VELIKA DIDAKTIKADidactica Magna

Jan Amos Komensky

Pripravila: Leda Soldevilla

Kazalo:

Uvod…………………………………………………………………………..…….……..3Jedro………………………………………………………………………..……….…….4 O avtorju………………………………………………………………………………...4- Človek je najpopolnejše, najčudovitejše in najbolj vzvišeno bitje…………….…......5- Poslednji človekov cilj je onostransko življenje……………………………………...5- Sedanje življenje je le priprava za večno življenje…………………………………...5- Tri stopnje pripravljanja za večnost so:……………………………………………...5- Spoznavanje sebe (in vse drugo), obvladovanje sebe, usmerjanje k Bogu……….…5- Osnovne izobrazbe, vrlin in pobožnosti so človeku prirojene………………….........5- Človeka je treba vzgajati, da bi postal člove……………………………………..…..6- Človeka je možno najuspešneje izobraževati v mladosti…………………….………6- Mladino moramo izobraževati skupaj, zato so potrebne šole……………….……….6- Treba je izobraževati mladino obeh spolov………………………………….……….6- Pouk v šolah mora biti splošen……………………………………………….…........6- Doslej ni bilo šol, ki bi popolnoma ustrezale svojemu namenu…………………..…7- Šole je treba izboljševati……………………………………………………………...7- Osnova za obnovo šole je dosleden red ……………………………………………...8- Šolski red mora biti natančen in naraven…………………………………………....8- Kaj storiti, da bo v življenju dovolj časa za študij…………………………………....8- Splošne zahteve poučevanja in učenja ali kako je treba poučevati, da bo učenje

učinkovito…………………………………………………………………………..…9I. Narava pazi na primeren čas…………………………………………………..….9II. Narava si pripravi snov, preden jo začne oblikovati………………………….…9III. Narava si izbere za svoje notranje delovanje primeren predmet ali si ga vsaj tako pripravi, da je za njeno delo prikladen...............................................................9IV. Narava se ne zmoti v svojem delovanju................................................................9V. Narava začenja vsako svoje delo od znotraj........................................................10VI. Narava pričenja svoje delo s splošnim, nato pa se ustavlja pri podrobnostih...10VII. Narava ne napreduje skokoma, temveč postopno……………………………..10VIII. Kadar narava kaj začne, vztraja do konca…………………………………...10IX. Narava se skrbno izogiba vsemu, kar je sporno in škodljivo..............................10

- Načela uspešnega poučevanja in učenja……………………………………………10I. Narava začenja zmeraj pri nezačetem…………………………………………...10II. Narava pripravi snov vedno tako, da se v njej pojavlja težnja po obliki……….11III. Narava izvaja vse iz zasnov, ki so po velikosti neznatne, po življenski sili pa močne………………………………………………………………………………11IV. Naravni procesi potekajo od lažjega k težjemu………………………………..11V. Narava se ne preobremenjuje, zadovoljuje se z malim…………………………11VI. Narava se nikoli ne prenagli, napreduje počasi……………………………….11VII. Narava ničesar ne poganja na silo, preden znotraj ne dozori……………......11VIII. Narava si pomaga sama na vse mogoče načine..............................................11IX. Narava ustvarja samo tisto, kar je tudi uporabno……………………………..12X. Narava ustvarja vse enako……………………………………………………...12

1

Osnove dobrega poučevanja in učenja……………………………………………...12I. Narava ne začenja nič nekoristnega……………………………………………..12II. Narava ne opušča ničesar, kar je potrebno telesu, ki ga ustvarja……………...12III. Narava ne ustvarja ničesar brez temeljev ali korenin…………………………12IV. Narava poganja korenine globoko.....................................................................12V. Narava ustvarja vse iz lastne korenine………………………………………….12VI. Če narava nečemu predvidi raznovrstnejši namen, toliko bogatejše razvija njegove ude…………………………………………………………………...........12VII. Narava nenehno napreduje, nikoli ne obstane………………………………..12VIII. V naravi je vse med seboj povezano………………………………………….13IX. Narava skrbi za sorazmerje med koreninami in vejami v kakovostnem in količinskem smislu…………………………………………………………………13X. Narava se oživlja in krepi z nenehnim delovanjem……………………………..13

Kako postopati, da bo učenje kratko in hitro……………………………………….13I. Kako lahko en učitelj poučuje poljubno število učencev………………………...13II. Kako je mogoče doseči, da se vsi učijo iz istih knjig……………………………13III. Kako je mogoče, da delajo v šoli ob istem času vsi isto……………………….13IV. Kako je mogoče vse poučevati po isti metodi…………………………………..14V. Kako pojasnimo stvari z malo besedami………………………………………..14VI. Kako moramo postopati, da hkrati opravimo več nalog……………………….14VII. Kako je mogoče v vsem napredovati postopno………………………………..14VIII. Kako se je mogoče izogniti oviram…………………………………………...14

Metoda poučevanja posameznih znanstvenih področij…………………………….14Metoda razvijanja veščin……………………………………………………………15Metoda poučevanja jezikov………………………………………………………….15Metoda moralne vzgoje……………………………………………………………...16Metoda za vzgojo k pobožnosti……………………………………………………...16Če želimo reformirati šolo po krščanskih merilih, moramo iz nje odstraniti poganske knjige ali pa jih uporabljati previdneje kot doslej…………………….…17O šolski disciplini……………………………………………………………………18O štiristopenjskem izobraževanju mladine………………………………………….18Ideja materinske šole………………………………………………………………..18Ideja ljudske (osnovne) šole…………………………………………………………19Zasnova latinske šole………………………………………………………………..19O akademiji………………………………………………………………………….20O natančni splošni ureditvi šol……………………………………………………...20Kaj je potrebno, da se univerzalna metoda prične uporabljati……………………..20

Zaključek…………………………………………………………………………21Sklep……………………………………………………………………………...21Literatura…………………………………………………………………………21

2

Uvod:

S to seminarsko nalogo bi rada študentom predstavila kako je Komensky prišel do didaktike, ki jo je v Veliki didaktiki opredelil kot »navodilo za poučevanje«. Vendar, da bi le-to lažje razumeli, moram za začetek najprej na kratko razložiti še njegovo splošno pedagogiko, specialno metodiko, teorijo vzgoje in sistem šolstva.

