Varnost in varovanje zdravja pri delu, varstvo okolja in ...lab.fs.uni-lj.si/lasok/index.html/gradivo_jerman... · Ocena tveganja je sistemati čno evidentiranje in prou čevanje

11.3.2013

1

Zveza strojnih inženirjev Slovenije – Seminar:

Priprava na osnovni in dopolnilni strokovni izpit iz strojne stroke

doc.dr. Boris Jerman , univ.dipl.inž.str.

Varnost in varovanje zdravja pri delu, varstvo okolja in požarna varnost

Temeljna izpitna vprašanja in odgovori za:(I) ODGOVORNE PROJEKTANTE, (II) VODJE DEL, (III) VODJE POSAMEZNIH DEL

Vsebuje:A) SPLOŠNI DELB) POSEBNI DEL

Zveza strojnih inženirjev Slovenije – Seminar:

Priprava na osnovni in dopolnilni strokovni izpit iz strojne stroke

Varnost in varovanje zdravja pri delu, varstvo okolja

in požarna varnost

doc.dr. Boris Jerman , univ.dipl.inž.str.

pisarna: FS - 414telefon: 01/4771-414

e-naslov: [email protected]

prosojnice: http://lab.fs.uni-lj.si/lasok/index.html/ (•••• Strokovni izpit)

A) SPLOŠNI DEL

11.3.2013

2

A. SPLOŠNI DELSklop A - IZPITNA VPRAŠANJA (1/2):

A. SPLOŠNI DELSklop A - IZPITNA VPRAŠANJA (2/2):

11.3.2013

3

1. Zakon o varnosti in zdravju pri delu ZVZD-1 (Ur. l. RS št. 43/2011);2. * Pravilnik o načinu izdelave izjave o varnosti z oceno tveganja (Uradni list RS, št.

30/2000), ki od 30.11.2011 ni več v veljavi *;3. Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri

delu (Uradni list RS, št. 100/2001, 39/2005, 53/2007, 102/2010);4. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (Ur.l. RS, št. 101/2004);5. Pravilnik o osebni varovalni opremi (Ur.l. RS, št. 29/2005; Ur.l. RS, št. 23/2006);6. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih

(Ur.l. RS, št. 89/1999; Ur.l. RS, št. 39/2005);7. Pravilnik o varnosti in zdravju pri delu s slikovnim zaslonom (Ur.l. RS, št. 30/2000; Ur.l.

RS, št. 73/2005);8. Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev (Ur.l. RS, št. 87/2002 (29/2003

popr.); Ur.l. RS, št. 124/2006);9. Pravilnik o organizaciji, materialu in opremi za prvo pomoč na delovnem mestu (Ur.l. RS,

št. 136/2006; Ur.l. RS, št. 61/2010-ZRud-1 (62/2010 popr.));10. Zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov (ZOUTI) – (Ur.l. RS, št. 57/1996; Ur.l.

RS, št. 104/2001 Odl.US: U-I-141/97-12, 119/2002, 26/2003-UPB1, 101/2005, 17/2006-UPB2, 60/2007, 93/2007-UPB3, 27/2009 Odl.US: U-I-218/07-8)

Literatura

Literatura

11. Pravilnik o pogojih, ki jih mora izpolnjevati kadilnica (Ur.l. RS, št. 80/2007; Ur.l. RS, št. 90/2010);

12. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) (Ur.l. RS, št. 42/2002; Ur.l. RS, št. 79/2006-ZZZPB-F, 46/2007 Odl.US: U-I-45/07, Up-249/06-22, 103/2007, 45/2008-ZArbit, 83/2009 Odl.US: U-I-284/06-26);

13. Pravilnik o sporočanju podatkov za kemikalije (Ur.l. RS, št.104/2003&73/2007);14. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih

(Ur.l. RS, št. 89/1999; Ur.l. RS, št. 39/2005);15. Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih1)

(Ur. l. RS št. 83/05 ); (1) ... Katerokoli delovišče, na katerem se izvaja gradbena ali vzdrževalna dela.)

16. Pravilnik o pogojih in postopku za pridobitev dovoljenja za delo za opravljanje strokovnih nalog varnosti pri delu (Ur.l. RS, št. 42/2003);

17. Pravilnik o opravljanju strokovnega izpita iz varnosti in zdravja pri delu (Ur.l. RS, št. 35/2004);

18. Direktivi 92/57/EC o izvajanju minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtev na začasnih ali premičnih gradbiščih, z dne 24. junija 1992 (osma posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS);

19. SIST EN 13779:2007. Prezračevanje nestanovanjskih stavb - Zahtevane lastnosti za prezračevalne naprave in klimatizirne sisteme.

20. SIST EN 1822:2009. Visoko učinkoviti zračni filtri (EPA, HEPA, ULPA); 1. do 5. del.

11.3.2013

4

Literatura

21. SIST EN 12599: 2012. Prezračevanje stavb – Preskusni postopki ter merilne metode za predajo klimatskih in prezračevalnih sistemov

1. Čemu služita ocena tveganja in izjava o varnosti

• Nevarnost je možen vir škode (poškodbe ali zdravstvene okvare delavca).• Nevarno stanje je stanje, ko je oseba izpostavljena vsaj eni nevarnosti.• Tveganje (zaradi neke nevarnosti) je kombinacija dveh elementov in sicer:

(1) verjetnosti nastanka škode in (2) največje razsežnosti škode zaradi te nevarnosti.

Izjava o varnosti je listina, s katero delodajalec pisno izjavi, da izvaja vse ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu, glede preprečevanja nevarnosti in tveganja pri delu, obveščanja in usposabljanja delavcev, dajanja navodil, ustrezne organiziranosti ter zagotavljanja potrebnih materialnih sredstev v ta namen. Ocena tveganja je sestavni del izjave o varnosti in je izdelana za vsako delovno mesto oziroma skupine delovnih mest posebej. Izjava o varnosti z oceno tveganja (IoVzOT) je listina, s katero delodajalec določi način in ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. Obveznost delodajalca, da to izjavo izdela ter vsebina izjave je določena v ZVZD-1 (Ur.l. RS, št. 43/2011) [1]. (Vsebina izjave je bila podrobno določena v samostojnem pravilniku [2], ki od 30.11.2011 ni več v veljavi.)

Ocena tveganja je sistematično evidentiranje in proučevanje vsehdejavnikov delovnega procesa, z namenom ugotoviti možne vzroke za nastanekpoškodb pri delu, poklicnih boleznih, bolezni v zvezi z delom in možnostipreprečevanja, odpravljanja in zmanjševanja tveganj.

T=Vnast.škode * Šmax

11.3.2013

5

2. Naštej pravice in dolžnosti delodajalca (1/9)

DOLŽNOSTI:Delodajalec (Dd) mora zagotavljati ViZpD v skladu z IoVzOT zlasti tako, da:– poveri opravljanje nalog varnosti pri delu (VpD) strokovnemu delavcu (SD)*,

izvajanje zdravstvenih ukrepov pa izvajalcu medicine dela (IMD)**;– obvešča delavce o uvajanju novih tehnologij, o nevarnostih za poškodbe in

zdravstvene okvare, ter izdaja navodila za varno delo;– usposablja delavce za varno in zdravo delo;– zagotavlja delavcem OVO in njeno uporabo, če kljub splošnim varnostnim

ukrepom ViZpD ni zagotovljeno;– z obdobnimi preiskavami škodljivosti delovnega okolja preverja ustreznost

delovnih razmer;– z obdobnimi pregledi in preizkusi delovne opreme preverja njihovo skladnost s

predpisi o ViZpD;– zagotavlja varno delovno okolje in uporabo varne delovne opreme.

* ... STROKOVNI DELAVEC = oseba, ki mu Dd poveri opravljanje nalog VpD

**... IZVAJALEC MEDICINE DELA = Pooblaščeni zdravnik = zdravnik specialist medicine dela, ki mu Dd poveri opravljanje nalog zdravstvenega VpD.

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1), Ur.l. RS, št. 43/2011 [1]

2. Naštej pravice in dolžnosti delodajalca (2/9)Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1), Ur.l. RS, št. 43/2011 [1]

SPLOŠNO: Dd zagotavlja ViZpD v skladu z ZVZD-1, drugimi predpisi in smernicami.

TEMELJNA NAČELA:Dd mora:1. zagotoviti ViZ delavcev pri delu. Izvajati mora potrebne ukrepe za zagotovitev

ViZ delavcev ter drugih navzočih oseb, vključno s preprečevanjem, odpravljanjem in obvladovanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev, z ustrezno organiziranostjo in potrebnimi materialnimi sredstvi.

2. posebno skrb nameniti zagotovitvi ViZ nosečih delavk, mladih in starejših delavcev ter delavcev z zmanjšano delovno zmožnostjo ter pri izbiri ukrepov upoštevati posebna tveganja, v skladu s posebnimi predpisi.

3. upoštevati spreminjajoče se okoliščine ter izvajati preventivne ukrepe in izbirati delovne metode, ki bodo zagotavljale izboljševanje stanja ViZpD. Ta prizadevanja morajo biti vključene v vse aktivnosti delodajalca in na vseh organizacijskih ravneh.

11.3.2013

6


Dd mora:4. načrtovati in izvajati promocijo zdravja na delovnem mestu.5. pri načrtovanju delovnega okolja, delovnih postopkov ter uporabe delovne

opreme, OVO in nevarnih kemičnih snovi zagotoviti, da je našteto v skladu z namenom uporabe in da so bili upoštevani vsi vplivi na varno in zdravo delo.

6. pri načrtovanju dela upoštevati duševne in telesne zmožnosti delavcev ter zmanjševati tveganja zaradi delovnih obremenitev, ki lahko vplivajo ViZpD.

7. Če Dd prenese strokovne naloge na področju ViZpD na strokovnega delavca ali zunanjo strokovno službo ter na izvajalca medicine dela, ga to ne odvezuje odgovornosti na tem področju. Tudi obveznosti delavcev glede ViZpD ne vplivajo na načelo odgovornosti Dd.

8. Vse dolžnosti Dd po ZVZD-1 in predpisih, izdanih na njegovi podlagi, so hkrati pravice delavca v zvezi z zagotavljanjem njegove ViZpD.


9. Dd in delavci oziroma njihovi predstavniki se morajo o vprašanjih ViZpD medsebojno obveščati, skupno posvetovati ter soodločati v skladu z ZVD-1 in predpisi o sodelovanju delavcev pri upravljanju.

