vedez.dzs.sivedez.dzs.si/datoteke/NIT 4 - LP - 2014.docx · Web viewŽELJKA LIČAN ADAMČIČ, prof. LETNA PRIPRAVA: NARAVOSLOVJE IN TEHNIKA 4. RAZRED (posodobljen UN, nelektorirano

ŽELJKA LIČAN ADAMČIČ, prof.

LETNA PRIPRAVA: NARAVOSLOVJE IN TEHNIKA 4. RAZRED (posodobljen UN, nelektorirano besedilo)

učbeniški komplet Raziskujemo in gradimo 4 (avtorji: D. Skribe Dimec, A. Gostinčar Blagotinšek, Franko Florjančič), DZS 2014

CILJI PO SKLOPIH VSEBINA+(učbenik, delovni

zvezek str.)

ČASOVNA RAZPOREDITEV

PREVERJANJE IN OCENJEVANJE

SNOVI IN NJIHOVE LASTNOSTI1

Učenci znajo:• razvrstiti, uvrstiti in urediti snovi po njihovihlastnostih (gnetljivost, stisljivost, trdota,gostota),prikazati, da se zmesi lahko ločijo na različnenačine in da nekatere zmesi težko ločimo nasestavine,• opisati primere mešanja in ločevanja snovi vnaravi,• dokazati, da segrevanje in ohlajanjepovzročata spremembe lastnosti snovi,• pojasniti povezanost lastnosti snovi z njihovouporabo,

U 98- 118 Snovi in njihove lastnosti

DZ- 70- 93:Snovi so različneKako pomagati pepelkiKaj naj oblečemTriki z magneti

Trdne snovi, kapljevine in plini:

September,Oktober

17 ur

PISNO OCENJEVANJE ZNANJA: LASTNOSTI SNOVI, SHRANJEVANJE SOVI, MAGNET (oktober)

1 Zaporedje obravnave vsebin je odločitev učitelja in v tem primeru ni enako kot v učbeniku in delovnem zvezku.




• razložiti pomen simbolov za označevanjenevarnih snovi ter jih prepoznati na izdelkihza vsakdanjo rabo (jedko, vnetljivo, strupeno,nevarno za vodno okolje idr.),• pojasniti tehnične in tehnološke lastnostigradiv (npr: trdnost, propustnost, cepljivost,gnetljivost),• utemeljiti uporabo različnih posod inprostorov za shranjevanje in transport snovi(npr. steklenice, zabojniki),• privlačne in odbojne sile,• raziskati možnosti uporabe magnetov,• prikazati, da lahko jeklene predmetenamagnetimo,• dokazati, da so med magnetom inželezom privlačne sile ter med magnetiprivlačne in odbojne sile,• raziskati možnosti uporabe magnetov,• prikazati, da lahko jeklene predmetenamagnetimo.

• trdota, plastičnost,

prožnost, cepljivost,EKSPERIMENTALNO DELO -gnetljivost, stisljivost, trdota,gostota

Magnetne lastnosti snoviEKSPERIMENTALNO DELO -med magneti soprivlačne in odbojne sile

KOMPAS- IZDELEK

PREMIKANJE, PREVAŽANJE IN PRENAŠANJEUčenci znajo: U 20- 36 Premikanje, November




• ugotoviti različne načine premikanja teles,• prikazati, da se telesa navzdol premikajozaradi teže (sile),• dokazati sile, ki delujejo med telesi ob dotiku(trenje) in na daljavo (magnetna, električna),• izdelati in preizkusiti model vozička terpredlagati izboljšave,• ugotoviti podobnosti in razlike med gibanjemnekaterih živali in gibanjem človeka,• razložiti pomen lastnosti površin glede narazlične načine gibanja (drsanje, tek,• ugotoviti pomen posebnih pravil za promet,• utemeljiti pomen ustrezne opreme zarazlične načine gibanja,• pojasniti, da je za varnost prometapomembno, da so udeleženci v prometu pozorni na druge.