Danes je njegovo delo dokaj samoumevno, zato je potrebno tudi vedeti, v kakšnem času je Komensky živel in proti čemu se je boril, in šele na to kakšno vizijo je imel, da bi lahko razumeli kaj je ustvaril. Zato tudi najprej podajam njegovo življenje in delo, nato na kratko njegov pogled na človeka, na življenje, za tem kritiko tedanjega šolstva oz. kakšno bi šolstvo moralo biti, za bistvo pa umetnost vseh umetnosti, umetnost poučevanja in njegove metode, za na konec pa, zopet na kratko, o ideji in zasnovi šole, kamor spada tudi, nam najbolj znana, osnovna šola

3

Jedro:

O avtorju

Jan Amos Komensky (utemeljitelj osnovne šole) je bil rojen 28. marca 1592. Bil je češki (moravski) učitelj (pedagog), znanstvenik in pisec, teolog, filozof, predvsem pa oče modernega izobraževanja. Njegova družina je pripadala protestantski sekti čeških bratov. Študiral je na protestantsko akademski gimnaziji v Herbornu in teološke študije nadaljeval še na univerzi v Heidelbergu in postal pastor, ko je bil star 24 let. V dobi protireformacije je bil preganjan kot mnogi protestanti. Živel je torej v času, ko so začeli kapitalistični odnosi že izpodjedati fevdalni sistem. Da bi buržoazja lažje tekmova z fevdalizmom, so se morale začeti razvijati proizvodne sile, to je pomenilo množično družbeno potrebo po minimalni splošni izobrazbi, torej osnovni šoli. Da bi se le ta izboljšala, se mora izboljšati tudi poučevanje. Tukaj pa je zgodovinska zasluga Komenskega, ki je pokazal kaj je treba storiti. Ideja je bila taka; odrešiti svet s pomočjo panzofije in ga popeljati k Bogu kot izvoru vse modrosti. Zahteval je splošno šolsko obveznost za vse in s tem formuliral najpomembnejšo značilnost osnovne šole. Umrl je v Amsterdamu novembra 1670

4

Človek je najpopolnejše, najčudovitejše in najbolj vzvišeno bitjeSpoznavanje samega sebe je temelj prave modrostiČlovek je najpopolnejše bitje, ker mu je dano vse to, kar je drugim dano posamičČlovek je najčudovitejše bitje, ker je v njemu združeno nebeško in zemeljsko, vidno in nevidno, nesmrtno in smrtnoČlovek je najbolj vzvišeno bitje, ne le nad zemeljskimi bitji, tudi nad angeli

Poslednji človekov cilj je onostransko življenjeDa smo ljudje določeni za prihodnje življenje imamo štiri dokaze:

- naš izvor (saj nas je Bog ustvaril po lastni podobi, nas oblikoval iz gline in nam vdahnil življenje)

- naša ustroj (ker imamo dušo kakor angeli)- vse, kar se z nami na svetu dogaja (življenje so le stopnice)- Kristusov primer

Sedanje življenje je le priprava za večno življenjeDa je sedanje življenje le priprava, dokazujemo:

- mi sami- ves svet- svetu odmerjen čas

Tri stopnje pripravljanja za večnost so:Spoznavanje sebe (in vse drugo), obvladovanje sebe, usmerjanje k BoguČloveku je zapovedano, da je:

- razumno bitje (da človek spozna in ve)- gospodar vseh stvari - podoba božja (se obrača k Bogu)

Osnovne izobrazbe, vrlin in pobožnosti so človeku prirojeneČlovekova narava je bila v začetku dobra in sedaj se moramo (zaradi izprijenosti) vrniti k njejI. Človek je sposoben pridobivati znanje, ker je:

- božja podoba (obdrži poteze svojega izvirnika)- svet v malem (mikrokozmos – v človeku je zbrano vse kar je raztreseno v svetu)- obdarjen s čutili (zaznava svet)- vedoželjen raziskovalec (hrepeni po znanju)- samouk (tudi brez učiteljev se dokopa do znanja)

Naš duh primerjamo:- z zemljo (sprejema vase vsako seme)- s praznim listom (človek je ob rojstvu nepopisan list)- z voskom (naše možgane lahko oblikujemo kakor vosek)

Naš duh je ogledalo (zajame sliko vsega kar postaviš predenj)

5

II. Človeku so osnove vrlin prirojene- Človek uživa v harmoniji- Ćlovek je harmonija sama po sebi

III. Človeku je pobožnost prirojenaKraščanski otroci so sposobni biti pobožni

Človeka je treba vzgajati, da bi postal človekČlovek ne more postati človek brez vzgojePrimeri kažejo, da postane človek brez izobraževanja divja živalVzgoja in učenje sta potrebna:

- nadarjenim in topoglavim- oblastnikom in podložnikom- bogatim in revnim

Človeka je možno najuspešneje izobraževati v mladostiČlovek in rastlina sta si podobna (drevo je potrebno cepiti mlado)Izobraževanje se mora začeti že v rani mladosti:

- zaradi negotovosti sedanjega življenja (ne vemo kdaj umremo)- da bi se pripravili za življenjske naloge, preden jih začnemo opravljati- ker se vse najlažje oblikuje, dokler je mlado- človeku je za razvoj in učenje dano dovolj časa v mladosti, ki se ne sme

uporabljati za kaj drugega- zanesljivo in trajno je samo to, kar človek usvoji v rani mladosti- za človeka je zelo nevarno, če ni dobro vzgojen

Mladino moramo izobraževati skupaj, zato so potrebne šoleZa otroke morajo skrbeti najprej staršiStaršem so v pomoč učiteljiNastanek in razvoj šol (prva šola je nastala že takoj po vesoljnem potopu)Šola mora biti v vsaki občini. To zahteva:

- vsesplošni red (vsak opravlja svoje delo)- nujna potreba (ker starši nimajo časa ali pa niso sposobni sami poučevati otrok)- korist (raje se mladina uči skupaj, saj se drug po drugem zgledujejo)

Treba je izobraževati mladino obeh spolov- šole morajo biti javne, da bi lahko sprejemale vso mladino- vsi se morajo pripraviti za svoj bodoči poklic- nekaterim ljudem (zlasti topoumnim in po naravi zlobnim) je treba pomagati- tudi ženske imajo pravico do šolanja (vendar previdno)

Pouk v šolah mora biti splošen- Kaj je treba v šoli poučevati in česa se učiti (vse o vsem)- Kako vzgajamo celovitega človeka (razvijamo prirojene sposobnosti,

izpopolnjujemo jezike, vzgajamo k nravnosti, častimo Boga)- Pamet, modrost, pobožnost (šole delavnice humanosti)

6

- Smoter našega prihoda na svet (da služimo Bogu, njegovim bitjem in sebi)

Doslej ni bilo šol, ki bi popolnoma ustrezale svojemu namenuKakšna šola ustreza svojemu namenu (šola, kjer se vsi učijo vsega)Take bi šole morale biti, vendar niso kar dokazuje:(nobena šola še take popolnosti ni dosegla)I. Lutrova želja:

- naj učijo mladino obeh spolov- naj učijo po lažji metodi, da bi se učenci veselili učenja

II. dejstva, kajti:- šole še niso ustanovljene povsod (ni jih po manjših vaseh in trgih)- kjer pa so, niso za vse (večinoma za bogate)- te šole niso igralnice, ampak mučilnice (surove metode)- nikjer ne poučujejo vsega, niti najpotrebnejše (ni verske vzgoje9- nikjer ne poučujejo po lahki metodi, ampak s silo- prevladujejo besede, ne pa stvari (prazne besede, puhle fraze, domneve)- pouk latinščine je razvlečen in zapleten

Šole je treba izboljševatiKaj pisec predlaga in obljublja (zdravilo za bolezen)

- vsa mladina se bo lahko učila vsega- poučevalo se bo tisto, kar človeka naredi pametnega, poštenega in pobožnega- izobraževanje naj se konča še preden človek dozori (priprava za življenje)- izobrazba brez sile- resnična in solidna vzgoja (vodi ga lasten razum, ne tuj)- lahko izobraževanje (ne utrudljivo)

Kakšen je odnos človeka do novih odkritij, pojasnjujejo:- Arhimedova odkritja (človek težko verjame dokler ne vidi)- Odkritje novega sveta (Kolumb)- Iznajdba tiska (J.Faust)- Iznajdba topa (Berthold Schwartz)- Razvoj pošteKar se je nekoč zdelo nemogoče, je danes smešno lahko

Temelja znanstvenega dokazovanja sta:- razlaga (vse teži k naravnem delovanju, deluje bolje, če pri tem pomagamo)- primerjava

Nadarjenosti je šest vrst:- bistroumni, vedoželjni in vzgojljivi otroci- bistroumni, poslušni, toda počasni- bistroumni in vedoželjni, a hkrati trmasti in uporni- voljni, poslušni in vedoželjni, vendar pa počasni in neokretni- slaboumni, zanikrni in leni- topoglavci (bebci), zlobni in izgubljenikljub temu, da je mladina različno nadarjena, jo lahko z isto metodo poučujemo (saj smo vsi ljudje, nadarjenost pa je le preobilica ali pomanjkanje naravne harmonije)

Pri delu z učenci različnih sposobnosti moramo biti previdni

7

Osnova za obnovo šole je dosleden red Red je duša vsega (drži skupaj vesolje in vse stvari, ki so v njem)To pojasnjujejo primeri:

- svet (popolnost ohranjajo naravni zakoni)- čas (nespremenljivi red nebes)- natančnost drobnih živalic- človeško telo (čudovito orodje, popolna skladnost)- naš duh (obvladuje naše telo)- urejena država- Arhimedov strioj- Topovi (red stvari, kjer je aktivno usklajeno s pasivnim)- tisk- voz- ladja- ura

Vsa skrivnost delovanja ure je redTudi v šolah je vse odvisno od reda (didaktika zahteva le pravilno razdelitev časa, predmetov in metod)

Šolski red mora biti natančen in naravenOsnove veščin je treba iskati v naraviNarava nam daje zgledeRazum, notranje zrcalo, je treba: (notranje oko, naš duh)

- čistiti- varovati, da se ne zapraši- varovati pred omahljivostjo in nestanovitnostjo (nemirnost)

Luč duha je razumPrava metoda pouka:

- učiti je treba vse- vse podrobno- vse temeljito- vse za takojšnjo uporabo- vse postopoma- vse toliko časa, da se učencem utrdi v spomin

Kaj storiti, da bo v življenju dovolj časa za študijČloveku je dano dovolj dolgo življenjeToda sami si ga krajšamo:

- z zapravljanjem moči- s tem, da ne uporabljamo vsega življenja za delo, kakor npr Aleksander Veliki- in sam Jezus Kristus

Zato ne tožimo zaradi kratkega življenjaTelo je treba varovati pred boleznijo, ker je bivališče duše in ker je njeno orodjeKako? Če pravilno živiš. Tega nas uči drevo, ki potrebuje:

8

- zmerno hrano- dihanje (gibanje)- izmenični počitek

Od tega je odvisno zdravje in prijetno življenjeDelovni čas je treba primerno porazdeliti (tudi počasi pridemo daleč)Čudovita moč napredovanjaNatančna razdelitev časaTo zadostuje, da si naberemo znanja (vsako uro en stavek)