10.Zagotavljanje ViZpD delavcu ne sme povzročiti finančnih obveznosti, prav tako pa zdravstvene posledice opravljanja dela ne smejo prizadeti delavčeve plače ter posegati v njegov z delom pridobljeni materialni in socialni položaj.

11.Usposabljanje za varno in zdravo delo je sestavni del uvajanja v delo.

11.3.2013

7


DOLŽNOSTI v zvezi z IoVzOT:(1) Dd mora pisno oceniti tveganja, po postopku, ki obsega zlasti:– identifikacijo nevarnosti;– ugotovitev, kdo od delavcev je lahko izpostavljen;– oceno tveganja, v kateri sta upoštevana verjetnost nastanka škode in resnost

možne škode (škoda=poškodba, poklicna bolezen oz. bolezen v zvezi z delom);– odločitev o tem, ali je tveganje sprejemljivo;– odločitev o uvedbi ukrepov za zmanjšanje nesprejemljivega tveganja.(2) Dd mora popraviti in dopolniti oceno tveganja vsakokrat:– ko obstoječi preventivni ukrepi varovanja niso zadostni oz. niso več ustrezni;– ko se spremenijo podatki, na katerih je ocenjevanje temeljilo;– ko obstajajo možnosti in načini za izpopolnitev oz. dopolnitev ocenjevanja.


DOLŽNOSTI v zvezi z IoVzOT:(3) Dd mora po izvedenem ocenjevanju tveganja izdelati in sprejeti IoVzOT v pisni

obliki, ki vsebuje zlasti:– načrt za izvedbo predpisanih zahtev in ukrepov;– načrt in postopke za izvedbo ukrepov v primerih neposredne nevarnosti;– opredelitev obveznosti in odgovornosti odgovornih oseb Dd in delavcev za

zagotavljanje ViZpD.(4) V IoVzOT Dd določi posebne zdravstvene zahteve, ki jih morajo izpolnjevati

delavci za določeno delo, na podlagi strokovne ocene izvajalca medicine dela.(5) V izjavi o varnosti mora Dd k pisni oceni tveganja priložiti zapisnik o

posvetovanju z delavci oziroma njihovimi predstavniki.(5) Dd mora IoVzOT objaviti na običajen način in jo v delu, ki se na njih nanaša,

posredovati delavcem.(6) Dd mora delavcu na njegovo zahtevo omogočiti vpogled v veljavno IoVzOT.

11.3.2013

8


DRUGE DOLŽNOSTI Dd:• sprejeti mora ukrepe za zagotovitev prve pomoči delavcem in drugim ter

ukrepe za sodelovanje s službo nujne medicinske pomoči.• v skladu s posebnimi predpisi mora sprejeti ukrepe za zagotovitev varstva pred

požarom in evakuacijo ter, kadar je to potrebno, ukrepe za sodelovanje z zunanjimi službami za varstvo pred požarom.

• sprejeti mora ukrepe za preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje primerov nasilja, trpinčenja, nadlegovanja in drugih oblik psihosocialnega tveganja na delovnih mestih, ki lahko ogrozijo zdravje delavcev.

• na delovnih mestih, kjer obstaja večja nevarnost za nasilje tretjih oseb, mora poskrbeti za tako ureditev delovnega mesta, ki tveganje za nasilje zmanjša in ki omogoča dostop pomoči. Načrtovati mora postopke za primere nasilja in seznaniti z njimi delavce.

• Dd sme dati v uporabo delovno opremo delavcem le, če je pridobil:– potrebno dokumentacijo, ki zagotavlja njihovo skladnost z bistvenimi

zdravstvenimi in varnostnimi zahtevami;– potrebno dokumentacijo po predpisih o ViZ pri uporabi sredstev za delo.


DRUGE DOLŽNOSTI Dd(nevarne snovi)

• nevarne kemične snovi sme dati v uporabo le, če so opremljene z varnostnim listom, v katerem je proizvajalec oziroma dobavitelj navedel vse varnostno-tehnične podatke, ki so pomembni za ocenjevanje tveganja pri delu, in če so zagotovljeni vsi varnostni ukrepi, ki izhajajo iz varnostnega lista.

• zagotoviti mora varnostni list v slovenskem jeziku in izjemoma v tujem jeziku, v skladu s pogoji, ki jih določa predpis o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij. Kadar je to potrebno, mora zagotoviti prevod varnostnega lista iz prejšnjega odstavka v jezik, ki ga delavec razume.

(resna in neposredna nevarnost))

• takoj mora obvestiti vse delavce, ki so ali bi lahko bili izpostavljeni resni in neposredni nevarnosti, o vrsti tveganja in o varnostnih ukrepih. Z ukrepi in navodili mora delavcem omogočiti, da ustavijo delo in se napotijo na varno.

• ne sme pozvati delavcev na delo, ko še obstaja resna in neposredna nevarnost, razen v izjemnih primerih in iz utemeljenih razlogov.

11.3.2013

9


DRUGE DOLŽNOSTI Dd:• načrtovati mora promocijo zdravja na delovnem mestu ter zanjo zagotoviti

potrebna sredstva, pa tudi način spremljanja njenega izvajanja.• zagotoviti mora zdravstvene preglede delavcev, ki ustrezajo tveganjem za

ViZpD.• delavce mora obveščati o varnem in zdravem delu tako, da izdaja pisna

obvestila in navodila. (Izjemoma lahko tudi ustna.)• delavca mora usposobiti za varno opravljanje dela ob sklenitvi delovnega

razmerja, pred razporeditvijo na drugo delo, pred uvajanjem nove tehnologije in novih sredstev za delo ter ob spremembi v delovnem procesu, ki lahko povzroči spremembo varnosti pri delu. Zagotoviti mora usposabljanje delavcev v njihovem delovnem času in zanje brezplačno.

• pred začetkom delovnega procesa, pri katerem obstajajo večje nevarnosti za nezgode in poklicne bolezni, mora teh delih obvestiti inšpekcijo dela.

• inšpekciji dela mora takoj prijaviti vsako nezgodo pri delu s smrtnim izidom oz. nezgodo, zaradi katere je delavec nezmožen za delo več kot tri delovne dni, kolektivno nezgodo, nevarni pojav in ugotovljeno poklicno bolezen.

3. Naštej pravice in dolžnosti delavca (1/6)

PRAVICE:

A) SPLOŠNO:Vse dolžnosti delodajalca po ZVD-1 [1] in po podrejenih predpisih, so hkrati pravice delavca v zvezi z zagotavljanjem njegove ViZpD.

Delavec ima pravico do dela in delovnega okolja, ki mu zagotavlja ViZpD.

B) PODROBNO: Delavec ima pravico:• (in dolžnost), da je seznanjen z varnostnimi ukrepi in ukrepi zdravstvenega

varstva ter usposobljen za njihovo izvajanje.• dajati predloge, pripombe in obvestila o vprašanjih ViZpD delavcem,

zadolženim za ViZpD.


11.3.2013

10


Delavec ima pravico odkloniti delo:• če ni bil seznanjen z nevarnostmi ali škodljivostmi (NaŠ) pri delu in s sprejetimi

varnostnimi ukrepi, če ni bil ustrezno usposobljen za varno delo ali če Dd ni zagotovil predpisanega zdravstvenega pregleda.

• če mu grozi neposredna nevarnost za življenje in zdravje (ŽiZ), ker niso bili izvedeni varnostni ukrepi (in zahtevati, da se nevarnost odpravi).

Če Dd ne odpravi nevarnosti, lahko delavec zahteva posredovanje inšpekcije dela ter o tem obvesti svet delavcev ali delavskega zaupnika za ViZpD.

Delavec ima pravico:• v primeru resne in neposredne nevarnosti za ŽaZ ustrezno ukrepati, skladno s

svojim znanjem in tehničnimi sredstvi, ki jih ima na razpolago, • v primeru neizogibne nevarnosti zapustiti nevarno delovno okolje.

V takih primerih delavec ni odgovoren za škodo, ki bi nastala iz njegovega delovanja, razen če jo je povzročil naklepno ali iz hude malomarnosti.


Delavec ima pravico:• do zdravstvenih pregledov, ki ustrezajo tveganjem za ViZpD, s katerimi se pri

delu srečuje.

Delavec mora tak zdravstveni pregled obvezno opraviti.

DOLŽNOSTI

Delavec mora:1. spoštovati in izvajati ukrepe za zagotavljanje ViZpD.2. opravljati delo s tolikšno pazljivostjo, da varuje ŽiZ sebe in drugih oseb.3. uporabljati sredstva za delo, varnostne naprave in OVO skladno z

njihovim namenom in navodili delodajalca in skrbeti, da so v brezhibnem stanju.

11.3.2013

11


Delavec mora zlasti:• v skladu z navodili Dd pravilno uporabljati delovno opremo in druga sredstva

za delo vključno z varnostnimi napravami;• pravilno uporabljati OVO v skladu z njenim namenom in navodili Dd;• takoj obvestiti Dd ali delavce, ki so v IoVzOT zadolženi za ViZpD o vsaki

pomanjkljivosti, škodljivosti, okvari ali drugem pojavu, ki bi lahko ogrozil njihovo ZiV ali ZiV drugih oseb;

• sodelovati z Dd in delavci, ki so v IoVzOT zadolženi za ViZpD, dokler se ne vzpostavijo varno delovno okolje in delovne razmere ter izvedejo ukrepi inšpekcije za delo.


Dd in delavci oziroma njihovi predstavniki se morajo o vprašanjih ViZpDmedsebojno obveščati, skupno posvetovati ter soodločati v skladu z ZVZD-1 [1] in predpisi o sodelovanju delavcev pri upravljanju.

Delavec mora upoštevati sledeče prepovedi:• ne sme biti na delu pod vplivom alkohola ali prepovedanih substanc.• ne sme biti pod vplivom zdravil, ki lahko vplivajo na psihofizične sposobnosti,

na tistih delovnih mestih, na katerih je zaradi večje nevarnosti tako določeno z IoVzOT.

Dd stanje delavca ugotavlja na način, določen z internim aktom delodajalca.Dd mora odstraniti z dela delavca, ki je bil pod vplivom zgoraj omenjenih substanc.

