah poslovnega procesa.• Ravna v skladu s predpisi, poslovno etiko oz. • kodeksom stroke.

5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBI Študent pripravi projektno nalogo pod mentorstvom mentorja v podjetju • in jo zagovarja pred dvočlansko komisijo (predavatelj organizator praktič-nega izobraževanja in predavatelj iz izbranega modula),

80-% prisotnost na praktičnem izobraževanju.•

260

1. IME PREDMETA:

PRAKTIČNO IZOBRAŽEVANJE 2 (MODULA D24 , D25)

2. SPLOŠNI CILJIŠtudent se seznani z organizacijo logistične funkcije v proizvodnih in trgovin-skih podjetjih, organizacijo logističnih podjetij,se usposobi za izvajanje pos-ameznih aktivnosti oskrbnih verig in transportnih storitev.

3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCE Študent:

se seznani z organizacijo logistične funkcije v proizvodnem in trgovskem • podjetju,se seznani z organiziranostjo logističnega podjetja,• se seznani s trgom logističnih storitev,• se seznani s skladiščnim poslovanjem in upravljanjem zalog,• pozna postopke in transportno dokumentacijo pri prevozu blaga med čla-• nicami EU, uvozu iz tretjih držav in izvozu v tretje državezna uporabljati računalniško informacijsko tehnologijo pri izdelavi logi-• stične dokumentacije, komuniciranju s poslovnimi partnerji in strokovnimi delavci v podjetju.

261

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

4. OPERATIVNI CILJI INFORMATIVNI CILJIŠtudent:

FORMATIVNI CILJIŠtudent:

Se seznani v proizvodnem podjetju z: organizacijo skladiščenega poslovanja, • menedžmentom zalog,• računalniško podporo, skladiščnemu poslovanju • in vodenju zalog,organizacijo notranjega transporta,• organizacijo zunanjega transporta.•

V proizvodnem podjetju:opravlja administrativna in manipulativna dela v skladi-• šču materiala in skladišču proizvodov, sodeluje pri odpremi blaga in organiziranju zunanjega • transporta,uporablja programske pakete za vodenje skladiščnega • poslovanja in upravljanje zalog.

Se seznani v trgovinskem podjetju:s členi in aktivnostmi oskrbnih verig• z računalniško informacijsko tehnologijo za • upravljanje oskrbnih verig

V trgovinskem podjetju:sodeluje pri za organiziranju prevozov trgovskega blaga iz • skladišč do prodajaln ali velikih odjemalcev,opravlja administrativna in manipulativna dela pri • odpremi blaga,uporablja informacijske komunikacijske tehnologije pri • komuniciranju s kupci,rešuje reklamacije pri izgubi, poškodbah blaga ali nepra-• vočasni dostavi.

Se seznani v logističnem podjetju z:vrsto logističnih storitev,• organiziranjem prevozov z različni transportnimi • sredstvi v notranjem in mednarodnem prevozu.

V logističnem podjetju:sodeluje pri organiziranju prevozov skupnostnega blaga • med članicami EU, izvede postopke uvoza iz tretjih držav na območje EU, • izvede postopke izvoza iz EU v tretje države,• izvede tranzitne postopke (TIR, NCST),• izvede postopke prevoza blaga z ATA zvezkom.•

5. OBVEZNOST ŠTUDENTAŠtudent pripravi projektno nalogo pod mentorstvom mentorja v podjetju • in jo zagovarja pred dvočlansko komisijo (predavatelj organizator praktič-nega izobraževanja in predavatelj iz izbranega modula),

80-% prisotnost na praktičnem izobraževanju., •

262

1. IME PREDMETA:

PRAKTIČNO IZOBRAŽEVANJE 1 (MODUL D 26), PRAKTIČNO IZOBRAŽEVANJE 2 (MODULI D 27, D 28, D 29, D 30)

2. SPLOŠNI CILJIŠtudent se usposobi za uporabo teoretičnega znanja v praksi in s tem pridobi kompetence s področja zavarovalniškega poslovanja, trženja zavarovalniških storitev, analize poslovanja in kontrolinga v zavarovalništvu.

3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCEŠtudent:

zna uporabiti in povezovati pridobljeno teoretično znanje s praktičnimi • delovnimi nalogami v zavarovalništvu,spozna organiziranost in poslovanje zavarovalnice, zavarovalno zastopni-• ške ali zavarovalno posredniške agencije,spozna proces zavarovalne storitve in posamezne delovne faze procesa ter • spremljajočo dokumentacijo,spozna pomen dobre komunikacije in organizacije dela,• se usposobi za načrtovanje delovnega procesa pri sklepanju zavarovanj, • likvidaciji škod, uveljavljanju regresnih zahtevkov ter obdelavi ponudb in sklenjenih zavarovanj,spozna pomen zakonodaje in predpisov in njihovo uporabo v praksi,• se zaveda pomena varovanja osebnih podatkov in poslovnih skrivnosti,• zna uporabiti sodobno računalniško tehnologijo,• razvija pripravljenost za sodelovanje, pozitiven odnos so delovnih obvezno-• sti in prevzemanje odgovornosti,se usposobi za nadaljnje razvijanje specifičnih sposobnosti za poklicno delo. •

263

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

4. OPERATIVNI CILJIINFORMATIVNI CILJIŠtudent:

INFORMATIVNI CILJIŠtudent:

Spozna posamezne oddelke in odseke v podjetju in • razume njihovo funkcionalno povezanost in soodvi-snost.