Splošne zahteve poučevanja in učenja ali kako je treba poučevati, da bo učenje učinkovito

vse v naravi raste samo od sebe Učitelji samo spretno sejejo seme znanja v duše učencev za sajenje je potrebno znanjeNeizkušenemu vrtnarju bodo sadike umrle učna metoda mora biti strokovnaSvoje delovanje prilagodimo delovanju narave (zakonitosti narave)

I. Narava pazi na primeren čas nič ob nepravem času (primer ptice) pravilno posnemanje tega v vrtnarstvu in gradbeništvu (vse ob svojem času) v šolah to načelo kršimo

- za urjenje duha ne zberemo pravega časa- učenje ne poteka po pravilnem zaporedju, da bi napredovali postopno in

zanesljivo trojno izboljšanje

- izobraževanje v pomladi življenja (otroška doba)- jutranje ure najpomembnejše za učenje- učna snov v skladu z razvojno stopnjo otrok

II. Narava si pripravi snov, preden jo začne oblikovati snov pred obliko (primer ptice ki si pripravi gnezdo) proti temu načelu šole grešijone skrbijo, da je pripravljeno vso orodješolske knjige ne upoštevajo naravni red, da je najprej snov, nato oblika:

- jeziki se poučujejo pred stvarnimi predmeti- najprej se učijo slovnico, namesto da bi najprej imeli snov za govor in besede- prednjačijo veščine, kako se ravna s stvarmi, še preden stvari poznajo- najprej abstraktna pravila, čele nato zgledi

III. Narava si izbere za svoje notranje delovanje primeren predmet ali si ga vsaj tako pripravi, da je za njeno delo prikladenPrimer ptice, ki si pripravi gnezdo, gradbenik si pripravi orodja, slikar si pripravi platno…IV. Narava se ne zmoti v svojem delovanjuVse usvarja natančno, brez zmede, vsako stvar ob svojem času. Tako tudi gradbenik najprej postavi temelje in šele na to zidove… (učenci naj se v šolah v določenem času ukvarjajo samo z enim predmetom)

9

V. Narava začenja vsako svoje delo od znotraj najprej od znotraj (ptiču se najprej razvijejo notranji deli, zunanji kasneje)

Zato je potrebno najprej razumevanje stvari, nato spomin, in na koncu šele jezik in uporabaVI. Narava pričenja svoje delo s splošnim, nato pa se ustavlja pri podrobnostih

najprej splošno (ne naredi najprej glave ali oči, marveč ogreva jajce, tako si tudi gradbenik zamisli splošno podobo stavbe)

Tako je treba učencem razložit osnovno splošno izobrazboVII. Narava ne napreduje skokoma, temveč postopno

vse od stopnje do stopnje, nič skokoma (tudi pri ptiču je razvijanje postopno, tako tudi gradbenik ne naredi strehe in čele na to temeljev)

Tudi študij je potrebno razdeliti v razrede, da iz prejšnje snovi prehajamo k poznejši in nadgrajujemo, skrbno porazdelimo čas in deloVIII. Kadar narava kaj začne, vztraja do konca

ne prenehati, dokler ni delo opravljeno (tako kot ptica, ki začne valiti jajca, ne konča dokler jih ne izvali, tudi gradbenik naj gradi dokler ne zgradi, saj mu lahko vreme uniči narejeno)

Kdor začne hoditi v šolo naj jo konča le, ko je izobražen, moralen in pobožen. Tudi šola naj bo na mirnem kraju, da hrup ne moti pozornosti. Ne smemo dovoliti izostankov od poukaIX. Narava se skrbno izogiba vsemu, kar je sporno in škodljivo

nasprotjem se je treba izogibati (tudi ptica ne dovoli, da se gnezdo zmoči, odganja kače in ptice roparice, tudi gradbenik ne pusti lesa ali apna na dežju, da razpade)

Nikoli ne bo prišel do resnice tisti, ki bo začel pri študiju raziskovati sporne stvari. Zato naj učenci dobijo v roke le tiste knjige, ki so napisane za njihove razrede. Knjige naj bodo vir modrosti, moralnosti in pobožnosti

Načela uspešnega poučevanja in učenjaNi dovolj, da nekaj zanesljivo poznamo; treba je težiti tudi za tem, da bo spoznavanje lahkoI. Narava začenja zmeraj pri nezačetemPouk bo učinkovit, če se prične dovolj zgodaj, če preden se duh mladine skvari (ptica jemlje za valjenje samo sveža jajca, gradbenik potrebuje prostor kjer bo gradil). Zato naj imajo učenci za isti predmet istega učiteljaII. Narava pripravi snov vedno tako, da se v njej pojavlja težnja po obliki(tako se začne ptiček v jajcu gibati, ko se že dovolj razvije) Pri učencih je treba spodbujati željo po znanju in učenju, ter uporabljati take učne metode, ki bodo olajšale učenjeKdo naj pri učencih spodbuja vedoželjnost

starši (naj hvalijo znanje in izobražene ljudi, ter učitelje, saj občudovanje vzbuja posnemanje)

10

učitelji (naj bodo dostopni in ljubeznivi, da ne odbijajo učencev s svojo osornostjo)

šola, ki naj bo znotraj in zunaj prijetno urejena (znotraj naj bo svetla, čista in okrašena s slikami slavnih mož, zunaj naj bo prostor za sprehajanje in igranje, ter vrt)

učni predmeti (naj bodo vsebinsko prilagojeni dojemljivosti oz. razvojni stopnji) metoda naj bo naravna (kar je naravno, uspeva samo po sebi, popestriti je treba

z duhovitostjo) oblast (javne prireditve, nagrade in pohvale)

III. Narava izvaja vse iz zasnov, ki so po velikosti neznatne, po življenski sili pa močne(kakor je ptič najprej stisnjen v kapljici in zavit v lupino, tako tudi drevo nastane iz svojega jedra, najprej je treba sejati semena) Zato je treba vsako znajo strniti v kratka in natančna pravila, čim bolj jasna z manj besedami in čim več zgledovIV. Naravni procesi potekajo od lažjega k težjemu(preden se ptica nauči leteti, najprej vadi stati na nogah)