11.3.2013

12


Upoštevati je potrebno Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) [1] skupaj z vsemi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi. Takih podrejenih predpisov je trenutno 32. Primera:

- Pravilnik o varnostnih znakih (Ur.l. RS, št. 89/1999, Ur.l. RS, št. 39/2005, 34/2010) - Spreminja ga tudi ZVZD-1 43/2011 � vse, kar ni v nasprotju z ZVZD-1, ostaja v veljavi;

- Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev Ur.l. RS, št. 87/2002 & 29/2003-popravki. Spremembe: 124/2006. Spreminja ga tudi ZVZD-1 43/2011-ZVZD-1� vse, kar ni v nasprotju z ZVZD-1, ostaja v veljavi.

ZVZD-1 vpliva tudi na 51 drugih predpisov. Primera sta:

- Splošni pravilnik o higienskih in tehničnih varstvenih ukrepih pri delu (Ur.l. FLRJ, št. 16/1947, FLRJ, št. 36/1950, SFRJ, št. 21/1971, 29/1971, SRS, št. 47/1986) {Ne velja od: 28.07.1999 � se uporablja, dokler ne bodo izdani ustrezni izvršilni predpisi};

- Pravilnik o evidencah in prijavah s področja varstva pri delu (Ur.l. SRS, št. 32/1980, Ur.l. SRS, št. 1/1984, 18/1987, 35/1988) {Ne velja od: 28.07.1999 �se uporablja, dokler ne bodo izdani ustrezni izvršilni predpisi}.

4. Prijava začetka del

Dd mora pred začetkom delovnega procesa, pri katerem obstajajo večje nevarnosti za nezgode in poklicne bolezni, o teh delih obvestiti inšpekcijo dela.

Če tega ne stori,se ga kaznuje za prekršek z globo od 2.000 do 40.000 evrov.(Prejšnji ZVZD: najmanj 300.000 tolarjev (1250 €).)


11.3.2013

13

5. Prijava poškodbe na delu

Dd mora inšpekciji dela takoj prijaviti vsako smrtno poškodbo oziroma poškodbo, zaradi katere je delavec nezmožen za delo najmanj tri zaporedne delovne dni, kolektivno nezgodo, nevarni pojav ali ugotovljeno poklicno bolezen.

Delodajalec mora o smrtni poškodbi takoj obvestiti tudi organ, pristojen za notranje zadeve.

Za nevarni pojav se šteje dogodek, ob katerem je ali bi lahko: • nastala premoženjska škoda večje vrednosti,• bilo ogroženo zdravje ali življenje delavca• prišlo do poškodbe delavca, zaradi katere bi bil delavec nezmožen za delo.

Če tega ne stori, se ga kaznuje za prekršek z globo od 2.000 do 40.000 evrov.(Prejšnji ZVZD: najmanj 300.000 tolarjev (1250 €).)


6. Kaj so nevarne snovi? (1/2)

Obstaja več definicij in načinov delitve kemičnih snovi.

V predpisih s področja prostega pretoka blaga se uporablja izraz kemikalije, ki se nadalje delijo na snovi in pripravke. V skladu s tem predpisom so nevarne kemikalije tiste, ki imajo najmanj eno od nevarnih lastnosti.

Na področju varnosti in zdravja pri delu* se uporablja izraz kemične snovi.

Pravilnik [3] razlikuje kemične in nevarne kemične snovi :

• »Kemične snovi« so kemični elementi ali njihove spojine v naravnem stanju ali pridobljene, uporabljene ali sproščene (tudi kot odpadek), pri katerikoli dejavnosti pri delu, ne glede na to ali so proizvedene namerno ali nenamerno in ne glede na to ali so dane na trg ali ne.

• »Nevarne kemične snovi« ...

[3] ... Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu (Uradni list RS, št. 100/2001, 39/2005, 53/2007, 102/2010)

11.3.2013

14

6. Kaj so nevarne snovi? (2/2)

»Nevarna kemična snov« je kemična snov:– ki ustreza kriterijem za razvrščanje kot nevarna kemikalija (snov ali

pripravek), skladno z veljavnimi predpisi (razen snovi, ki ustrezajo samo kriterijem za razvrščanje kot nevarne za okolje);

– ki lahko, čeprav ne ustreza kriterijem za razvrščanje kot nevarna kemikalija, zaradi svojih fizikalno-kemijskih, kemijskih ali toksikoloških lastnosti in načina, kako je uporabljena ali prisotna na delovnem mestu, predstavlja tveganje za varnost in zdravje delavcev

– ki se ji v skladu s pravilnikom [3] določi mejno vrednost za poklicno izpostavljenost (v prilogi I pravilnika [3]).

Pojem »nevarna kemična snov« je zelo obsežen, saj poleg nevarnih kemikalijv skladu z zakonom o kemikalijah, zajema tudi določene materiale, kot so npr. moka, les ipd., ki so lahko delavcem nevarni in za katere so določene mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost.

6.1 Nevarne snovi glede na fiziklano-kemijske lastnosti (1/2)

• eksplozivno (oznaka E): predstavljajo nevarnost za požar in eksplozijo. To lastnost imajo trdne, tekoče, pastozne ali želatinozne kemične snovi, ki lahko eksotermno (sprošča se toplota) reagirajo tudi brez zračnega kisika, pri čemer se zelo hitro sproščajo plini, ki pod določenimi pogoji detonirajo, se hitro vžgejo ali zaradi segrevanja in povečanja tlaka eksplodirajo, če so prostorsko omejeni;

• oksidativno (oznaka O): to lastnost imajo kemične snovi, ki povzročijo močno eksotermno reakcijo, kadar so v stiku z drugimi snovmi (predvsem z vnetljivimi);

• zelo lahko vnetljivo (oznaka F+): to lastnost imajo kemične snovi, ki imajo izredno nizko plamenišče*� in nizko vrelišče, ter plinaste kemične snovi, ki so vnetljive v stiku z zrakom pri navadni temperaturi in tlaku;

• lahko vnetljivo (oznaka F): ...

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim

snovem pri delu (Uradni list RS, št. 100/2001, 39/2005, 53/2007, 102/2010)

11.3.2013

15

6.1 Nevarne snovi glede na fiziklano-kemijske lastnosti (2/2)

• lahko vnetljivo (oznaka F): to lastnost imajo:� kemične snovi, ki se v stiku z zrakom lahko segrejejo in same po sebi

vnamejo že pri navadni temperaturi in tlaku brez dovajanja zunanje energije;

� trdne kemične snovi, ki se lahko hitro vnamejo že po kratkotrajnem stiku z virom vžiga in odtlej dalje gorijo ter se porabljajo tudi po odstranitvi tega vira;

� tekoče kemične snovi, ki imajo zelo nizko plamenišče*;� kemične snovi, ki v stiku z vodo ali njeno paro v nevarnih količinah

sproščajo lahko vnetljive pline; • vnetljivo (R10): to lastnost imajo kemične snovi, ki imajo nizko plamenišče.

* ... plamenišče je najnižja temperatura, pri kateri je nad kapljevino ravno dovolj

hlapov, da se zmes teh hlapov in zraka v stiku z odprtim plamenom vname (po

odstranitvi plamena gorenje preneha). Plamenišče je eden od kriterijev za oceno

vnetljivosti kapljevin.

6.2 Nevarne snovi glede na zdravju nevarne lastnosti (1/7)

Po zdravju nevarnih lastnostih se razvrščajo glede na: • takojšnje (akutne) in • dolgoročne (kronične) učinke pri enkratni, pri ponavljajoči se ali pri dolgotrajnejši izpostavljenosti.

Snovi razvrščamo na podlagi rezultatov preizkusov in naslednjih meril, ki upoštevajo obsežnost toksičnih (strupenih) učinkov: • akutno ali kronično strupenost,• jedkost ali dražilnost, • preobčutljivost in • posebne učinke na zdravje (rakotvornost, mutagenost, strupenost za

razmnoževanje)�.

11.3.2013

16


Nevarne lastnosti kemičnih snovi, ki predstavljajo tveganje za zdravje so označene kot (1/2):• zelo strupeno (oznaka T+): pri zaužitju,vdihavanju ali pri prehajanju skozi kožo

že v zelo majhnih količinah povzročajo smrt ali akutne oziroma kronične okvare zdravja;

• strupeno (oznaka T): pri zaužitju, vdihavanju ali pri prehajanju skozi kožo že v majhnih količinah povzročajo smrt ali akutne oziroma kronične okvare zdravja;

• zdravju škodljivo (oznaka Xn): pri zaužitju, vdihavanju ali pri prehajanju skozi kožo lahko povzročijo smrt ali akutne oziroma kronične okvare zdravja;

• jedko (oznaka C): lahko poškodujejo ali uničijo živo tkivo, če pridejo z njim v stik;

• dražilno (oznaka Xi): niso jedke, vendar lahko že pri kratkotrajnem, dolgotrajnejšem ali ponavljajočem stiku s kožo ali sluznico povzročijo njeno vnetje;

6.2 Nevarne snovi glede na zdravju nevarne lastnosti (3/7)Nevarne lastnosti kemičnih snovi, ki predstavljajo tveganje za zdravje so označene kot (2/2):• povzroča preobčutljivost (R42 ali R43): lahko pri vdihavanju ali prehajanju

skozi kožo povzročijo preobčutljivost, tako da ob nadaljnji izpostavljenosti tej kemični snovi pride do nastanka značilnih negativnih učinkov;

• rakotvorno (R45, R49): lahko pri zaužitju, vdihavanju ali prehajanju skozi kožo povzročijo raka oz. povečajo verjetnost njegovega nastanka;

• mutageno (R46): lahko pri zaužitju, vdihavanju ali prehajanju skozi kožo povzročijo dedne genetske okvare ali povečajo verjetnost njihovega nastanka;

• strupeno za razmnoževanje (R60, R61): lahko pri zaužitju, vdihavanju ali prehajanju skozi kožo povzročijo ali povečajo verjetnost nastajanja nedednih škodljivih učinkov na potomstvo in/ali škodljivih učinkov na moške ali ženske razmnoževalne funkcije ali sposobnosti.

Poznamo še skupino snovi, ki so nevarne za okolje (oznaka N in/ali

R50, R51, R52, R53, R54, R55, R56, R5?, R58, R59) in jih pokrivajo

predpisi s področja varovanja okolja.

11.3.2013

17


Razvrstitev kemičnih snovi je podlaga za njihovo označevanje ter tudi podlaga za izvajanje drugih predpisov in ukrepov v zvezi z nevarnimi snovmi.