Sodeluje v posameznih fazah procesa zavarovalne • storitve ter prakso povezuje s teoretičnim znanjem.Uporablja osnovne zavarovalniške pojme.• Loči zavarovalno pogodbo od ostalih pogodb.• Primerja različne elemente zavarovalnega razmerja • in predstavi njihovo vlogo v okviru zavarovalne pogodbe.

Seznani se z zavarovalnimi produkti za individualne • stranke.Spozna različne prodajne poti.• Pozna bistvene značilnosti zavarovalne pogodbe.• Razume osnovne zavarovalniške pojme v tujem jeziku.• Spozna postopke reševanja reklamacij.• Spozna postopke stornacije.• Spozna pomena hitrega reševanja reklamacij in posle-• dic nepravočasnega ukrepanja.

Upošteva zavarovalniške pogoje, klavzule in cenike, • ustrezno zakonodajo in pravne predpise.Sodeluje pri organizaciji sklepanja zavarovanj, vode-• nju, planiranju in nadzoru.Sledi pretoku zavarovalne dokumentacije.• Uporablja opremo, mrežo, računalniški sistem in • ustrezne programske rešitve v zavarovalništvu.Pripravlja in zbira dokumentacijo, ki je potrebna pri • vsebinski, numerični in logični kontroli zavarovalnih polic.Sodeluje pri pospeševanju prodaje.• Izvaja uspešno telefonsko in osebno komuniciranje,• Pripravlja dokumentacijo in komunicira v tujem • jeziku.Predlaga in izvaja poprodajne storitve in skrbi za • stranko.Poveže motivacijske dejavnike z realizacijo poslov-• nega načrta.Organizira in načrtuje svoje delo in delo prodajne • skupine.Uporablja interne predpise o poslovnih skrivnostih • in predpise s področja varovanja podatkov.Presoja uporabnost zaupnih podatkov zavarovancev • v zavarovalništvu.Upošteva predpise o varnosti in zdravju pri delu.•

Seznani se z zavarovalnimi produkti za poslovne • stranke.Spozna zavarovalniške pogoje, klavzule in cenike.• Spozna posebnosti nakupnega odločanja poslovnih • strank.Seznani se z značilnostmi, zakonodajo in pripravo • ponudb po javnih razpisih.Razlikuje dve obliki zunanjega nadzora zavarovalnic.•

Sodeluje pri prilagajanju zavarovalne ponudbe • porabnikom.Sodeluje pri pripravi ponudb in pri sklepanju zahtev-• nejših zavarovanj.Uporablja zakonodajo, ki zavezuje sklenitev določe-• nega zavarovanja.

264

INFORMATIVNI CILJIŠtudent:

INFORMATIVNI CILJIŠtudent:

Spozna postopek določanja maksimalne verjetne • škode (PML - Probable Maximum Loss ), pomen njene pravilne ocene ter pravočasne oddaje poročila na konkretnem primeru v praksi.Spozna bordero (seznam, zbirnik podatkov v zavaro-• valništvu za potrebe pozavarovanja).

Sodeluje pri določitvi rizika.• V praktičnih primerih uporablja vse znane oblike • pozavarovanja in sozavarovanja.Zbira, spremlja, ocenjuje in posreduje potrebne • podatke za pozavarovanje in sozavarovanje.

Spozna načine obračunavanja premije.• Spozna načine in metode plačil.• Spozna osnove knjigovodstva in pomen knjigovodskih • podatkov za različne uporabnike informacij.Seznani se s kalkulacijo zavarovalne premije in tehnič-• nega rezultata.Spozna dela finančne operative.•

Zagotavlja pravočasno in strokovno izvajanje po-• stopkov za opominjanje strank v primeru neplačil.Opravlja naloge sistematično in v določenem roku.•

Spozna postopek reševanja škod.• Sodeluje pri postopku in načinu obračunavanja škod.• Zbira potrebno dokumentacijo v zvezi s škodnimi • primeri.Sodeluje pri ugotavljanju in določanju škodne • rezervacije.Pripravlja gradiva za oceno zdravnika cenzorja in • drugih izvedencev.Usposobi se za strokovno pomoč stranki pri prijavi • škode in nadaljnjih postopkih v zvezi z zavarovalnim primerom.Sodeluje pri vsebinski kontroli predlogov za likvida-• cijo škod.

Spozna postopek za poplačilo regresnih terjatev.• Ugotavlja obstoj regresov in regresne zavezance.• Sodeluje pri pripravi ustrezne dokumentacije za • sodno izterjavo regresnih zahtevkov.

Definira namen in cilje projektne naloge.• Pripravi načrt naloge in metodologijo za njeno • izdelavo.Uporabi izkušnje in znanje iz praktičnega dela ter • izdela projektno nalogo.