- učitelj in učenec govorita isti jezik- podajamo učno snov v znanem jeziku- slovnica in slovar v jeziku v katerem poučujemo (materinščina)- jezik: razumeti, pisati in govoriti- materinščina ima prednost pred latinščino- najprej spoznavati kar je najbližje, potem blizu, nato bolj oddaljeno, na zadnje pa

najbolj oddaljeno- najprej urimo čute, nato spomin, potem razumevanje, naposled presojanje in

razmišljanjeV. Narava se ne preobremenjuje, zadovoljuje se z malim(narave na zahteva od enega jajca dveh mladičev) Učencem podajamo zmerno predmetovVI. Narava se nikoli ne prenagli, napreduje počasi(ptica ne znese jajc v ogenj, ampak jih počasi greje z naravno toploto)

- pouk naj traja le štiri ure na dan- malo obremenjujemo spomin z dejstvi, ostalo prepuščamo dojemanju in

razumevanju- prilagajamo dojemljivosti (napredovanje, starost in učenje)

VII. Narava ničesar ne poganja na silo, preden znotraj ne dozori ničesar prehitro (ptiček ne zapusti jajca dokler nima izoblikovanih udov)

- prilagajamo dojemljivosti- naj si zapomni, kar je z razumom pravilno dojel- naj dela in posnema šele ko pokažemo obliko in pravila

VIII. Narava si pomaga sama na vse mogoče načine(jajce krepi sončna toplota in perje ptice, ki sedi na njem)

- ne potrebujemo palice- kar se učijo je treba jasno povedati in razložiti- da si lažje zapomnijo je treba pritegniti vse njihove čute

11

IX. Narava ustvarja samo tisto, kar je tudi uporabno(ko ustvarja ptička, so perutnice določene za letenje, noge za skakanje itd.)Učence lažje naučimo, če to kar jim razlagamo, hkrati pokažemo kako se v vsakdanjem življenju uporabljaX. Narava ustvarja vse enako(kakor se razvije ena ptica, tako se tudi vse ostale)Zato vedno uporabljajmo isto metodo za pouk pri vseh predmetih, isto za vse veščine in isto za vse jezike

Osnove dobrega poučevanja in učenjaSplošno izobraževanje je ponavadi površno

dva vzroka za to (šole se ukvarjajo z nepotrebnimi stvarmi, učenci pozabljajo tisto kar so se naučili)

zdravilo za to je naravna metodaI. Narava ne začenja nič nekoristnega(ptičku ne naredi ničesar, kar ne bo uporabil)V šolah ne obravnavajmo ničesar, kar ne bo koristno v tem in v onem življenjuII. Narava ne opušča ničesar, kar je potrebno telesu, ki ga ustvarja(ko ustvari ptička, ne pozabi na glavo, na peruti ipd.)Človeka je treba izobraževat in oblikovat na splošno, da bo sposoben za naloge tega življenja in za večnostIII. Narava ne ustvarja ničesar brez temeljev ali korenin(preden rastlina ne požene globoko korenin, tudi ne poganja navzgor)

- spodbujamo ljubezen do učenja- najprej seznaniti s splošnim načrtom predmeta

IV. Narava poganja korenine globoko(drevo stoji trdneje, če je globoko ukoreninjeno)Učencu spodbujati veselje do učenja in mu globoko vtisniti v zavest okvirni načrtV. Narava ustvarja vse iz lastne korenine(vse kar raste na drevesu, izvira iz korenine)

zgrešena metoda (šole nas učijo gledati s tujimi očmi in misliti s tujo glavo) rokodelci delajo bolje (zidar ne uči vajenca zidati, ko podira hišo) malomarno delo učiteljev je škodljivo

VI. Če narava nečemu predvidi raznovrstnejši namen, toliko bogatejše razvija njegove ude(v naravi je vse jasno razčlenjeno, zakaj je konj hitrejši od goveda)Pri pouku je potrebno vse jasno razčleniti in razjasniti, da učenci in učitelji vedo kaj delajo in kje se nahajajoVII. Narava nenehno napreduje, nikoli ne obstane(narava samo nadaljuje, razširja in izpopolnjuje kar je že začela)Pouk je treba urediti tako, da se nova snov navezuje na staro in stara se tako utrjuje

spomin je treba uriti in krepiti zlasti v otroških letih

VIII. V naravi je vse med seboj povezano

12

(pri ptičku veže ud z udom, kost z kostjo itd.)- kar se človek v življenju uči, sestavlja celoto, ki raste iz ene korenine- vse kar predavamo, učimo podpremo z dokazi, ne dopuščamo dvomov

učimo se z navajanjem dokazov (vse iz vzrokov, ne samo kakšna je kaka stvar, ampak tudi zakaj ne more biti drugačna)

IX. Narava skrbi za sorazmerje med koreninami in vejami v kakovostnem in količinskem smislu(vse mora biti tako urejeno, da je zunanje v sorazmerju z notranjim)Razumevanje se mora pričeti, gojiti in krepiti od znotraj, da lahko potem navzven izrazimo, napravimo in uporabimoX. Narava se oživlja in krepi z nenehnim delovanjem(vse je mogoče doseči z neprestanimi vajami)

vzore za šolske vaje je treba jemati iz narave (mnogo sprašuj; kar izveš, si zapomni in druge pouči)

kako naj to vpeljemo v šole (učitelj na kratko razloži snov, pojasni besede in pokaže uporabnost, takoj za tem učenec vse to ponovi, kakor da je sam učitelj)

vaje v poučevanju zunaj šole

Kako postopati, da bo učenje kratko in hitroBolezen moramo odkriti, preden jo začnemo zdraviti (zdravilo za težave, s katerimi se bori šolski pouk)I. Kako lahko en učitelj poučuje poljubno število učencev(sonce je samo eno, a osvetljuje, ogreva in skrbi za izparevanje na vsej Zemlji)

delo v razredu naj vodi en učitelj koristnost te metode (učitelj si s tem olajša delo, učenci se več učijo, med sabo se

spodbujajo, kar se reče posamezniku je koristno za vse, raznovrstnost jezikovnega izražanja itd.)