Ker označevanje predstavlja opozorilo uporabniku na nevarnost, morajo biti nevarne lastnosti kemičnih snovi označene in sicer: • s predpisanim grafičnim znakom (piktogramom), • ustreznim črkovnim znakom in • ustreznim napisom.

Dodani so lahko tudi stavki R - standardna opozorila* (obvezno za nevarnosti, ki se jih ne da označiti z grafičnimi znaki).

Stavki R se npr. uporabljajo pri snoveh, ki so vnetljive, ali pri nekaterih okolju nevarnih snoveh, ali pri nekaterih snoveh, ki povzročajo preobčutljivost.

* ... Stavki R–standardna opozorila–(waRning)-OPOZARJAJO NA NEVARNOSTI;

(Stavki S–standardna obvestila–PODAJAJO VARNOSTNA NAVODILA).


Ta simbol označuje kemične snovi, ki pri vdihavanju, zaužitju ali prehajanju skozi kožo že v majhnih količinah lahko povzročijo smrt ali akutne oz. kronične okvare zdravja.

Ta simbol označuje kemične snovi, ki pri vdihavanju, zaužitju ali prehajanju skozi kožo lahko povzročijo smrt ali akutne oz. kronične okvare zdravja.

Ta simbol označuje kemične snovi, ki v stiku z živim tkivom le tega lahko uničijo ali poškodujejo.

11.3.2013

18


kemične snovi, ki niso jedke, vendar lahko že pri kratkotrajnem, dolgotrajnejšem ali ponavljajočem stiku s kožo ali sluznico povzročijo njeno vnetje;

kemične snovi, ki lahko pri vdihavanju ali prehajanju skozi kožo povzročijo preobčutljivost, tako da ob nadaljnji izpostavljenosti tej kemični snovi pride do nastanka značilnih negativnih učinkov;

kemične snovi, ki lahko pri zaužitju, vdihavanju ali prehajanju skozi kožo povzročijo raka oz. povečajo verjetnost njegovega nastanka; (1. in 2. skupina rakotvor. snovi)

kemične snovi, ki lahko pri zaužitju, vdihavanju ali prehajanju skozi kožo povzročijo dedne genetske okvare ali povečajo verjetnost njihovega nastanka;

kemične snovi, ki so potencialno rakotvorne; (3. skupina rakot. snovi)

Xi; R43Xn; R42

T; R45T; R49

Xn; R40

R46


kemične snovi, ki lahko pri zaužitju, vdihavanju ali prehajanju skozi kožo povzročijo ali povečajo verjetnost nasta-janja nedednih škodljivih učinkov na potomstvo in/ali škodljivih učinkov na moške ali ženske razmnoževalne funkcije ali sposobnosti. (1. in 2. skupina snovi, strupenih za razmnoževanje)

kemične snovi, ki so potencialno strupene za razmnoževanje (3. skupina snovi, strupenih za razmnoževanje)

kemične snovi, ki so potencialno mutagene (3. skupina mutagenih kemičnih snovi)Xn; R68

T; R60T; R61

Xn; R62Xn; R63

11.3.2013

19

6.3 Tveganje zaradi kemičnih snovi

TVEGANJE = IZPOSTAVLJENOST x NEVARNOST

IZPOSTAVLJENOST nevarni snovi je odvisna od:• načina stika oz. vnosa,• koncentracije nevarne snovi,• pogostosti in trajanja izpostavljenosti,• teže dela med izpostavljenostjoin opredeljuje verjetnost nastanka poškodbe ali zdravstvene okvare.

NEVARNOST nevarne snovi je pogojena z lastnostmi te snovi in opredeljuje velikost možne škode (poškodbe ali zdravstvene okvare), ki jo lahko povzroči delavcu.

(Torej velja: T=Vnast.škode x Šmax)

6.4 Vstopanje kemičnih snovi v človeško telo

Kemične snovi lahko pridejo v stik s človeškim telesom na več načinov, ki jih imenujemo tudi poti izpostavljenosti.

Poti izpostavljenosti so:• vdihavanje,• resorpcija (prehajanje preko kože ali sluznice),• zaužitje,• prenos preko posteljice pri nosečnicah.

(Glej tudi gradivo.)

11.3.2013

20

6.5 Kakšnim koncentracijam nevarnih snovi je delovec lahko izpostavljen? (1/12)

Tveganje za poškodbo ali bolezen je odvisno od vrste snovi, trajanja

izpostavljenosti, pogostnosti izpostavljenosti, koncentracije nevarne kemične

snovi, in teže dela.

Vpliv določene kemične snovi na človeški organizem je odvisen tudi od

dovzetnosti posameznega človeka. Vsi možni negativni vplivi se nikoli ne bodo

pojavili pri vseh izpostavljenih delavcih enako.

Ne glede na to velja, da daljša izpostavljenost (leta) in večji odmerek pomenita večje tveganje za zdravje.

Koncentracije snovi v zraku na delovnem mestu, pri katerih običajno ne pričakujemo negativnih učinkov na zdravje so podane s tako imenovanimi mejnimi vrednostmi za poklicno izpostavljenost.




Mejna vrednost za poklicno izpostavljenost (MV) pomeni povprečno koncentracijo nevarne kemične snovi v zraku na delovnem mestu znotraj območja vdihavanja, ki na splošno ne škoduje zdravju delavca, če delavec dela 8 ur na dan polno delovno dobo, pri normalnih mikroklimatskih razmerah in pri fizično lahkem delu.

MV je podana za 8-urno izpostavljenost ter pri temperaturi 20 °C in tlaku 0,1013 MPa (1013 mbar). Izražena je v mg/m3 ali ml/m3 (ppm). (POVPREČJE!)

MV so določene na osnovi trenutnih znanstvenih spoznanj o kratkoročnih in dolgoročnih vplivih nevarnih kemičnih snovi na človeško telo.

Koncentracijo, ki je nižja od mejne vrednosti, še ne pomeni popolne varnosti za delavca, saj mejne vrednosti niso ostra meja med varnim in nevarnim. Ljudje smo različni in nekateri se lahko počutijo neugodno oz. imajo zdravstvene težave

že pri koncentracijah pod mejnimi vrednostmi. Zato je treba koncentracije znižati

do najnižje možne stopnje (pod mejno vrednostjo).



11.3.2013

21


Nekatere snovi, kot npr. dražilne kemične snovi lahko negativno učinkujejo nazdravje, tudi če mejna vrednost ni presežena. Poleg mejnih vrednosti veljajo za takšne snovi še posebne omejitve kratkotrajnih koncentracij v zraku na delovnem mestu.

Kratkotrajna vrednost (KTV) pomeni dovoljeno odstopanje od MV navzgor za krajša obdobja oz. faktor, s katerim se množi MV, da dobimo koncentracijo snovi, ki ji je delavec lahko izpostavljen krajši čas.

Izpostavljenost KTV lahko traja največ 15 min in se ne sme ponoviti več kot 4-krat v delovni izmeni, med dvema izpostavljenostima pa mora preteči najmanj 60 min. KTV se izraža v mg/m3 ali v ml/m3 (ppm*) oz. brez enot (faktor).

* ... ppm = parts per million

1 ml/m3 = 0,001 l /1000 l = 0,000001 = 10-6 = ppm


Pri KTV gre torej za omejitev koncentracije in časa. Ločimo 3 tipe KTV glede na 3 vrste snovi:1. skupina: dražilne snovi in snovi z močnim vonjem, ki lahko povzročajo »skupne« učinke. Zanje velja, da nikoli ne smejo prekoračiti mejne vrednosti. (KTV = 1);2. skupina: snovi, ki prehajajo v človeško telo skozi kožo in rakotvorne snovi (snovi s TDK* vrednostmi). Te snovi ne smejo preseči 4-kratne mejne vrednosti. (KTV = 4);3. skupina: snovi, ki nimajo oznake za kratkotrajno vrednost. Te ne smejo prekoračiti 8-kratne mejne vrednosti, prekoračitev pa sme trajati največ 1 uro v delovni izmeni.

* ... TDK = tehnično dosegljiva koncentracija = koncentracija snovi na delovnem

mestu, dosegljiva s trenutnim stanjem tehnike. Podaja se predvsem za

rakotvorne in mutagene snovi.

* ... TRK = TDK (TRK izhaja iz nemškega jezika)

11.3.2013

22


Koncentracija posamezne nevarne snovi v zraku je količina te snovi v enoti volumna zraka. Izrazimo jo v mg/m3 ali v ml/m3 (ppm).

Koncentracijo plinov ali par v mg/m3 se lahko preračuna v ml/m3 (ppm) in obratno z naslednjima enačbama:

c(mg/m3) = c(ppm) x M/24,04 c(ppm) = c (mg/m3) x 24,04/M

c = koncentracija M = molekulska masa snovi (enota: u=1/12 mase atoma izotopa ogljika 12C)Molski volumen znaša 24,04 l pri temperaturi 20 °C in tlaku 1,013×105 Pa.

Izjema: Koncentracijo vlaknatih snovi izražamo v številu vlaken na enoto volumna (F/m3)*.

* ... F = fibre = vlakno.

6.5 Kakšnim koncentracijam nevarnih snovi je delavec lahko izpostavljen? (6/12)

Mejne vrednosti veljajo le za čisto kemično snov.

Delavci so nemalokrat izpostavljeni pripravkom ali mešanicam kemičnih snovi (npr. barve, laki, lepila, topila ipd.): • Če je v zraku hkrati več kemičnih snovi, ki podobno učinkujejo na

organizem, je treba oceniti obremenitev delavca v skladu z najboljšo prakso. • Pri izpostavljenosti več kemičnim snovem z različnimi učinki na organizem je

ponavadi zelo težko ali pa celo nemogoče oceniti skupno obremenitev na delavca, ponavadi pa takšna izpostavljenost pomeni večje tveganje za zdravje delavcev. V takšnem primeru je smotrno pridobiti nasvet pooblaščenega zdravnika.

MV nevarnih kemičnih snovi, KTV in morebitne dodatne nevarnosti nevarnih kemičnih snovi so podane v prilogi l pravilnika [3] in �.

Za rakotvorne snovi se MV in KTV običajno ne podaja, podaja pa se TDK.


11.3.2013

23


Št. Snov CAS št. �� EC št. �� Razvrstitev ��Mejne

vrednosti MVOp.