prevažanje in prenašanje

DZ 16- 29:Ali jo težko prenašaš?Najprej po štirih, naprej po dvehRad bi varno vozil koloBolha skače najbolje

Sile ob dotiku in sile na daljavo

VOZIČEK- IZDELEK varnost pri gibanju/v prometu (OSNOVE, VEČ PRI KOLESARSKEM V 5. r)

12 ur

USTNO OCENJEVANJE IZDELAVA IZDELKA IN NJEGOVA UPORABA(november)

GIBANJE ZEMLJEUčenci znajo:• odkriti povezanost nastanka dneva in noči zvrtenjem Zemlje okoli njene osi,• dokazati, da se dan zvezno prevesi v noč inda je vmes mrak,• razložiti, zakaj se dan in noč razlikujeta po

U 120- 126 Gibanje zemlje

DZ 94- 98:Dan in noč, noč in danPredstava v senčnem December




osvetljenosti,• dokazati, da telesa vidimo, če svetlobaprihaja od njih v naše oči,• razložiti soodvisnost lege svetila inosvetljenega predmeta glede na velikost inlego sence, prikazati, da se svetlobni žarki iz svetila širijonaravnost in na vse strani,

ELEKTRIKAsestaviti preprost električni krog in razložitipomen posameznih sestavnih delov,• razložiti vlogo električnega stikala velektričnem krogu,• izdelati model električnega kroga,• poiskati in opisati vzroke nesreč pri ravnanjuz električnimi napravami in razložiti načinevarovanja, zaradi varovanja zdravja inživljenja,• opisati porabnike električnega toka v šoli indoma,• ugotoviti koristnost varčevanja z elektriko.

gledališču

U112- 117 Kako deluje žepna svetilka inPozor visoka napetost

DZ 89- 93Kako deluje žepna svetilkaPozor, visoka napetost

SVETILNIK- IZDELEK

TEHNIŠKI DAN:SVETILNIK (ELEKTRIKA, IZDELEK)

12 ur

PRETAKANJE SNOVI




Učenci znajo:• opisati pot vode od zajetja do pipe,• prikazati, da vodovodna pipa krmili vodni tokpo ceveh,• poimenovati in opisati porabnike vode,• ugotoviti lastnosti vode za pitje in pojasnitinevarnosti pitja onesnažene vode,• opisati rezervoar (zbiralnik, hram), razložitinjegov namen in ga izdelati,• razložiti, kaj je litje,

• izdelati model mlinčka (vodnega kolesa) izrazličnih gradiv,• pojasniti pomen sklenjenega cevjacentralnega ogrevanja ter vode, ki v njemkroži in prenaša toploto,• ugotoviti razlike med pretakanjem tekočin pokoritih in ceveh,• dokazati, da tekoča voda lahko kaj poganja,• skicirati, oblikovati in graditi modele cevja inkorit,

U 38- 48 Pretakanje snoviDZ 30- 36:Kako do vode,Zunaj brije mrzel veter

NARAVOSLOVNI DAN:RIŽANA

IZDELEK- MLINČEK

DELO NA TERENU-blok ura KURILNICA

Januar, februar

16 ur

USTNO OCENJEVANJE ZNANJA: VODA+ IZDELOVANJE IZ PAPIRJA IN LESA




PROSTORI ZA BIVANJE IN GIBANJE• graditi modele zgradb na podlagi skice in jihprimerjati z zgradbo iz ožjega in širšegaokolja,• izdelati uporabne predmete iz različnihpapirnih gradiv s tem, da uporabljajo različnenačine spajanja gradiv,• presojati ustreznost končnega izdelka,• uporabljati lesna gradiva pri izdelavi modelovin maket,• brati načrt in ga udejanjiti.