5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBI Študent pripravi projektno nalogo pod mentorstvom mentorja v podjetju • in jo zagovarja pred dvočlansko komisijo (predavatelj organizator praktič-nega izobraževanja in predavatelj iz izbranega modula),

80-% prisotnost na praktičnem izobraževanju. •

265

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

1. IME PREDMETA:

PRAKTIČNO IZOBRAŽEVANJE 2 ( MODULI D 31, D 32, D 33 )

2. SPLOŠNI CILJIŠtudent:

aplicira teoretično znanje v prakso in si pridobi kompetence s področja • poštnega poslovanja,komunicira s strankami v poslovnem okolju in pri tem uporablja znanja in • veščine poslovnega komuniciranja,razume poslanstvo, organizacijsko kulturo in razvojne potrebe dejavnosti,• se seznani z delovnimi postopki in poslovnimi procesi,• razvija odgovornost do varstva pri delu. •

3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCEŠtudent :

se seznani z delovnim okoljem in organizacijsko kulturo,• spozna vlogo in pomen poštne dejavnosti,• spozna organizacijo poštnega poslovanja,• se nauči pravilno izvajati delovne postopke,• upošteva predpise in normative v poslovanju,• zagotavlja varovanje osebnih podatkov in poslovnih skrivnosti,• pravilno in varno rokuje z osnovnimi sredstvi,• zna pripravljati potrebno dokumentacijo in evidence,• izvede osnovne postopke in transakcije poštnega in denarnega poslovanja,• razvija komunikacijske in organizacijske spretnosti, • prevzema odgovornost za pravilno opravljeno delo in se zaveda posledic in • napak,zna voditi vso potrebno dokumentacijo in uporabljati informacijsko tehnologijo,• razvija pripravljenost za sodelovanje in timsko delo.•

266

4. OPERATIVNI CILJI INFORMATIVNI CILJIŠtudent:

FORMATIVNI CILJIŠtudent :

1. Organiziranost in poslovna kultura:• spozna organizacijsko strukturo okolja v katerem • opravlja prakso in organizacije v celoti,spozna poslovne funkcije, naloge , njihovo poveza-• nost in medsebojno odvisnost,seznani se z vlogo vodje pri organizaciji dela,• spozna pravila poslovne komunikacije,• seznani se z informacijskim sistemom v podporo • poslovanju.

Upošteva organizacijske vloge in povezanost v • celoto.Opravlja različne naloge pri poslovanju s strankami.• Razume razporeditev poslovnih funkcij in jih upošte-• va pri opravljanju dela.Pri delu z uporabniki trenira in uporablja veščine • pisnega in ustnega komuniciranja.Uporablja računalniška orodja in bazo podatkov pri • izvajanju poslovnih dogodkov in poštnih ter denarnih transakcij.

2. Normativi in predpisi:• se seznani z osnovnimi standardi in predpisi pri • poslovanju,seznani se z vodenjem dokumentacije in evidentira-• njem poslovnih dogodkov,spozna tehnično in projektno dokumentacijo in se • seznani z varstvom osebnih podatkov in poslovnih skrivnosti,spozna postopke reševanja reklamacij.•

Poišče in uporablja ustrezne predpise, nauči se brati • in upoštevati okrožnice.Evidentira dnevne, tedenske in mesečne poslovne • dogodke, evidentira in pripravi enostavna poročila.Je odgovoren za diskretnost poslovanja in upošteva • pravila poslovne tajnosti podatkov pri delu z upo-rabniki.Rešuje enostavne praktične primere reklamacij.•

3. Priprava in izvajanje storitev:• spozna asortiment vseh storitev, • se seznani s pogoji izvajanja storitev,• zna oceniti kvaliteto storitve,• razume tržno usmeritev dejavnosti,• pozna poslovne dogodke, oblike in organizacijo • poslovanja,zna oceniti kvaliteto storitve. •

Uporablja vse potrebne obrazce in razvije sposobnost • za presojo in racionalnost posameznega postopka.Pripravi in prouči pot dokumenta in se zave posledic • napak pri poslovanju.Rešuje in opravlja različne primere transakcij poštne-• ga in denarnega poslovanja pri direktnem poslovanju s strankami.Ocenjuje različnost v kvaliteti storitev.•

4. Razvojne strategije in cilji poslovanja:• seznani se s strategijami poštnega poslovanja in • ekonomskimi kazalci razvoja,spozna pomen posameznih služb in se seznani z • mednarodnimi razvojni strategijami in primerjavami.

Iz ustreznih virov in podatkov se seznani z razvojnimi • in strateškimi načrti in razume poslovno strategijo in cilje podjetja.Na enostavnem praktičnem primeru izdela poslovni • in razvojni načrt.