R M RF RE mg/m3ml/m3

(ppm)KTV

1 2 3 4 5 6 7 8 9

1acetaldehid

(etanal)75-07-0 200-836-8 3 90 50 1

2aceton (2-

propanon)67-64-1 200-662-2 1210 500 BAT, EU

2411,2-epoksi-

propan75-56-9 200-879-2 2 6 52,5 4 K, TDK

•••

Priloga l pravilnika [3] - Seznam zavezujočih MV za poklicno izpostavljenost



Priloga l pravilnika [3] - pomen oznak:

• CAS št.: Karakteristična številka snovi po Chemical Abstracts Service. • EC št.*: EINECS ali ELINCS 7-mestna številka snovi.

• EINECS - European Inventory of Existing Commercial Chemical Substances - je seznam snovi, ki so bile v prometu v EU do 18. 9. 1981 in je bil objavljen v Uradnem listu EU, št. OJ No C146A dne 15. 6. 1990; snovem je dodeljeno število EINECS tipa XXX - XXX - X, ki se začne z 200-001-8. Označeno 100204 različnih snovi.

• ELINCS - European List of Notified Chemical Substances - je seznam na novo prijavljenih snovi po direktivi 67/548 in se dopolnjuje od leta 1981; snovem je dodeljeno število ELINCS tipa XXX - XXX - X, ki se začne s 400 - 010 - 9.

• dodatno še NLP število za snovi, ki po novi definiciji iz l. 1992 niso več polimeri in niso več izvzeti iz regulativ (dodelitev med 18.9.1981 in 31.10.1993)

* ... Ta izraz se uporablja tudi v Pravilniku o sporočanju podatkov za kemikalije

(Ur.l. RS, št. 104/2003 in 73/2007)

11.3.2013

24



• R Rakotvorno - povzroča raka. • M Mutageno. • RF Teratogeno - škodljivo za razmnoževanje. • RE Tetratogeno - škodljivo za plod. • 1-3 Številke 1, 2 in 3 pomenijo skupino rakotvornosti, mutagenosti in

teratogenosti, skladno z veljavnimi predpisi. • - Na osnovi razpoložljivih podatkov ni možna razporeditev v skupine od 1-3.• A Alveolarna frakcija - del vdihnjene suspendirane snovi, ki doseže alveole. • I Inhalabilna frakcija - del celotne suspendirane snovi, ki jo delavec vdihne. • K Lastnost lažjega prehajanja snovi v organizem skozi kožo; upoštevanje

mejnih vrednosti ni zadostna za zaščito zdravja; organizacijski in higienski ukrepi morajo preprečiti stik s kožo.

• EU European Union - Evropska unija. ••



••• Y Snovi, pri katerih ni nevarnosti za zarodek ob upoštevanju mejnih vrednosti

in BAT vrednosti.

• BAT = biološka mejna vrednost. Pomeni opozorilno raven nevarne kemične snovi in njenih metabolitov v tkivih, telesnih tekočinah ali izdihanem zraku. Je torej mejna vrednost nevarnih kemičnih snovi in/ali njenih metabolitov oziroma bioloških učinkov, nastalih zaradi delovanja te snovi v organizmu. Določamo jo v biološkem vzorcu delavca, ki je poklicno izpostavljen nevarnim kemičnim snovem polni delovni čas in v določenem referenčnem obdobju.

• EKA Zveza med koncentracijo rakotvornih snovi v zraku na delovnem mestu in količino snovi in/ali njenih metabolitov v organizmu.

11.3.2013

25


* ... Prah pomeni disperzno porazdeljene trdne snovi v zraku, ki nastane z mehanskimi postopki ali mešanjem. K prahovom prištevamo tudi dim iz toplotnih ali kemičnih procesov.

**... Dim pomeni disperzno porazdeljene trdne snovi v zraku, ki nastanejo s toplotnimi (termičnimi) in/ali kemičnimi procesi/postopki.

• Zavezujoče MV so določene v prilogi I �. • Poleg zavezujočih MV je splošna mejna vrednost za prah 6 mg/m3 (alveolarna

frakcija), v primeru, da prah nima mutagenih, rakotvornih, teratogenih, fibrogenih, strupenih ali alergičnih učinkov, drugače je potrebno za prah upoštevati mejno vrednost posamezne nevarne snovi iz priloge I �.

• Mejne vrednosti prahu* in dima** so praviloma podane za osem ur razen mejnih vrednosti naslednjih prahov, ki se vrednotijo v daljšem obdobju:

– kremena, – aluminija in njegovih oksidov (brez vlaken), – grafita (vsebnost kremena < 1%), – železovih oksidov, – magnezijevega oksida, – titanovega dioksida, – PVC, – silicijevega karbida (brez vlaken).


� Mejne vrednosti za naštete vrste prahov in splošno mejno vrednost za prah se vrednoti v obdobju enega leta,

� za alveolarno frakcijo kremena v obdobju dveh let. V tem obdobju je lahko koncentracija dima in prahu občasno višja od mejne vrednosti,

� nikakor pa ne sme preseči kratkotrajne vrednosti (KTV).

• Zavezujoče biološke mejne vrednosti so določene v prilogi II pravilnika [3].

• Kadar obstajajo utemeljeni dokazi, da je potrebna revizija ali uvedba drugačnih zavezujočih MV ali BAT za nevarne kemične snovi iz priloge I ali priloge II pravilnika [3], mora delodajalec o tem obvestiti pristojni organ.

11.3.2013

26

6.6 Kaj nas opozarja na nevarnost kem. snovi?

Prvi pogoj za zagotavljanje varnega in zdravega dela s kemičnimi snovmi je, dadelavci in Dd znajo brati in uporabljati oznake, ki opozarjajo na nevarnost določene kemične snovi.

Nevarne lastnosti snovi se da razbrati iz:• oznak na embalaži - znaki za nevarnost, standardna opozorila - Stavki »R« in

standardna obvestila - Stavki »S«. Odsotnost podatkov na embalaži ne pomeni vedno, da kemična snov ni nevarna; (POMEN ORIGINALNE EMBALAŽE!!!)

• varnostnih listov - delodajalec jih ima pravico zahtevati od dobavitelja, obveznost proizvajalca ali dobavitelja pa je, da posreduje varnostni list v jeziku kupca*;

• oznak na cevovodih - vrsta kemične snovi in smer toka;• Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim

snovem pri delu [3], ki vključuje mejne vrednosti nevarnih kemičnih snovi;• navodil za delo;• dodatne literature – npr. v katalogu prodajalca, kjer so običajno podatki

nepopolni; dobavitelj je dolžan posredovati vse manjkajoče podatke!

7. KDO NADZIRA IZVAJANJE VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU (ZVZD-1)?

Nadzorstvo nad izvajanjem • ZVZD, • predpisov, izdanih na njegovi podlagi, • in drugih predpisov o varnosti in zdravju pri delu,• ter nad varnostnimi ukrepi, določenimi s splošnimi akti delodajalca

in kolektivnimi pogodbami, opravlja inšpekcija dela.

Inšpekcija, ki opravlja nadzorstvo, o svojih ugotovitvah obvesti:• svet delavcev oziroma delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu ter • reprezentativne sindikate pri delodajalcu.

11.3.2013

27

8.1 Prekršek in kaznivo dejanjeSplošno razumemo prekršek kot manjše, kaznivo dejanje pa kot večje kršenje zakonov, ustaljenih norm ali pravil.

Iz zakona o prekrških: Prekršek je dejanje, ki pomeni kršenje zakona, uredbe vlade, odloka lokalne skupnosti, KI JE DOLOČEN KOT PREKRŠEK in je zanj PREDPISANA SANKCIJA ZA PREKRŠEK.

Prekršek se lahko stori s storitvijo ali z opustitvijio (nečesa, kar bi morali storiti).

V SLO so kazenske sankcije za prekršek le denarne.

Iz Kazenskega zakonika RS: Kaznivo dejanje je protipravno dejanje, ki ga zakon zaradi njegove nevarnosti določa kot kaznivo dejanje in hkrati določa njegove znake in kazen zanj.

Kaznivo dejanje se lahko izvrši s storitvijo ali opustitvijo. Z opustitvijo le: • če je storilec opustil dejanje, ki bi ga moral storiti ALI;• če je bil nekdo dolžan preprečiti nastanek škodljive posledice storitve in če je ta

opustitev za nastanek posledice enakega pomena, kot storitev sama.

8.2 Prekrški po ZVZD (1/2)Z denarno kaznijo najmanj 300.000 tolarjev (1250 €)* se kaznuje za prekršek delodajalec:1. če ne izdela in sprejme izjave o varnosti v pisni obliki ali jo ne izdela na predpisannačin in v predpisani vsebini;2. če ne določi posebnih zdravstvenih zahtev, ki jih morajo izpolnjevati delavci zadelo v delovnem procesu ali za uporabo posameznih sredstev za delo, na podlagistrokovne ocene pooblaščenega zdravnika;3. če da nevarne snovi v uporabo delavcem, ki niso opremljene s posebno listino vslovenskem jeziku*, v kateri je proizvajalec oziroma dobavitelj v skladu s posebnimipredpisi navedel vse varnostno-tehnične podatke, ki so pomembni za ocenjevanjetveganja pri delu s temi snovmi ali ne zagotovi vseh varnostnih ukrepov, ki jih določalistina;...22. če se s svetom delavcev ne posvetuje o vsakem ukrepu, ki lahko vpliva navarnost in zdravje pri delu, o izbiri strokovnega delavca in pooblaščenega zdravnika,o izjavi o varnosti ter o obveščanju delavcev;23. če ne hrani vse dokumentacije ali ne vodi predpisane evidence.

...

11.3.2013

28

8.2 Prekrški po ZVZD (2/2)Z denarno kaznijo najmanj 30.000 tolarjev (125 €)* se kaznuje za prekršek delavec, če delodajalca takoj ne obvesti o vsaki pomanjkljivosti, škodljivosti, okvari ali o drugem pojavu, ki bi lahko pri delu ogrozil njegovo zdravje in varnost ali zdravje in varnost drugih delavcev.

Z denarno kaznijo 100.000 tolarjev (420 €)* se kaznuje za prekršek delodajalec:1. če ne zagotavlja delavcem sredstev in opreme za osebno varnost pri delu innjihovo uporabo, če sredstvo za delo in delovno okolje, kljub varnostnim ukrepomne zagotavlja varnosti in zdravja pri delu;2. če ne zagotavlja periodičnih preiskav delovnega okolja in periodičnih pregledovin preizkuse delovne opreme;3. če ne zagotovi, da imajo na mesto, kjer preti neposredna in neizogibna nevarnost, dostop le tisti delavci, ki so za delo na takem mestu dobili posebnanavodila delodajalca;4. če ne opremi delovnih mest in sredstev za delo z znaki za obvestila in zanevarnost ter navodili za varno delo, v skladu s posebnimi predpisi.