• utemeljiti pomen ločenega zbiranjaodpadkov,• razložiti škodljivost divjih odlagališč invrednotiti pomen urejenih odlagališč,• dokazati, da se odpadki lahko uporabljajo kotsurovine (organski odpadki, papir, plastika,kovine),

U 6- 18 Prostori za bivanje in gibanje

DZ 6- 13:Kamen na kamen palačaHišica iz kartonaGradimo iz lesa

VAROVANJE OKOLJA,EKOLOGIJA




• poznati nevarne odpadke, ki spadajo naposebna odlagališča (baterije, zdravila,barvila idr.),

KAKO DELUJE ČLOVEŠKO TELO

Učenci znajo:• pojasniti, da so ljudje in tudi vsa druga živabitja zgrajena iz celic,• utemeljiti, da okostje (s sklepi) in mišiceomogočajo gibanje telesa,• dokazati, da se mišice skrčijo in sproščajo,• opisati pomen hrane in razložiti, kaj sedogaja s hrano v človeškem telesu,• utemeljiti pomen zdravih zob in osebnehigiene pri preprečevanju bolezni,• razložiti osnovni pomen krvi,• pojasniti, da teče kri po žilah, da jo poganjasrce in da je krvožilje sklenjeno,

U 50- 72 Kako deluje človeško telo

DZ 37- 56Zakaj lahko hodimNe gre vse ven, kar pride notriKoliko utripov v življenjuDiham tudi, ko spimKako spoznavam svetTo mi gre pa na živce

Marec, april

24 ur

PISNO OCENJEVANJE ZNANJA: ČLOVEŠKO TELO(april)




• meriti frekvenco srčnega utripa,• načrtovati in izvajati preprosto raziskavo, skatero ugotavljajo, kako se spreminja srčniutrip s telesnim naporom,• risati, brati in razložiti grafični prikaz (npr.histogram),• opisati dihalno pot,• razložiti, da se v pljučih izmenjujeta dihalnaplina (ogljikov dioksid in kisik) ter razliko vsestavi vdihanega in izdihanega zraka,• s svojimi besedami povedati, da je kisikpotreben, da se v celicah sp izločalasprošča energija, kije shranjena v hrani,• vrednotiti škodljive posledice kajenja,• razložiti pomen izločanja vode z nerabnimisnovmi iz telesa in vlogo ledvic pri tem,• dokazati, da so čutila sprejemniki podatkovin da omogočajo razlikovanje zunanjihdražljajev po vrsti in količini,• opisati, kako potujejo odzivi čutil po živcih vmožgane in pojasniti osnovni pomenmožganov,• pojasniti, da živčevje uravnava delovanjetelesa in da morajo za normalno delovanjetelesa usklajeno delovati vsi njegovi deli,

Osnovna zgradba in delovanje človeškegatelesa

• okostje

• gibala

• osebna higiena

• srce, kri in žile

• dihala,• prebavila,• čutila(eksperimentalno delo- čutila) in• živčevje




• utemeljiti, da so posledice uživanja drog,alkohola in nekaterih zdravil lahko tudi hude(smrtno nevarne),

KADILNA NAPRAVA- IZDELEK (skupinski izdelek)

RAZNOLIKOST V NARAVI

Učenci znajo:• razvrstiti živa bitja v skupine po skupnihznačilnostih,• opredeliti vrsto kot osnovno enoto zarazvrščanje in da so glavne skupine živih bitijkraljestva,• prepoznati najpogostejše vrste rastlin, živaliin gliv v neposrednem okolju,• razložiti zunanjo zgradbo rastlin,• razlikovati med rastlinami s cvetovi in

U 74- 96 Raznolikost v naravi

DZ 57- 69:Koliko kraljestevŽivalsko kraljestvoRastlinsko kraljestvoKraljestvo gliv

3 kraljestva

Maj

13 ur




rastlinami brez cvetov,• prepoznati najpogostejše drevesne ingrmovne vrste, ki rastejo v ožjem okolju (polistih, cvetovih in plodovih),• prepoznati les najpogostejših drevesnih vrst vožjem okolju,