5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBI Študent pripravi projektno nalogo pod mentorstvom mentorja v podjetju • in jo zagovarja pred dvočlansko komisijo (predavatelj organizator praktič-nega izobraževanja in predavatelj iz izbranega modula),

80-% prisotnost na praktičnem izobraževanju. •

267

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

1. DIPLOMSKO DELO

SESTAVINE: Sklop 1: UVOD V STROKOVNO RAZISKOVALNO DELO IN PRIPRAVA NA DIPLOMSKO DELOSklop 2: UPORABA SLOVENSKEGA JEZIKA PRI IZDELAVI DIPLOMSKEGA DELASklop 3: VREDNOTENJE PRIMERA IZ PRAKSESklop 4: IZDELAVA DIPLOMSKEGA DELA IN ZAGOVOR

2. SPLOŠNI CILJI DIPLOMSKEGA DELA Študent bo:

izbral temo in mentorja za diplomsko delo, • izdelal dispozicijo za diplomsko delo,• napisal diplomsko delo,•

pripravil predstavitev in zagovarjal diplomsko delo.•

3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCE DIPLOMSKEGA DELAŠtudent bo sposoben:

poiskati, uporabiti in pravilno navajati literaturo in vire,• uporabljati IKT tehnologijo,• sporazumevati se v slovenskem knjižnem jeziku,• pravilno uporabljati strokovno terminologijo,• izdelati dispozicijo za diplomsko delo,• ovrednotiti rezultate eksperimenta,• samostojno izdelati in pripraviti predstavitev diplomskega dela,• svoje diplomsko delo zagovarjati pred komisijo.•

268

4. OPERATIVNI CILJIINFORMATIVNI CILJIŠtudent:

FORMATIVNI CILJIŠtudent:

SKLOP 1: UVOD V STROKOVNO RAZISKOVALNO DELO IN PRIPRAVA NA DIPLOMSKO DELO

Poišče temo diplomske naloge ter izbere mentorja in somentorja:

poišče področja, na katera se lahko navezuje njegovo • diplomsko delo,spozna pogoje in možnosti, ki jih nudi organizacija za • izdelavo praktičnega dela diplomskega dela,zna poiskati mentorja in somentorja za izbrano • področje diplomskega dela.

Izbere strokovno področje za izdelavo diplomskega • dela in oblikuje delovni naslov diplomskega dela.Izbere objekt raziskovanja, na katerem bo glede • na pogoje in možnosti lahko izvedel praktični del diplomskega dela.Izbere mentorja in somentorja za diplomsko delo ter • se dogovori za sodelovanje.

Išče in pravilno navaja literaturo in vire:spozna različne metode iskanja literature in virov, • upošteva načela pravilnega navajanja različnih virov • informacij,upošteva odgovornost do avtorja ob navajanju • literature in virov.

Pregleda baze podatkov in poišče ustrezne vire.• Pregleda vire, jih prikaže, kritično analizira in navaja • po mednarodni klasifikaciji.Navede literaturo in vire (seznam) po navodilih.•

Priprava dispozicije za diplomsko delo• spozna in upošteva tehnična navodila za pripravo • dispozicije in izdelavo diplomskega dela.

Izdela osnutek dispozicije za diplomsko delo z zasno-• vo poskusa oziroma eksperimenta.Uporablja in upošteva tehnična navodila za pripravo • dispozicije in izdelavo diplomskega dela.Sodeluje z mentorjem in somentorjem in se ustrezno • pripravi na delo.

SKLOP 2: UPORABA SLOVENSKEGA JEZIKA PRI IZDELAVI DIPLOMSKEGA DELA

Bere z razumevanjem, povezuje in izpisuje vsebine strokovnih besedil:

razume pomen ustrezne rabe knjižnega jezika pri • ustnem in pisnem izražanju.

Bere z razumevanjem strokovna besedila.• Upošteva temeljna pravorečna in pravopisna pravila • slovenskega knjižnega jezika (pravila za deljenje, raba velike in male začetnice v strokovni terminologiji, pisanje prevzetih besed, raba ločil, pisanje skupaj in narazen ...).Tvori ustrezna, razumljiva in jezikovno pravilna pisna • strokovna besedila.

Napiše dispozicijo in diplomsko delo v slovnično in • jezikovno ustrezni obliki:vrednoti strokovna besedila po načelu ustreznosti, • razumljivosti in jezikovne pravilnosti,upošteva slovnična pravila pri oblikovanju besedila in • delov besedila,poišče ustrezne strokovne izraze.•

Izpiše, razloži in uporabi strokovno terminologijo.• Navaja bistvene podatke iz besedila,• Analizira strokovna besedila in jih samostojno • povzame.Besedno-slovnično razčleni besedilo.• Napiše dispozicijo in diplomsko delo v slovnično in • jezikovno ustrezni obliki.

SKLOP 3: VREDNOTENJE PRIMERA

269

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

INFORMATIVNI CILJIŠtudent:

FORMATIVNI CILJIŠtudent:

Načrtuje proučevanje primera z upoštevanjem statistič-nega vrednotenja:

pozna postopke načrtovanja primera s statističnim • vrednotenjem,navede temi diplomskega dela primerne hipoteze.•

Uporablja osnovne statistične pojme.• Načrtuje postopek proučevanja primera z upošteva-• njem statističnega vrednotenja.Postavi hipoteze.•

Izbere in uporablja ustrezne metode zbiranja in obdela-ve podatkov

pozna metode, ki so najprimernejše za proučevanje • določenega pojava,pozna vire iz katerih lahko zbere podatke,• pozna metode obdelave in prikazovanja podatkov.•

Izbere ustrezni način zbiranja in obdelave podatkov,• zapisuje, razvršča in pripravi podatke za analizo.•

Analizira in interpretira dobljene podatkepozna osnovne statistične parametre s katerimi • lahko analizira pojav,pozna pomen načine interpretacije rezultatov • analize.