Z denarno kaznijo 50.000 tolarjev (210 €)* se kaznuje za prekršek odgovorna oseba delodajalca, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka. Denarno kazen izterja inšpektor na kraju samem.

9. Kaj so sredstva za delo? (1/2)

Sredstva za delo so:

• objekti namenjeni za delovne in pomožne prostore, • delovna oprema*, • sredstva in oprema za osebno varnost pri delu**,• snovi in pripravki,• druga sredstva, ki se uporabljajo v delovnem procesu ali so kakorkoli povezana z

delovnim procesom.

* delovna oprema je vsak stroj, aparat, orodje, naprava in druga oprema, ki se uporablja pri delu;

** osebna varovalna oprema (OVO) – glej naslednjo prosojnico.

* ... [4] Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (Ur.l. RS, št. 101/2004)** ... [5] Pravilnik o osebni varovalni opremi (Ur.l. RS, št. 29/2005; Ur.l. RS, št. 23/2006)

11.3.2013

29

9. Kaj so sredstav za delo? (2/2)

** osebna varovalna oprema (OVO) je:

1. vsaka naprava ali pripomoček, ki jo posameznik nosi ali drži zaradi varovanja pred eno ali več nevarnostmi;

2. vsaka enota, ki jo sestavlja več naprav ali pripomočkov, ki jih proizvajalec poveže v celoto, za varovanje posameznika pred enim ali več tveganji;

3. varovalna naprava ali pripomoček, ki je ločljivo ali neločljivo združena z osebno opremo, ki ni varovalna in jo posameznik nosi ali drži pri delu;

4. zamenljivi sestavni deli OVO, ki so bistveni za njeno zadovoljivo delovanje.

Kot sestavni del OVO se šteje tudi vsak sistem, ki se da v promet skupaj z OVO z namenom, da se priključi na drugo, zunanjo dodatno napravo, četudi ga uporabnik ne nosi ali drži neprekinjeno ves čas izpostavljenosti tveganju.

10. VELIKOST DELOVNIH PROSTOROV, VIŠINA PROSTORNINA, POVRŠINA [6] (1/3)

a) površina delovnih prostorov• Ddmora zagotoviti, da imajo delovni prostori takšno površino, ki delavcem

omogoča neovirano gibanje in opravljanje dela brez tveganj za ViZ.• Delovni prostor mora imeti vsaj 8 m2 osnovne površine.• Dd mora vsakemu delavcu na delovnem mestu zagotoviti prosto talno površino, ki

znaša najmanj 2 m2.• Če zaradi posebnosti delovnega mesta Dd te zahteve ne more izpolniti, mora

delavcu omogočiti prosto gibanje v bližini delovnega mesta.

[6] ... Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (Ur.l. RS, št. 89/1999; Ur.l. RS, št. 39/2005)

11.3.2013

30

10. VELIKOST DELOVNIH PROSTOROV, VIŠINA PROSTORNINA, POVRŠIN [6] (2/3)

b) višina prostorov• Dd mora zagotoviti, da svetla višina delovnega prostora znaša vsaj:

• 2,50 m, če je osnovna površina prostora manjša od 50 m2;• 2,75 m, če je osnovna površina prostora večja od 50 m2;• 3 m, če je osnovna površina prostora večja od 100 m2;• 3,25 m, če je osnovna površina prostora večja od 2000 m2.

• V prostorih s poševnim stropom nad delovnimi mesti in prometnimi potmi svetla višina prostora na nobenem mestu ne sme biti manjša kot 2,5 m.

• V prodajalnah, pisarniških in podobnih delovnih prostorih, kjer se opravlja pretežno lažje delo ali se pretežno sedi, lahko pristojni organ po predhodni presoji, pri kateri upošteva gradbene danosti prostora in naravo delovnega procesa, dovoli nižjo svetlo višino (največ 0,25 m manj).

10. VELIKOST DELOVNIH PROSTOROV, VIŠINA PROSTORNINA, POVRŠIN [6] (3/3)

c) volumen prostorov• V prostorih s stalnimi delovnimi mesti mora Dd zagotoviti, da pripada vsakemu

delavcu najmanj naslednji prosti zračni volumen:• 12 m3 pri lahkem fizičnem delu;• 15 m3 pri srednje težkem fizičnem delu;• 18 m3 pri težkem fizičnem delu.

• Prostornina delovnega prostora, ki se naravno zrači, se mora zaradi začasne prisotnosti drugih delavcev povečati za 10 m3 na začasno prisotnega delavca.

• Dd lahko uporablja delno zaprte prostore samo v tistih primerih, kjer je to nujno zaradi tehnološkega postopka. Za delno zaprt prostor se šteje tudi prostor z vrati ali odprtinami, ki vodijo neposredno na prosto in so zaradi narave dela stalno odprte.

• Delovna mesta v delno zaprtih delovnih prostorih ali delovna mesta s stalno odprtimi deli sten, mora Dd urediti tako, da so delavci med delom zavarovani pred neugodnimi vremenskimi vplivi.

11.3.2013

31

11. OSVETLITEV (razsvetljava) DELOVNIH MEST (1/4)

Naravna razsvetljava• Delovni prostori morajo biti podnevi praviloma osvetljeni z naravno svetlobo.

Razpored, velikost, število in kakovost oken* mora zagotoviti osvetljenost delovnih mest v skladu s standardi, delavcem pa vidni stik z okoljem.

• Skupna površina oken* v posameznem delovnem prostoru mora znašati najmanj 1/8 talne površine prostora.

• Prozorna površina posameznega okna* mora, v odvisnosti od globine prostora znašati najmanj:

• 1 m2 pri globini prostora do 4 m;• 1,5 m2 pri globini prostora nad 4 m.

• Višina in širina okna* morata znašati najmanj 1 m. Višina spodnjega roba okna (parapet) ne sme biti višja od 1,5 m.

Zahteve ne veljajo za:- delovne prostore, v katerih obratovalne razmere dnevne svetlobe ne dopuščajo;- prodajne, skladiščne in podobne prostore, če ležijo pod zemeljskim nivojem;- delovne prostore s talno površino nad 2.000 m2, če imajo svetlobne jaške.

(Glej tudi poglavje B12: RAZSVETLJAVA)

* … okno = površina za osvetljevanje delovnih mest z naravno svetlobo


Umetna razsvetljava (1/2)

• Delovni prostori morajo biti opremljeni z umetno razsvetljavo. Osvetljenost delovnih mest, ki jo zagotavlja umetna razsvetljava, mora ustrezati vidnim zahtevam za delo na takšnih delovnih mestih.

• Svetlobne razmere na posameznih delovnih mestih morajo ustrezati veljavnim standardom.

• Na stalnih delovnih mestih mora znašati osvetljenost najmanj 200 Ix. Delovna mesta za dela z večjimi vidnimi zahtevami, morajo biti opremljena z dodatno lokalno razsvetljavo.

• Instalacije, ki pripadajo umetni razsvetljavi v posameznem delovnem prostoru ne smejo ogrožati ViZ delavcev.

• Delovni prostori morajo biti za primer izpada umetne razsvetljave opremljeni z zasilno razsvetljavo, če bi bila zaradi izpada ogrožena ViZ delavcev.

11.3.2013

32


Umetna razsvetljava (2/2)

• Osvetlitev, ki jo daje zasilna razsvetljava, mora znašati najmanj 1 % predpisane, vendar ne manj kot 1 Ix.

• Stikala umetne razsvetljave morajo biti svetleča, delavcem lahko dostopna in nameščena v bližini vhodov oz. izhodov ter po potrebi tudi vzdolž poti.

• Zahtev iz prejšnje alineje ni potrebno upoštevati, če se umetna razsvetljava lahko vključi z enega mesta.

• Svetleča stikala niso potrebna, če je delovni prostor opremljen z zasilno razsvetljavo.

• Svetlobna telesa morajo biti v delovnih prostorih razporejena in nameščena tako, da sama po sebi ne ogrožajo ViZ delavcev.

• Svetlobna telesa ne smejo popačiti barv in povzročati bleščanja.• Svetlobna telesa morajo biti redno vzdrževana in čiščena.


Mešana razsvetljava

Pri mešani razsvetljavi mora biti zagotovljeno:• da je v delovnih prostorih umetna razsvetljava za en razred višja od naravne.• da v delovnih prostorih smeri vpada umetne in naravne svetlobe sovpada.• da predmeti v delovnih prostorih niso osvetljeni z različnih strani s svetlobo

različnih barv. Barvna temperatura umetne razsvetljave mora biti čimbolj prilagojena barvni temperaturi naravne.

Razsvetljava pomožnih prostorov

Prostori za odmor, sobe za dežurstvo, sanitarni prostori in prostori za prvo pomoč morajo biti urejeni tako, da imajo:a) okna za naravno osvetlitev;b) umetno razsvetljavo v skladu s standardi.

11.3.2013

33

12. PREZRAČEVANJE DELOVNIH MEST (1/7)

Splošno

Zagotovljeno mora biti:• da je v delovnih prostorih vedno dovolj svežega zraka glede na delovne postopke

in fizične obremenitve delavcev pri delu.• redno čiščenje in vzdrževanje prezračevalnih naprav tako, da delujejo brezhibno.

Delodajalec mora:• mesta, na katerih ne more preprečiti nastajanje plinov, par, hlapov ali prahu v

zdravju škodljivih koncentracijah, opremiti z napravo za lokalno prezračevanje,• prezračevalno napravo opremiti s pripravo, ki avtomatsko signalizira vsako

napako delovanja, če njeno delovanje vpliva na ViZ delavcev;• predvideti ukrepe, s katerimi zavaruje delavce pred tveganji za zdravje v primeru

okvare na prezračevalni napravi;• zagotoviti, da prezračevalne ali klimatske naprave ne povzročajo škodljivega

prepiha;• zagotoviti, da se takoj odstranijo vse nečistoče, ki lahko ogrožajo zdravje

delavcev, če se izločijo v ozračje delovnega prostora.


Naravno prezračevanje

• Naravno se lahko prezračuje delovne prostore, ki imajo zadosti velika okna ali druge prezračevalne odprtine. Preseki prezračevalnih odprtin morajo ustrezati kriterijem, določenim v prilogi I pravilnika [6].