• razložiti zunanjo zgradbo živali,• razlikovati med nevretenčarji (polži, školjke,žuželke, pajki, kolobarniki) in vretenčarji(ribe, dvoživke, plazilci, ptiči in sesalci),• povezati zunanji videz živali z njenimnačinom življenja, spolom, okoljem ipd.

glive

mahovi, praprotnice, semenke:

rastline s cvetovi in brez cvetov

drevesne in grmovne vrste v ožjem okolju

NARAVOSLOVNI DAN:KRALJESTVO RASTLIN

živali

PISNO OCENJEVANJE ZNANJA: ŽIVALI, RASTLINE, GLIVE- OSNOVNE ZNAČILNOSTI, DELITEV (maj)

USTNO OCENJEVANJE ZNANJA: ŽIVALGOV. NASTOP- ŽIVAL(maj, začetek junija)




RAST IN RAZVOJ

Učenci znajo:• razložiti, da se živa bitja spreminjajo zaradirasti in razvoja,• utemeljiti, da so lastnosti živih bitij odvisneod dednosti in okolja,• ugotoviti, da so živa bitja prilagojena naokolje, v katerem živijo, in da se do določenemere lahko prilagajo spremembam v okolju,• prikazati, da je bilo nekoč na Zemlji življenjedrugačno od današnjega,• prikazati, da je večja podobnost medsorodniki kot med nesorodniki,• ugotoviti skupne značilnosti ljudi ter dednopogojene razlike, po katerih se razlikujejoskupine in posamezniki,• spremljati spremembe v osebni rasti inrazvoju (masa, višina),• opisati puberteto in spremembe v spolnemrazvoju pri dekletih in fantih,• pojasniti, kako ljudje razlagajo različnost.

U 88 Raznolikost v naravi

DZ 64Niti dva nista enakaIz majhnega zraste veliko

rast

razvoj,

prilagoditve

Junij

11 ur




Zaporedje vsebin v letni pripravi ni enako kot v učbeniku in delovnem zvezku.

STANDARDI OCENJEVANJE MINIMALNI

SNOVI

Učenec:• zna opredeliti lastnosti snovi in jih razvrstiti glede na njihove lastnosti (gnetljivosti, stisljivosti,trdoti idr.),• zna povezati lastnosti snovi z njihovo uporabo in načini obdelave,• pozna lastnosti magnetov (privlačnost, odbojnost),• ve, da nekatere snovi (kovine) prevajajo električni tok, nekatere pa ne,• zna razložiti na primerih pomen praktične uporabnosti električnega toka in magnetov,• ve, da se pri segrevanju in ohlajanju lastnosti snovi spreminjajo,• pozna pomen simbolov za označevanje nevarnih snovi in zna ustrezno ravnati z njimi,• zna razložiti posledice neustreznega ravnanja z nevarnimi snovmi,• pozna pomen ločenega zbiranja odpadkov in nevarnost divjih odlagališč,• zna zgraditi model preproste stavbe iz sestavljank in različnih gradiv in ob tem varno uporabljatiorodja,• zna skicirati preproste predmete in brati preproste načrte,




• ve, da se snovi, glede na njihove lastnosti, shranjujejo in prevažajo v različnih posodah, • pozna agregatna stanja vode ter njihove lastnosti,• pozna, poimenuje in opiše procese pri kroženju vode v naravi,• pozna pomen vode za živa bitja in razloži posledice omejenosti vodnih zalog,

SILE IN GIBANJA

Učenec:• pozna vzroke za gibanje teles,• zna izdelati in preizkušati model vozička ter predlagati izboljšave,• opiše spremembe, ki so povezane z gibanjem Zemlje okoli svoje osi (dan, noč, mrak, senca),• zna utemeljiti spremembe, ki so povezane z gibanjem Zemlje,• ve, da telesa vidimo, če svetloba prihaja od njih v naše oči,• pozna vzroke za spreminjanje velikosti in lege sence.