Za zbrane in urejene podatke izračuna ustrezne • statistične parametre in jih interpretira.Potrdi ali ovrže v uvodu postavljene hipoteze.• Oblikuje ustrezne zaključke.•

SKLOP 4: IZDELAVA DIPLOMSKEGA DELA IN ZAGOVOR

Pripravi diplomsko delo v pisni oblikiupošteva pravila za pripravo diplomskega dela v pisni • obliki.

Napiše diplomsko delo v skladu z navodili.•

Pripravi zagovor diplomskega dela• upošteva pravila za pripravo zagovora,• utemelji pomen dobro pripravljene predstavitve.•

Pripravi vsebinsko in časovno razporeditev zagovora • diplomskega dela.Uporabi ustrezen program za pripravo računalniške • predstavitve diplomskega dela.

Diplomsko delo zagovarja pred komisijo• Opravi zagovor diplomskega dela pred komisijo.•

5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV OZIROMA POSEBNOSTI V IZVEDBI Dispozicija, diplomsko delo, zagovor.

270

PRILOGA 1

KATALOGI ZNANJA, KI JIH LAHKO IZBERE ŠOLA KOT PROSTO IZBIRNE PREDMETE IN NISO SESTAVINA PROGRAMA

1. IME PREDMETA:

KULTURA PODJETJA

2. SPLOŠNI CILJIŠtudent pridobi osnovna teoretična znanja o kulturi in jih je sposoben upora-bljati pri svojem delu.

3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCEŠtudent:

spozna pomen kulture v globalnem svetu poslovanja,• spozna pomen kulture kot ključne osnove za doseganje poslovnih ciljev • podjetja,spozna razvoj organizacije in nujnost obvladovanja sprememb v organizaciji,• si pridobi teoretično podlago za opredelitev pojmov s področja kulture • organizacijezna ločiti značilnosti kulture v posameznih fazah rasti organizacije,• se nauči prepoznati kulturo v različnih panogah,• spozna različne modele kompetenc in uvajanje kompetenčnih modelov v • podjetja,spozna sestavine organizacijske klime in izvede letni razgovor zaposlenih v • podjetju,zna izdelati kodeks poslovanja,• razume pomen lastnega delovanja v organizaciji,• si razvije osebno odgovornost za uresničevanja postavljenih ciljev in etično • delovanje v organizaciji,si pridobi praktično znanje o metodah in tehnikah spreminjanja kulture.•

271

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

4. OPERATIVNI CILJIINFORMATIVNI CILJIŠtudent:

FORMATIVNI CILJIŠtudent:

Spozna razvojne smeri v svetu in njihov vpliv na • organizacijo.

Oblikuje in izrazi kritično mnenje do globalizacije.•

Spozna pojme in sestavine organizacijske kulture • in organizacijske klime.

Uporabi spoznanja, ki se nanašajo na organizacijsko • kulturo in organizacijsko klimo pri svojem delu.Pripravi in izvede letni razgovor zaposlenih v študiji • primera – podjetja.

Spozna vrednotenje kulture organizacij v različ-• nih panogah.

Ovrednoti kulturo v različnih panogah in v svoji organiza-• ciji deluje v skladu s spoznanji.

Spozna modele kompetenc in razloge za uvaja-• nje kompetenc v podjetja.

Izdela model kompetenc za svojo delovno mesto in ovre-• dnoti s kompetencami ključna delovna mesta v podjetju.

Se seznani s kodeksi poslovanja in pripravo • kodeksa za organizacijo ali panogo.

Analizira in ovrednoti kodekse poslovanja podjetij in • organizacij ter izdela kodeks poslovanja za študij primera –podjetje.Predstavi kodeks poslovanja ciljni javnosti.•

Spozna metode in tehnike spreminjanja kulture.• Uporabi metode in tehnike spreminjanja kulture v različ-• nih okoljih.

Spozna metode in tehnike upravljanja sprememb.• Usvoji in uporablja metode in tehnike upravljanja sprememb.•

Spozna posebnosti organizacijske kulture v • družinskih podjetjih.

Obvlada posebnosti odločitev v družinskih podjetjih in • reševanje potencialnih konfliktov.Pripravi študijo primera za reševanje konfliktov med • zaposlenimi.

Spozna pomen organizacijske kulture v procesih • združevanja in prevzemov organizacij.

Obvlada korake za uspešen proces združevanja/prevze-• manja podjetij in ovrednoti pomen upoštevanja organiza-cijske kulture ob združevanju/ prevzemanju

Se seznani s pomenom timskega dela v • organizaciji.

Uporablja metodo timskega dela in deluje kot del tima.• Posreduje znanja in izkušnje drugim v timu.• Ovrednoti delo sodelavcev tima s kompetenčnim mode-• lom za timsko delo.

5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBIŠtevilo kontaktnih ur: 66 (42 ur predavanj, 24 ur seminarskih vaj).Število ur samostojnega dela: 84 (48 ur študij literature, 36 ur študija primerov).