• Naravno se lahko prezračuje delovne prostore, v katerih ne nastajajo emisije škodljivih snovi v zdravju škodljivih koncentracijah.

• Okna in druge prezračevalne odprtine za naravno prezračevanje delovnih prostorov morajo biti dovolj oddaljene od zunanjih virov onesnaževanja.

• Okna in druge prezračevalne odprtine morajo biti opremljene s pripravami, ki omogočajo uravnavanje velikosti prezračevalnih presekov na enostaven način.


11.3.2013

34


Umetno prezračevanje

Prezračevanje delovnega prostora mora biti izvedeno s prezračevalno ali klimatsko napravo, če je:• velikost prostora taka, da naravno prezračevanje ni možno;• prostor več kot 2 m pod nivojem okoliškega terena;• odmik okoliških zgradb zadosten;

11.3.2013

35


••• Prezračevalna ali klimatska naprava mora v prostor, kjer ni drugih

onesnaževalcev razen prisotnih oseb, dovajati naslednje količine zraka:• 20-40 m3/h na delavca, ki opravlja delo pretežno sede;• 40-60 m3/h na delavca, ki opravlja delo pretežno stoje;• več kot 65 m3/h na delavca, ki opravlja težko fizično delo.

• Pri dodatnih obremenitvah zraka v prostoru z neprijetnimi vonjavami ali cigaretnim dimom, morajo biti zagotovljene dodatne količine svežega zraka, in sicer zaradi cigaretnega dima dodatnih 10 m3/h na osebo, zaradi neprijetnih vonjav pa 20 m3/h na osebo.

• V delovnem prostoru, v katerem nastajajo emisije prahu, plinov, aerosolovali, par, koncentracije teh snovi v zraku ne smejo presegati vrednosti, ki so določene s posebnimi predpisi.

• Zagotovljeno mora biti, da prezračevalna ali klimatska naprava v prostor dovaja zrak ustrezne relativne vlažnosti, ki delavcem zagotavlja udobje pri delu.

••

12. PREZRAČEVANJE DELOVNIH MEST (6/7)••• Relativna vlažnost dovedenega zraka je odvisna od njegove temperature in ne

sme presegati naslednjih vrednosti:• 80% pri temperaturi zraka, ki je enaka ali nižja od 20 °C;• 73% pri temperaturi zraka, ki je enaka ali nižja od 22 °C;• 65% pri temperaturi zraka, ki je enaka ali nižja od 24 °C;• 60% pri temperaturi zraka, ki je enaka ali nižja od 26 °C;• 55% pri temperaturi zraka, ki je enaka ali nižja od 28 °C.

• Relativna vlažnost dovedenega zraka ne sme biti nižja od 30%.• V delovnih prostorih, v katerih se pri tehnološkem procesu razvijajo neprijetni

vonji ali škodljive snovi, mora biti zračni pritisk s posebno sesalno napravo znižan za 20 Pa glede na sosednje prostore. (1,013 x 105 Pa – 20 Pa = 1,0128 x 105 Pa � MAJHNO ZNIŽANJE)

• V pomožnih prostorih mora biti predvideno in zagotovljeno naravno ali umetno prezračevanje v odvisnosti od namena takšnih prostorov.

• Umetno prezračevanje pomožnih prostorov mora biti zagotovljeno, če se z naravnim prezračevanjem ne more doseči ustrezne izmenjave zraka, kot je določena v prilogi II pravilnika [6].


11.3.2013

36

12. PREZRAČEVANJE DELOVNIH MEST (7/7)Temperatura v delovnih prostorih

• Temperatura zraka med delovnim časom mora ustrezati fiziološkim potrebam delavcev glede na naravo dela in fizične obremenitve pri delu, razen v hladilnicah, kjer se upošteva kriterije za delo v mrazu.

• Pri izpolnjevanju gornjih zahtev se upošteva standarde za toplotno udobje.• Temperatura zraka ne sme presegati +28 °C. Izjema so t.i. vroči delovni

prostori; tedaj mora biti temperatura zraka v pomožnih prostorih, na hodnikih in stopniščih, ki so v povezavi z vročimi delovnimi prostori, največ +20 °C.

• Temperatura zraka v pomožnih prostorih mora ustrezati vrednostim, ki so določene v prilogi III pravilnika [6].

• Stenska in strešna okna ter steklene pregrade morajo biti izvedene in opremljene tako, da na delovna mesta prepuščajo le tolikšno količino sončnih žarkov, ki ne poslabša toplotnega okolja v delovnih prostorih.

• delavci ne smejo biti izpostavljeni neposrednim toplotnim vplivom ogrevalnih naprav.

• okolica delovnih mest mora biti zavarovana pred sevanjem.

13. Vzdrževanje reda na delovnih mestih

• Prometne poti morajo biti proste, da jih lahko delavci neovirano uporabljajo.• Vrata na koncu evakuacijskih ali drugih reševalnih poti ne smejo biti

zaklenjena ali založena.• Na delovnih mestih se sme hraniti le količina materiala, ki ne ogroža delavcev.• Nevarne snovi se smejo hraniti na delovnem mestu le v količini, ki je nujno

potrebna za tekoče delo.• Na delovnih mestih, na katerih delavci uporabljajo lahko vnetljive snovi,

morajo imeti na razpolago ustrezne omare za hranjenje takih snovi. Omare morajo imeti ključavnice in police z navzgor zakrivljenim robom višine 5 cm in morajo biti izdelane iz negorljivega materiala.

• V prostorih za počitek, dežurstvo, prvo pomoč ter sanitarnih prostorih se ne smejo hraniti predmeti in blago, ki ne sodi v take prostore. Prav tako ne na evakuacijskih poteh.

11.3.2013

37

14. Tla, strop, stene (1/3)

Tla

• Tla v delovnih prostorih morajo imeti dovolj visok torni koeficient*, ki se ga preveri z vlečno napravo za določanje tornega koeficienta in sicer pri suhih in mokrih tleh.

• Za posebno zahtevne prostore, kjer se na tleh pojavljajo tudi drsne snovi se zahteva taka površina tal, ki omogoča, da se drsna snov vtisne v hrapavo površino, kar zagotavlja večjo varnost.

• (1) tla v delovnih prostorih ne smejo imeti izboklin, lukenj ali podobnih neravnin. Obloge pohodnih površin morajo biti odporne pred obrabo in gladke, vendar na njih ne sme drseti.

• (2) Če so nivoji tal delovnega prostora različni, morajo biti prehodi med nivoji označeni. Rob višjega nivoja oziroma stopnice mora biti na zgornji strani značen s predpisanim znakom po vsej dolžini, minimalne širine 5 cm.

* … Nemška zavarovalnica die Berufsgenossenschaft priporoča različne vrednosti koeficienta trenja za različne prostore (kuhinje, kopalnice, pred vhodom v stavbo itd.)


Tla

• (3) Tla delovnih prostorov morajo biti toplotno izolirana, pri čemer se mora upoštevati vrsto dela in fizično aktivnost pri delu. Tla delovnih prostorov, v katerih se delavci zaradi dela zadržujejo več kot dve uri dnevno, morajo imeti koeficient toplotne prevodnosti manjši od 6 W/m2K.

• (4) Temperatura tal delovnih prostorov ne sme biti nižja od 19°C in ne višja od 29 °C. Temperatura tal delovnih prostorov, v katerih se delavci zadržujejo več kot 2 uri dnevno, ne sme biti višja od 27 °C. Če zaradi narave dela na posameznem delovnem mestu tla ne smejo biti iz materialov, ki ustrezajo zahtevam iz prejšnje alineje, morajo biti delavcem na razpolago podloge, ki imajo ustrezen koeficient toplotne prevodnosti.

• (5) Tla v delovnih prostorih, kjer obstaja večja nevarnost požara, morajo biti iz negorljivega materiala.

• (6) Tla skladišč, pod katerimi se nahajajo drugi prostori, morajo imeti na vhodih vidno označeno dovoljeno obremenitev.

• (7) Tla, ki ležijo neposredno na zemlji, morajo biti izolirana pred vlago.

11.3.2013

38


Stene

(8) Prozorne ali prosojne stene, in stekleni deli sten, ki so v bližini delovnih mest in prometnih poti, morajo biti vidno označene in izdelane iz nelomljivega materiala. Površine, ki so izdelane iz Iomljivega materiala, morajo biti zavarovane pred mehanskimi poškodbami in s primerno razdaljo ločene od prometnih poti.

Stene in strop

(9) Površine sten in stropov v delovnih prostorih morajo biti obdelane tako, da je zagotovljeno preprosto čiščenje in vzdrževanje. Enako velja za površine sten in stropov skladišč, strojnic in pomožnih prostorov, pri čemer morajo biti dodatno upoštevane varnostno-tehnične in higienske zahteve za take prostore.

Strop/streha

(10) Delavci ne smejo imeti dostopa na strehe iz nepohodnega materiala, če niso opremljene s pripravami, ki delavce varujejo pred padcem.

15.1 Pomožni (posebni) prostori [6] (1/5)

a) prostori za počitek(1) Delodajalec, ki zaposluje več kot 10 delavcev in je potreba po počitku pogojena z delovnim procesom, mora zagotoviti prostor za počitek. Ta zahteva ne velja za delavce v pisarnah ali podobnih delovnih prostorih, ki omogočajo ustrezno sprostitev med odmori.(2) Nekadilci morajo biti zavarovani pred tobačnim dimom ali pa naj imajo ločene prostore.(3) Če prihaja med delovnim časom do rednih in pogostih prekinitev, prostorov za počitek pa ni, čeprav to zahtevata varnost in zdravje delavcev, morajo bit zagotoviljeni drugi prostoi, v katerih lahko preživijo čas med prekinitvami.(4) Velikost prostorov za počitek mora biti prilagojena številu oseb. Opremljeni morajo biti z mizami, ki se lahko čistijo, sedeži z naslonjalom, obešalniki za obleko, po potrebi tudi s pripravami za hlajenje ali gretje hrane in pijače. Na razpolago morajo biti tekoča pitna voda in brezalkoholne pijače.(5) Vsakemu delavcu pripada najmanj 1 m2 proste talne površine. Osnovna površina mora znašati najmanj 6 m2.(6) Svetla višina prostorov za počitek mora biti v skladu z 66. členom pravilnika [6].