II. Kako je mogoče doseči, da se vsi učijo iz istih knjig(vse se osvetljuje z žarki, namaka z dežjem, preveva z vetrom itd.)

Paziti je treba na naslednje:- Drugih knjig ne smemo dovoljevati- Predpisanih knjig mora biti dovolj- Knjige morajo biti natančne, a poljudno napisane

o Zakaj naj bodo napisane v obliki dialoga (vsebino in obliko prilagodimo otroškim dušam)

- Knjige naj bodo iste izdaje- Vsebina knjig naj bo naslikana na stenah

III. Kako je mogoče, da delajo v šoli ob istem času vsi isto(sonce prinaša v istem času v določene dele sveta pomlad, poletje, jesen in zimo, tako vse istočasno zeleni, cveti, rodi itd)

- Pouk naj se pričenja samo enkrat na leto- Vse je treba tako porazdeliti, da se vse opravi v določenem času

IV. Kako je mogoče vse poučevati po isti metodi(sonce se vedno drži istega reda, vsak dan in vsako leto na isti način obkroži zemljo)

13

Povsod naj bi uporabljali le naravno metodoV. Kako pojasnimo stvari z malo besedami(vse ustvarja iz svojega lastnega semena)Kratko in jedrnatoVI. Kako moramo postopati, da hkrati opravimo več nalog(kar naj bo skupaj, ustvarja skupaj, cvet z listom, sad z lupino itd)

Glavno pravilo (vzgojo mladine uredimo tako, da bo rodilo več kot en sad) Pet posebnih pravil

- besede s stvarmi in obratno (gostobesedne in dolgovezne knjige so nekoristne)

- branje in pisanje hkrati- urjenje sloga, razuma in jezika mora biti istočasno- učenje in poučevanje mora biti med seboj povezano- resne stvari je treba povezovati z zabavnimi

VII. Kako je mogoče v vsem napredovati postopno(sonce dela vse po določenih stopnjah, tako da eno izhaja iz drugega samo po sebi)Treba je napisati knjige z navodili za učiteljeVIII. Kako se je mogoče izogniti oviram(sonce ne ustvarja nič nekoristnega in nepotrebnega)Izločimo:

nepotrebno, kakor je večina stvari v poganskih knjigah tuje (kakor so učencem tuji nekateri predmeti) ne spuščajmo se preveč v podrobnosti

Metoda poučevanja posameznih znanstvenih področij znanje je gledanje z duhom in zahteva isto kakor gledanje z očmi kako je treba skrbeti, da ostane duhovno oko čisto in bistro (da se naš duh ne

ukvarja z nepotrebnimi, nekoristnimi in praznimi stvarmi) kako mu je treba približati predmete (da naše ogledalo dobro sprejema, je

pomembno da postavimo trdne in jasne predmete) spoznavati moramo z opazovanjem trije razlogi za to pravilo:

- spoznavanje se začenja preko čutil- čutila zagotavljajo spoznavanje- spoznavanja se vtisnejo v spomin preko čutil

kaj zahteva metoda prikazovanja (da kako stvar dobro in pravilno vidimo, jo postavimo pred oči, ne predaleč, ne od strani, ne narobe ali poševno, tako da zajamemo cel predmet, premerimo cel predmet od začetka do konca, ostanemo pri njem dokler ne dojamemo vsega po njegovih značilnostih)

vsako stvar pojasnimo z zgledom

devet pravil za poučevanje:- kar je treba vedeti, se je treba učiti- učiti se je treba tako, kakor je stvar v resnici in kako jo lahko uporabimo

14

- učiti se moramo naravnost, brez ovinkov- učimo se stvari tako, kakor so in kakor nastajajo (vzročna povezanost)- obravnavano snov predstavimo najprej v celoti, nato po delih- vse dele predmeta moramo preučiti glede na določenost, položaj in

povezanostjo z drugimi deli- vse stvari je treba učiti zapovrstjo, naenkrat samo eno- pri vsaki stvari se ustavimo tako dolgo, dokler je popolnoma ne razumemo- razlike med predmeti je treba dobro označiti, da je znanje jasno in temeljito

Metoda razvijanja veščin veščinam je treba nameniti več pozornosti kakor znanostim pogoji za razvijanje (zgled ali ideja, ki jo imamo pred očmi ko hočemo kaj

ustvariti, snov ali čemur damo novo obliko, orodje, s katerim izdelujemo) zahteve za izvajanje veščin (pravilna uporaba, spretno vodstvo in pogosto

urjenje) enajst pravil za to:

- učenec se vsega nauči s samim delom- kar je treba delati moramo imeti pravilo in določeno obliko- uporabo orodja se učimo z delom- urjenje (vajo) začenjamo vedno s posameznim delom- začetniki naj najprej vadijo na znani osnovi- primerjanje, sklepanje in posnemanje poteka po točno določenem vzorcu- zgledi za to kar delamo naj bojo čim bolj popolni- prvi poskus posnemanja naj bo kar se da natančen- učitelj naj napako popravi takoj po predpisih (pravila in izjeme)- nauk o veščinah sestoji iz sinteze in analize- vaje je treba tako dolgo nadaljevati, dokler učenci ne obvladajo veščine

Metoda poučevanja jezikov ali se je treba učiti vsakega jezika do popolnosti (le po potrebi) jezikov se ne smemo učiti brez stvari iz istih knjig se lahko učimo stvari in jezika popolno znanje jezika ni nikomur potrebno otroci naj delajo tisto, kar je zanje primerno osem pravil za učenje jezikov:

- vsakega jezika se je treba učit posebej- vsakemu jeziku je potrebno odmeriti ustrezen čas- vsakega jeziki se je treba učiti bolj s praktično uporabo, kot s pravili- pravila naj pomagajo praksi in utemeljujejo uporabo- jezikovna pravila morajo biti slovnična, ne filozofska- za pravila za novi jezik uporabimo normo (vodilo) že znan jezik (ugotavljamo

razliko)- vsak nov jezik je treba vaditi na že znani učni snovi- vse jezike lahko učimo po isti metodi (s prakso)