POJAVI

Učenec:• ve, da je cevje centralnega ogrevanja sklenjeno, da voda v njem kroži in prenaša toploto




oziroma energijo,• pozna in razume delovanje centralnega ogrevanja,• zna skicirati, oblikovati, graditi modele cevja in korit,• zna sestaviti preprost električni krog z žarnico, ploščato baterijo in stikalom ter opiše delovanje, • zna sestaviti električni krog in razloži pomen in delovanje posameznih sestavnih delov,• pozna pomen pazljivega ravnanja z električnimi napravami,• zna razložiti vzroke in posledice nesreč nepazljivega ravnanja z električnimi napravami,• razloži na primeru, da tekočine tečejo zaradi višinske razlike ali razlike v tlaku,

ČLOVEK

Učenec:• ve, da so ljudje in tudi vsa druga živa bitja zgrajena iz celic,• opiše osnovno zgradbo in razume osnove delovanja človeškega telesa,• zna pojasniti pomen in delovanje človeškega telesa, • ve, da je večja podobnost med sorodniki kot med nesorodniki,• zna spremljati in opisati spremembe v osebni rasti in razvoju,• spoštuje različnost med ljudmi in to pokaže s svojim ravnanjem.




ŽIVA BITJA

Učenec:• ve, da živa bitja razvrščamo v skupine glede na skupne značilnosti,• prepozna osnovne značilnosti nekaterih večjih skupin rastlin (npr. cvetnice, mahovi,praprotnice) in živali (nevretenčarji (polži, školjke, žuželke, pajki, kolobarniki) in vretenčarji(ribe, dvoživke, plazilci, ptiči in sesalci)),• pozna in poimenuje najpogostejše rastline, živali in glive v neposrednem okolju,• zna razlikovati živa bitja po zunanji zgradbi, prehranjevanju in po življenjskem okolju, • ve, da so živa bitja prilagojena okolju, v katerem živijo,• zna razložiti, kako v rastlinah nastaja hrana (fotosinteza),• zna pojasniti pomen prehranjevalnih spletov za ravnovesje v naravi,

NARAVOSLOVNI IN TEHNIČNI POSTOPKI IN SPRETNOSTI

Učenec zna:• natančno in sistematično zaznavati/opazovati s čim več čutili,• meriti oziroma uporabljati merilne pripomočke (meter, tehtnica, termometer, merilni valj,manometer idr.),• razvrščati (sam določa merila), uvrščati in urejati (npr. zaporedje dogodkov),• delati z viri: informacije pridobiti, jih uporabiti in biti do njih kritičen,• prikazati in brati podatke iz grafičnih zapisov (prikaz s stolpci in vrsticami, figurni prikaz in črtičniprikaz,)• uporabljati veščine eksperimentalnega dela ob izvajanju preprostih poskusov,• načrtovati in izvajati preprosto raziskavo, oblikovati sklepne ugotovitve in poročati,




• načrtovati, skicirati, izdelovati in preizkušati izdelke ter predlagati izboljšave,• uporabljati osnovne obdelovalne postopke za papirna in lesna gradiva , umetne snovi, tankopločevino,• varno uporabljati orodja in pripomočke,• skrbeti za urejenost delovnega prostora.

UČNO GRADIVO: RAZISKUJEMO, GRADIMO 4 (učbenik in delovni zvezek), D. Skribe Dimec, A. Gostinčar, Blagotinšek, F. Florjančič, DZS 2014

PRIPOMOČKI: VELIK ČRTAN ZVEZEK, ŠKATLA S PRIPOMOČKI ZA TEH. IZDELKE- IZOTECH

Documents

vedez.dzs.sivedez.dzs.si/datoteke/NIT 4 - LP - 2014.docx · Web viewŽELJKA LIČAN ADAMČIČ, prof. LETNA PRIPRAVA: NARAVOSLOVJE IN TEHNIKA 4. RAZRED (posodobljen UN, nelektorirano