Obvezna je prisotnost na vajah ter pisni izpit.

272

1. IME PREDMETA:

RAČUNALNIŠKI PRAKTIKUM

2. SPLOŠNI CILJISpozna in se nauči uporabiti informacijsko in komunikacijsko tehnologijo v različnih poslovnih situacijah

3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCEŠtudent:

obvlada zbiranje, pripravo, obdelavo, analizo in interpretacijo podatkov na • finančnem in računovodskem področju s pomočjo sodobne informacijske in komunikacijske tehnologije, obvlada uporabo sodobnih računalniških programskih paketov za avtoma-• tizacijo f inančnega in računovodskega poslovanja,uporablja sodobna računalniška orodja za izdelavo finančnih poročil in • pregledov,uporablja sodobna računalniška orodja pri izvajanju postopkov obdelave • podatkov na finančnrem in računovodskem področju,uporablja sodobna računalniška orodja za uporabo preglednic,• uporablja naprednejše funkcije računalniškega orodja za uporabo pregle-• dnic (vrtilne tabele, delne vsote, f iltriranje seznamov),uporablja sodobna računalniška orodja za obdelavo besedil,• uporablja naprednejše funkcije računalniškega orodja za obdelavo besedil • (spajanje dokumentov, izdelava avtomatskega kazala),obvlada prenašanje podatkov med različnimi računalniškimi orodji in med • računovodskimi programi (izdelava lastnih finančnih poročil),zna uporabljati storitve e- poslovanja,• pozna in uporablja metode zagotavljanja varnosti in zaščite informacijskih • virov pri e-poslovanju.

273

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

4. OPERATIVNI CILJIINFORMATIVNI CILJIŠtudent:

FORMATIVNI CILJIŠtudent:

Spozna uporabo sodobne informacijske in komuni-kacijske tehnologije za zbiranje, pripravo, obdelavo, analizo in interpretacijo podatkov(Office, Visio, Project in podobno):

za zbiranje in zajemanje ustreznih podatkov,• za pripravo podatkov v obliki, ki je primerna za obde-• lavo s sodobnimi računalniškimi orodji,za uporabo računalniških orodij za obdelovo • podatkov,za grafične prikaze podatkov,• za oblikovanje besedil in poročil• za analizo in interpretacijo podatkov.•

Nauči se prenašati podatke med različnimi računalni-škimi orodji:

uvoza podatkov,• izvoza podatkov.•

Zna uporabiti storitve e-poslovanja:spletne aplikacije različnih ponudnikov,• preko spletne poslovalnice,• preko spletnega obrazca.• Nauči se metod zagotavljanja varnosti in zaščite:• sestave varnega gesla za dostop do storitev e-poslo-• vanja,uporabe antivirusnih programov za zaščito pred • škodljivimi računalniškimi programi,podatkov.•

Izbere ustrezno orodje za obdelavo podatkov na • primeru.Zbere potrebne podatke za obdelavo z izbranim • računalniškim orodjem za preglednice.V preglednico vnese ustrezne formule za obdelavo • podatkov.Organizira podatke v pravilni obliki za obdelavo z • računalniškim orodjem za upravljanje s podatkovno bazo.Uporabi računalniško orodje za pregledenice in za • pripravo grafičnega prikaza podatkov.Uporabi računalniško orodje za oblikovanje besedil • (Word) pri izdelavi pisnega poročila o analizi podat-kov na osnovi primera in pri tem uporabi računalni-ško orodje Visio za izdelavo diagramov.Pripravi učinkovito predstavitev poročila o analizi • z uporabo računalniška orodja za predstavitve (PowerPoint.)Rezultate različnih obdelav prenese iz preglednic v • računalniško orodje za obdelavo besedil.Za primer obdelave podatkov zna uvoziti podatke iz • drugih programov in jih zna po zaključeni obdelavi tudi izvoziti.Izdela statično oziroma dinamično spletno stran na • osnovi primiera.Sestavi varno geslo za dostop do elektronskih stori-• tev in ga preveri s programskim orodjem.Namesti antivirusni program in preveri pristotnost • virusov na računalniškem sistemu.Načrtuje svoje delo s pomočjo ustreznega računalni-• škega orodja.

5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOVin POSEBNOSTI V IZVEDBIŠtevilo kontaktnih ur: 84 (24 ur predavanj, 60 ur laboratorijskih vaj).Število ur samostojnega dela: 48 (24 ur študij literature, 24 ur reševanje primerov na računalniku).

Obvezna je prisotnost na vajah ter pisni izpit.