15

potrebe kažejo, da se je treba popolnoma naučiti dveh jezikov, in sicer v štirih stopnjah (obdobjih)- otroško – govorijo kakor koli- deško – govorijo tekoče- mladeniško – govorijo lepo- moško, zrelo – govorijo zanesljivo

zakaj tako (saj le tako postopoma pravilno napredujemo) za učenje jezika so potrebni štirje učbeniki

- veža (za otroški govor)- vhodna vrata (vse besede, ki se uporabljajo v določenem jeziku)- palača (različni pogovori o vseh stvareh, različni stavki in fraze)- zakladnica (klasični pisatelji sami)

pomožne knjige (da se učbeniki lažje uporabljajo)

Metoda moralne vzgoje o čemer smo doslej govorili, je samo uvod, najpomembnejše šele sledi: To sta

moralnost in pobožnost šestnajst pravil za vzgojo moralnosti

- v duše mladih moramo vcepljati vse vrline brez izjeme- glavne vrline: modrost, zmernost, hrabrost (možatost) in pravičnost- modrost se črpa iz dobrega pouka- zmernost (v jedi, v spanju, v delu, v govorjenju) čez vso učno dobo- hrabrosti se učijo tako, da premagujejo sami sebe- pravičnost, če nikogar ne žalijo, varujejo pred lažjo- potrebna odkritosrčnost in preprostost, ter vztrajnost pri delu- plemenita odkritosrčnost, če se družimo s spodobnimi ljudmi- vztrajnosti pri delu se naučijo, če neprenehoma kaj delajo- vrlina, da pomagajo drugim- vzgoja kreposti in vrlin naj se začne že zelo zgodaj- vrlin se naučimo, če trajno delamo dobro in pošteno- starši, učitelji in sošolci naj bodo za zgled urejenega življenja- zgledom je potrebno dodati predpise in pravila za življenje- otroke varovati pred slabo družbo- ker vseeno lahko prezremo kaj slabega, je potrebna disciplina

Metoda za vzgojo k pobožnosti kaj je pobožnost (po veri in verovanju pomeni, da zna naše srce povsod iskati

Boga) trojni vir, iz katerega se napajamo, je storjena, napisana ali navdihnjena božja

beseda (trije viri so sveto pismo - božja beseda, svet - božja dela, in mi sami) trije načini, kako črpati pobožnost iz teh treh virov, so:

- premišljevanje (meditacija, da premišljujemo o božjih delih, besedah in dobroti)

- molitev (stalno povzdigovanje duše in srca k Bogu)

16

- izpraševanje vesti (premišljevanje, koliko smo napredovali v pobožnosti zaradi skušnjav)

metoda pobožnosti je izražena v enaindvajsetih pravilih:- da vcepimo pobožnost, je treba začeti že zelo zgodaj- takoj ko otroci začnejo uporabljati oči, roke, noge, naj se naučijo

povzdigovati roke proti nebu in izgovarjati ime Boga in Kristusa- naučiti, da nismo na zemlji zaradi sedanjega življenja- na tem svetu moramo delati predvsem tako, da se pripravimo na večno

življenje- ko se ljudje selijo iz tega sveta gredo v večnost z Bogom ali v pekel- srečni so le tisti, ki si uredijo življenje tako, da postanejo vredni, da gredo k

Bogu- k Bogu gredo tisti, ki živijo po božjem zakonu- z Bogom hodijo tisti, ki ga imajo pred očmi, se ga bojijo in izpolnjujejo

njegove zahteve- vse kar se dogaja z njimi, bodo prenašali na Boga- naj se največ ukvarjajo s tem, kar neposredno vodi k Bogu- sveto pismo naj bo alfa in omega za vse krščanske šole- kar se učimo iz svetega pisma, naj se nanaša na vero, ljubezen in upanje- vere, ljubezni in upanja se učimo v praksi- to bomo otroke naučili, če jih trdno naučimo verovati v vse, kar je Bog

razodel, delati vse, kar zapoveduje in upati v vse, kar obljublja- znanost, umetnost, jezike itd., učimo kot nekaj svetemu pismu podrejenega- službo božjo kar najvestneje opravljati navznoter in navzven- navajati na zunanja dela, ki jih Bog zaukazuje- razumeti cilje dobrih božjih del in sodb- najzanesljivejša pot v življenju je pot križa- mladina se ne sme na noben nasproten zgled- vendar nismo popolni po naravi, ato je pomembno da napredujemo

Če želimo reformirati šolo po krščanskih merilih, moramo iz nje odstraniti poganske knjige ali pa jih uporabljati previdneje kot doslejRazlogi, zaradi katerih je treba brezbožne knjige odstraniti iz šol ter vpeljati svete knjige

- naši otroci so rojeni za nebesa in prerojeni po sv.Duhu- Bog pokazal šolo v svetiščih in samega sebe postavil za učitelja- Božji glas najsvetlejša luč za naš razum- Bog je svojemu ljudstvu prepovedal nauk in običaje poganov- če se je ljudstvo oddaljilo od njega, mu je očital le zaslepljenost- Cerkev ni nikoli zahtevala drugih šol kot tiste, ki je osnovana na božji besedi- Če se je Cerkev oddaljila os virov Izraela, je to bil pogosto povod za odpadništvo

in zablode- Nam ne dopuščaš našega krščanskega dostojanstva, da bi se zavrgli in ponižali- Bog prepovedal ostanke poganstva in kaj je zadelo tiste, ki se niso menili za

njegove grožnje

17

Poganske knjige so malikiZgled naj bodo Efešani (sežgali vse škodljive knjige)

O šolski discipliniUpoštevati je treba troje

- smoter discipline- zakaj moramo zahtevati disciplino pri učencihKako je treba učence spodbujati k učenjuIn zakaj tako- zgled discipline je nebeško sonce