274

1. IME PREDMETA:

TRŽENJE ZAVAROVALNIH STORITEV

2. SPLOŠNI CILJIŠtudent se usposobi za trženje zavarovalnih storitev v praksi.

3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCEŠtudent:

vodi in koordinira predprodajne in prodajne aktivnosti,• zavarovancem korektno in strokovno predstavlja zavarovalnico in zavaro-• valne produkte,spremlja delo konkurence,• pripravlja predloge za preureditev ali razširitev obstoječih zavarovanj glede • na konkurenčne ponudbe,sodeluje pri iskanju možnosti za širitev zavarovalnega portfelja s pomočjo • novih metod in prodajnih prijemov,organizira, izvaja in nadzira tržne akcije,• sodeluje z zavarovalnimi zastopniki in zavarovalnimi posredniki ter poslov-• nimi partnerji pri pripravi ponudb ali pri sklepanju zahtevnejših zavarovanj,trži in prodaja zahtevnejša zavarovanja pri pravnih osebah,• sodeluje pri iskanju, pridobivanju in ohranjanju strank,• svetuje sodelavcem načine pospeševanja prodaje zavarovalnih storitev in • svetuje pri iskanju novih tržnih poti,spremlja poslovanje organizacijske enote oziroma terenske mreže in predla-• ga spremembe,spremlja uspešnost načrtovanih akcij in na podlagi analize rezultatov pre-• dlaga izboljšave,zagotavlja in skrbi za kakovost pri izvajanju delovnih procesov.•

275

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

4. OPERATIVNI CILJIINFORMATIVNI CILJIŠtudent:

FORMATIVNI CILJIŠtudent:

Opredeli in razume značilnosti zavarovalnih storitev. • Razume in pojasni aktualna dogajanja na trgu zava-• rovalnih storitev.

Spremlja razvoj trženja zavarovalnih storitev doma • in v svetu.Uporablja nove metode trženja zavarovalnih storitev, • zaradi vpliva globalizacije in internacionalizacije.Sprejema trženje kot način razmišljanja.•

Seznani se s problematiko pri ugotavljanju in nadzi-• ranju kakovosti in z visoko stopnjo tveganja.Seznani se s prilagajanjem ponudbe posebnim zahte-• vam uporabnikov.Razume pomembnost ustvarjanja osebnih stikov • med tržnikom in stranko.Seznani se s pojmom zadovoljstva in pričakovanja • porabnikov.Razume pomen raziskav zadovoljstva porabnikov.•

Spremlja gibanje trga zavarovalnih storitev in pov-• praševanje porabnikov.Analizira proces odločanja porabnikov in oblikuje • dejavnike njihovih odločitev.Izdela učinkovit in uspešen trženjski program.• Pripravlja, oblikuje in izpelje raziskavo zadovoljstva • porabnikov.Vzpostavlja in razvija odnose s porabniki.•

Opredeli trženjsko okolje zavarovalniških storitev.• Razume pomen in načine načrtovanja trženja zavaro-• valniških storitev.Seznani se s pojmom in pomenom trga javnih • naročil.

Spremlja ekonomsko in socialno okolje ter presoja • njun pomen pri trženju zavarovalnih produktov.Oblikuje izhodišča za napovedovanje tržnega pov-• praševanja.Analizira sedanje povpraševanje.• Spremlja pokritost trga.• Načrtuje in izvaja segmentiranje trga.• Opredeljuje ciljni trg.• Ovrednoti rezultate trženja.• Načrtuje in izvaja trženjske aktivnosti za izbrane • ciljne trge zavarovalniških storitev.

Spozna posebnosti elementov trženjskega spleta za • zavarovalne storitve.Razume interdisciplinarnost trženja in pomen koor-• diniranega trženja.

Oblikuje nove prodajne metode.• Išče možnosti za razširitev zavarovalnega portfelja.• Predlaga razvoj novih zavarovalnih produktov.• Uporablja podjetniški pristop z analitičnim razmi-• šljanjem.

Pozna cenovne strategije.• Razume razmerja med povpraševanjem, rizikom, • stroški in dobičkom.Zna proučiti cene konkurenčne ponudbe.•

Analizira cenovno politiko konkurentov.• Utemelji cenovne pogoje strankam.•

Seznani se z etiko tržnega komuniciranja in z zavaro-• valnim kodeksom.

276

INFORMATIVNI CILJIŠtudent:

FORMATIVNI CILJIŠtudent:

Razume pomen izgradnje dolgoročnega odnosa s • stranko.Pozna načine, kako obdržati stranke.• Pozna vpliv nove komunikacijske in informacijske • tehnologije na trženje.Pozna trende sodobnega trženja zavarovalniških • storitev.

Ovrednoti izgubo in pridobitev nove stranke z vidika • uspešnosti poslovanja in stroškovnega vidika.Načrtuje in razvija dolgoročne odnose s porabniki.• Spremlja prehode h konkurenci in neaktivne stranke.• Upošteva praktične vidike elektronskega poslovanja • in vidike uspešnega trženja preko interneta.

Pozna pojem in pomen zbiranja tržnih podatkov in • informacij za odločanje.Seznani se z vsebino in pomenom finančno – računo-• vodskih podatkov in informacij za trženje.Seznani se z obdelavo, shranjevanjem in posredova-• nje tržnih informacij in podatkov.Pozna sisteme merjenja rezultatov in nadzorovanja • letnega načrta.

Uporablja osnove merjenja rezultatov in obvladova-• nja stroškov.Analizira, uporablja in ustvarja potrebne baze po-• datkov, zlasti tržne rezultate.Opravlja delovne naloge sistematično in razvija • delovne navade.

5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBI Število kontaktnih ur: 66 (42 ur predavanj, 24 ur seminarskih vaj).Število ur samostojnega dela: 84 (48 ur študij literature, 36 ur študija primerov).Obvezna je prisotnost na vajah ter pisni izpit.

277

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

1. IME PREDMETA:

TRANSPORTNO PRAVO

2. SPLOŠNI CILJIŠtudent spozna pravne vire in vrste prevoznih pogodb, razume objektivno in subjektivno odgovornost prevoznika ter se usposobi za reševanje zahtevkov naročnika v primeru nastale škode na tovoru, poškodbe potnikov in v drugih primerih neizpolnitve pogodbenih obveznosti.

3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCE Študent:

pozna vrste pogodb, ki se uporabljajo v pomorskem, letalskem, železni-• škem, cestnem prevozu tovora, cestnem prevozu potnikov ter multimodal-nem prevozu tovora,pozna bistvene sestavine prevozne pogodbe,• pozna razmerja med pošiljateljem, prevoznikom in prejemnikom tovora v • notranjem in mednarodnem prometu, pozna razmerja pri udeležbi več prevoznikov pri prevozu tovora,• pozna razmerja med prevoznikom in potnikom v notranjem in mednaro-• dnem prevozu potnikov in prtljage,rešuje zahtevek naročnika za izgubo, poškodbo ali zamudo tovora,• rešuje zahtevke potnikov v primeru okvare zdravja, poškodbe, smrti ali • zamude in poškodb ali izgube prtljage.

278

4. OPERATIVNI CILJIINFORMATIVNI CILJIŠtudent:

FORMATIVNI CILJIŠtudent:

Se seznani s splošnimi značilnostmi prevoznih pogodb o prevozu tovora in sicer:

z vsebino pogodbe o prevozu tovora,• s funkcijo tovornega lista ali druge poslovne listine, ki • spremlja tovor,z razmerjem med pošiljateljem in prevoznikom,• z razmerjem med prevoznikom in prejemnikom,• s prevoznikovo odgovornostjo za izgubo in poškodbo • tovora,z razmerji med več prevozniki, ki sodelujejo pri • prevozu tovora.

uporabi predpisane obrazce (tovorne liste in druge • poslovne listine) pri urejanju razmerij med pošiljate-ljem, prevoznikom in prejemnikom tovora sestavlja poslovne listine v skladu s predpisi in • navodilisestavi zahtevek za odškodnino v primeru škode na • tovoru ali zamudereši zahtevek za odškodnino v primeru škode na • tovoru ali zamudese zaveda pomena zavarovanja prevoznikove od-• govornosti in pozna postopke uveljavljanja plačila zavarovalnine

Se seznani s splošnimi značilnostmi pogodb o prevozu potnikov in sicer:

s funkcijo vozovnice in prtljažnice,• z objektivno odgovornostjo prevoznika za okvaro • zdravja, poškodbo ali smrt potnika in za registrirano prtljago,s subjektivno odgovornostjo prevoznika za škodo • zaradi zamude ali izgube ročne prtljage.

razume objektivno odgovornost prevoznika za • okvaro zdravja, poškodbo ali smrt potnika in za registrirano prtljagoreši zahtevek za odškodnino v primeru zamude ali • izgube prtljageuporabi predpisane obrazce pri urejanju razmerij • med pošiljateljem, posrednikom, prevoznikom in prejemnikom v pomorskem,

Se seznani z vsebina in pomenom nakladnice (Bill • of Lading), tovornega lista (waybill) v pomorskem prometu.Se seznani z vsebino letalskega tovornega lista ( air • waybill), obveznostmi pošiljatelja in odgovornostmi letalskega prevoznika.Spozna pravne vire urejanja pogodbenih razmerij v • železniškem prevozu blaga.Pozna funkcijo in vsebino tovornega lista v notranjem • in mednarodnem železniškem prevozu blaga (tovorni list CIM).Se seznani z obveznostmi pošiljatelja in odgovornost-• mi prevoznika v železniškem tovornem prometu.Spozna pravne vire, ki urejajo prevozne pogodbe v • notranjem in mednarodnem cestnem prometu.Se seznani s funkcijo in vsebino tovornega lista CMR.• Se seznani z obveznostmi pošiljatelja, odgovornostmi • prevoznika v cestnem prevozu tovora in obveznostmi prejemnika.

razume posebnosti urejanja razmerij med pošilja-• teljem, prevoznikom in prejemnikom v pomorskem, letalskem, železniškem, cestnem in multimodalnem prevozu tovorauporabi predpisane obrazce pri urejanju razmerij • med pošiljateljem, posrednikom, prevoznikom in prejemnikom v pomorskem, letalskem, železniškem, cestnem in multimodalnem prevozu tovorapozna dokazne listine in postopek uveljavljanja • odškodnine za poškodovani tovor pri pomorskem, letalskem, železniškem in cestnem prevozu blaga

279

VIŠ

JEŠO

LSK

I ŠT

UD

IJSK

I PR

OG

RA

M E

KO

NO

MIS

T

5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTA Število kontaktnih ur: 42 (24 ur predavanj, 18 ur vaj).Število ur samostojnega dela: 48 (24 ur študij literature, 24 ur študija primera).Obvezna je prisotnost na vajah ter pisni izpit.

280