O štiristopenjskem izobraževanju mladineZa celotno človekovo izobrazbo je potrebno vse mladostno obdobje, tj. vse do štiriindvajsetega letaTo obdobje izobraževanja je treba razdeliti v štiri stopnje

- za otroška leta je šola materino naročje (hiša)- za deška leta je šola osnovna ali ljudska- za mladeniško dobo je šola latinska ali gimnazija- za moško dobo je šola akademija ali potovanja

Različnost šol po obliki učenja

Ideja materinske šoleNajprej je treba spoznati osnove stvariSeznam znanj, ki jih je treba obravnavati

- metafizika- fizika- optika- astronomija- zemljepis- kronologija- zgodovina- aritmetika- geometrija- statika- mehanika- dialektika razuma- otroška gramatika (slovnica)- začetek retorike- poezija- osnove glasbe- prvi nauki ekonomije- politika- naravoslovje (etika)- religija in pobožnost

Korist od tako vzgojene mladine

18

Zakaj ni mogoče ničesar natančno predpisati (zaposleni starši se težko držijo reda, in razum pri otrocih se razvija neenakomerno)Obstajata dva dobra pripomočka:

- navodilo za materinsko šolo- slikanica

Ideja ljudske (osnovne) šoleOsnovna šola mora biti pred latinskoNamen in cilji osnovne šole (naučiti tega, kar se potrebuje za vse življenje)

- gladko brati- pisati natančno in pravilno- računati- meriti- peti melodije- na pamet peti psalme in hvalnice- katekizem in svetopisemske zgodbe- pouk o morali- narodno gospodarstvo in politika- zgodovina- kozmografija (popis sveta)- rokodelstvo

Za dosego tega cilja potrebujemo:- razrede- knjigeknjige posameznih razredov obsegajo isto učno snov, razlikujejo pa se po oblikiučna snov mora biti prilagojena otrokovi razvojni stopnjiknjige morajo biti vabljivo opremljenestrokovni izrazi morajo biti v materinščini- dobro metodo s štirimi pravili: (štiri ure pouka, dopoldanske razumu,

popoldanske ročnim vajam, dopoldan teorija, popoldan utrjujemo z prakso)Učenci naj prepisujejo knjigeNa tej stopnji je treba vključiti učenje tujih jezikov

Zasnova latinske šoleCilji:

- slovnica- dialektika- govorništvo ali retorika- aritmetika- geometrija- glasba- astronomija- fizika- zemljepis- kronologija

19

- zgodovina- etika- teologija

Pot do učnih smotrov je šestrazredna šola (+ pouk zgodovine)- 1. razred gramatike (izvleček iz biblijske zgodovine)- 2. razred fizike (prirodopis)- 3. razred matematike (zgodovina veščin, umetnosti, izumov)- 4. razred etike (zgodovina etike)- 5. razred dialektike (zgodovina obredov, običaji narodov)- 6. razred retorike (obča zgodovina)

O akademijiTri želje v tem smislu

- Splošen študij (univerzalen), vse vede, vse človeške modrosti- Uporaba lažjih in zanesljivejših metod, temeljita izobrazba- Javno odlikovanje tistih ki dosežejo cilj

O šoli za šole, njen končni cilj in korist (collegium didacticum)

O natančni splošni ureditvi šol Umetnost poučevanja naj se po zanesljivosti in ličnosti približa tiskarski veščini Prednost tiskanja pred rokopisom Nova metoda pred dosedanjo

Kaj je potrebno, da se univerzalna metoda prične uporabljatiDobre zamisli se vedno ne uresničijoPotrebno je združenje učiteljevPotrebna je zaščita, pomoč in ugled državeProšnje (strašem, učiteljem, učenjakom, teologom in politični oblasti

Zaključek: Kakor sem že v uvodu povedala, sem hotela s to seminarsko predstavit delo Komenskega, ki je s knjigo Velika didaktika naredil revolucijo v takratnem šolstvu in načinu poučevanja. Naredil je didaktiko kot univezalno umetnost, kako vsakogar naučiti

20

vsega, kako narediti šolo, po kateri bi vsi hrepeneli in seveda z izobrazbo človeka približat Bogu, da si bo lahko na tem svetu ustvaril tako življenje, da bo vreden večnega. Veliko didaktiko je namenil staršem, da bodo vedeli kako vzgajati otroke, učiteljem, da bi spoznali umetnost poučevanja, učencem, da bi se z igro in veseljem učili, državi, saj temelji na dobro vzgojeni mladini, Cerkvi, da nebi ostala brez izobraženih učiteljev, ter na koncu nebesom, saj z izobrazbo vzgajamo duše, ki se bodo lažje rešile teme in si zaslužile večno življenje v onostranstvu

Sklep: Čeprav je Komenski prišel do pravilnih zaključkov, nebi smel človeka primerjat z naravo, saj je človek družbeno, socialno bitje. Čeprav smo tudi sami iz narave in imamo skupne značilnosti z vsemi živimi bitji, nam je dodeljen razum, kar pa je vsem jasno, da obrača svet. Tudi biološke zakonitosti ne smemo enačit s psihološkimi, saj je vsak človek edinstven primerek obojega. Ne strinjam se npr. z njim, da bi morali iz šol odstranit poganske knjige, saj ima vsak pravico in je sposoben sam presojat o tem kar je prav in kaj narobe in v kaj verjame, saj ga s tem na koncu le omejujemo, v najslabsem primeru pa lahko dosežemo tudi kontraefekt. Drugače pa je didaktika zelo nazorno opisana in želja Komenskega po ustanovitvi popolne šole, ki izobrazi popolnega človeka, čeprav utopična, pa vendar revolucionarna ideja, je knjiga fantastični pripomoček še danes, da nas opomni, kako bi morali ravnati, da bi bil svet in življenje na njem dosti boljše

Literatura:- Komensky, J.A. (1995). Velika didaktika. Novo mesto: Pedagoška obzorja

21

22