11.3.2013

39

15.1 Pomožni (posebni) prostori [6](2/5)

b) prostori za aktivni odmorDelavci, ki so pri delu izpostavljeni izometričnim obremenitvam, morajo imeti na voljo prostore za aktivni odmor, če razbremenilnih vaj ne morejo izvajati v delovnih prostorih ali na primernem kraju na prostem.

c) prostori za kajenje**(1)** Če je zaradi narave tehnološkega oziroma delovnega procesa v delovnihprostorih in na dvorišču prepovedano kajenje, mora delodajalec za kajenjezagotoviti poseben prostor.(2)** Prostor za kajenje mora biti označen in ustrezno prezračevan.

** ... [6] Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (Ur.l. RS, št. 89/1999; Ur.l. RS, št. 39/2005) je bil zadnjič popravljen pred uveljavitvijo zadnjih sprememb Zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov [10] (ZOUTI) – (Ur.l. RS, št. 57/1996; Ur.l. RS, št. 104/2001Odl.US: U-I-141/97-12, 119/2002, 26/2003-UPB1, 101/2005, 17/2006-UPB2, 60/2007, 93/2007-UPB3, 27/2009 Odl.US: U-I-218/07-8)***(naslednja prosojnica)


c) prostori za kajenje***

***Prepovedano je kajenje v vseh zaprtih javnih in delovnih prostorih. To so prostori, ki imajo streho in popolnoma zaprto več kot polovico površine pripadajočih sten. Kajenje je povsem prepovedano tam, kjer se opravlja dejavnost vzgoje in izobraževanja.

***Ne glede na prejšnji odstavek, je kajenje dovoljeno: – v posebej za kadilce določenih prostorih ponudnikov nočitev, – v domovih za ostarele in zaporih v prostorih, ki niso namenjeni skupni rabi,

kadar v njih bivajo samo kadilci, – v posebej za kadilce določenih prostorih v psihiatričnih bolnišnicah in pri

drugih izvajalcih zdravstvene obravnave duševnih bolnikov, – v kadilnicah.

***Kadilnice niso dovoljene v prostorih, kjer se opravlja zdravstvena in vzgojno-izobraževalna dejavnost.

*** ... [10] Zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov (ZOUTI) – (Ur.l. RS, št. 57/1996; Ur.l. RS, št. 104/2001 Odl.US: U-I-141/97-12, 119/2002, 26/2003-UPB1, 101/2005, 17/2006-UPB2, 60/2007, 93/2007-UPB3, 27/2009 Odl.US: U-I-218/07-8)***

11.3.2013

40


c) prostori za kajenje***

***Kadilnica mora izpolnjevati naslednje pogoje:

• prostor mora biti urejen tako, da iz njega ni mogoč pretok s tobačnim dimom onesnaženega zraka v drug prostor,

• prostor ne sme biti namenjen prehodu v druge prostore in ne sme presegati več kot 20 odstotkov skupne površine javnega in/ali delovnega prostora,

• prostor mora biti namenjen izključno kajenju, strežba v prostoru ni dovoljena, • v prostoru se ne sme uživati hrane in pijače.

Podrobnejše pogoje, ki jih mora izpolnjevati kadilnica, določi minister, pristojen za zdravje.


č) prostori za občasno ogrevanje delavcevDelavci, ki delajo v hladilnicah, morajo imeti v bližini delovnih mest na razpolagoustrezno opremljen prostor za občasno ogrevanje.

d) prostori za sušenje, čiščenje in razkuževanje OVOV tehnoloških procesih, pri katerih se razvijajo velike količine vlage, prahu, plinov ali hlapov z neprijetnim vonjem, ali če imajo delavci opravka s kužnimi snovmi, morajo biti predvideni posebni prostori z napravami za sušenje, čiščenje in razkuževanje OVO. Taki prostori morajo imeti ustreznozračenje.

e) prostori za nosečnice in doječe matereDd mora nosečim in doječim materam med odmori zagotoviti primerenprostor z ležišči, kjer se lahko spočijejo. Sobe z ležišči morajo imeti na razpolago tudi med delovnim časom, če to narekujejo zdravstveni razlogi.

11.3.2013

41

15.2 Sanitarni prostori [6] (1/5)

a) garderobe(1) Delavci morajo imeti na razpolago garderobe, v katerih se preoblačijo inhranijo civilno in delovno obleko. Morajo biti ločene za moške in ženske.(2) Izjemoma je dovoljeno za hranjenje civilne in delovne obleke uporabljati hodnike oz. delovne prostore, če je delavcev manj kot 20, in če je delo take vrste, da ne zahteva obvezne uporabe kopalnice.(3) Delavcem, ki imajo opravka s strupenimi, kužnimi ali radioaktivnimi snovmi, ali s snovmi, ki imajo neprijeten vonj, ter v obratih, v katerih so delavci pri deluizpostavljeni visokim temperaturam ali vlagi, mora delodajalec zagotoviti ločenegarderobne omarice za delovno in navadno obleko. Garderobe morajo biti v bližini delovnih prostorov, v katerih delavci opravljajo takšna dela.(4) Delodajalec mora delavcem, ki pri svojem delu nosijo posebne obleke zagotoviti garderobe, ki morajo biti dovolj velike in delavcem lahko dostopne. Delodajalec mora garderobe zagotoviti tudi delavcem, ki se iz zdravstvenih alimoralnih razlogov ne morejo preobleči na delovnem mestu.(5) Garderobe s talno površino do 30 m2 morajo imeti svetlo višino najmanj 2,3 m, večje pa 2,5 m.


a) garderobe(6) Garderobe, ki jih istočasno uporablja več delavcev, morajo imeti ob omaricah predelne stene z obešalniki. Talna površina ob omaricah znotraj predelnih sten, mora znašati najmanj 0,5 m2. Talna površina garderobe ne sme biti manjša od 6 m2.(7) Garderobe morajo biti opremljene z omaricami s ključavnico, v katerih delavci med delovnim časom hranijo obleko. Na razpolago morajo biti sedeže.(8) Delavci morajo delovno obleko zračiti in sušiti izven delovnega časa. Če se delovna obleka med delom preveč zamaže, za čiščenje poskrbi delodajalec.9) Če garderoba zaradi narave dela ni obvezna, mora delodajalec delavcem zagotoviti obešalnike in predalčke s ključavnico za osebne stvari.(10) Velikost garderobe mora ustrezati številu zaposlenih delavcev, načinu hrambe obleke in razmeram, v katerih se opravlja delo.(11) Če je garderoba namenjena za obleko več kot 50 delavcev, mora biti urejena tako, da omogoča najmanj 1 m širok prost prehod med omaricami za hrambo obleke. Garderobe morajo biti v bližini umivalnic in kopalnic. Če delavci odlagajo vlažno obleko, mora biti v garderobi, če je to potrebno, tudi naprava za sušenje.

11.3.2013

42


b) kopalnice in umivalnice(1) Delavci morajo imeti zagotovljene kopalnice in umivalnice, če to narekujenarava dela ali to zahtevajo zdravstveni razlogi. Zagotovljene morajo biti posebej za moške in ženske.(2) Kopalnice in umivalnice s talno površino do 30 m2 morajo imeti svetlo višinonajmanj 2,3 m, večje pa 2,5 m.(3) Kopalnice in umivalnice morajo biti v posebnih prostorih v bližini garderob, med njimi mora obstajati neposredna povezava.(1) V kopalnicah mora priti na vsakega delavca površina, ki mu zagotavlja, da se lahko neovirano umije. Talna površina kopalnice mora znašati najmanj 4 m2.(2) Kopalnice morajo imeti tuše s tekočo toplo in hladno vodo. V kopalnicah morajo biti predvidena mesta in priprave za odlaganje obleke.(3) Število prh v kopalnici je odvisno od vrste dela, ki ga delavci opravljajo in od števila zaposlenih. Tako mora delodajalec zagotoviti:- 1 prho na največ 5 delavcev, če se pri delu močno znojijo, če delajo v prahu, s strupenimi snovmi ali snovmi z neprijetnim vonjem, oziroma če si močijo obleko;-1 prho na največ 10 delavcev, če imajo opravka s predelavo živil ali izdelavo sterilnih materialov;- 1 prho na največ 20 delavcev pri drugih delih, pri katerih si delavci umažejo telo ali obleko.


b) kopalnice in umivalnice(4) Prhe so lahko skupinske ali posamične. Če so prhe v kabinah, talna površina posamezne kabine ne sme biti manjša od 0,90 x 0,90 m.(5) Če delodajalec zaradi narave dela delavcem ni dolžan zagotoviti kopalnic sprhami, mora v bližini garderob urediti umivalnice.(6) V umivalnicah mora biti zagotovljena tekoča hladna in topla voda. V umivalnicah morajo biti delavcem na razpolago sredstva za umivanje in dezinfekcijo rok ter sušilec za roke.(7) Če umivalnica zaradi narave dela ni obvezna, mora delodajalec delavcemzagotoviti možnost umivanja s tekočo hladno in toplo vodo v bližini delovnih mest.

Število pip oz. baterij s hladno in toplo vodo je odvisno od vrste dela in števila zaposlenih delavcev. Tako mora delodajalec zagotoviti:a) eno pipo na največ 20 delavcev, če si delavci pri delu umažejo roke ali se močno potijo, če delajo v prahu ali vlagi in če si močijo obleko in roke;b) eno pipo na največ 15 delavcev, če si pri delu zelo mažejo obleko, roke in telo, če se zelo znojijo ali če nastajajo velike količine prahu;c) eno pipo na največ 10 delavcev, če delajo s škodljivimi snovmi in snovmi z neprijetnim vonjem.

11.3.2013

43


c) stranišča(1) Zaposleni morajo imeti v bližini delovnega mesta stranišča z umivalniki za umivanje rok ter sušilci rok.(2) Delodajalec, ki zaposluje več kot 5 delavcev različnih spolov, mora ureditiločene prostore za ženske in moške, ki so na razpolago le njim.(3) Stranišča morajo biti v neposredni bližini prostorov za počitek in dežurstvo, ter garderob in kopalnic.(4) Pri večnadstropnih objektih morajo biti stranišča v vsakem nadstropju.(5) Od stranišč do najbolj oddaljenih delovnih mest, ne sme biti več kot 50 m.(6) Če so stranišča izven objekta, razdalja ne sme znašati več kot 100 m.(7) Število stranišč je odvisno od števila delavcev. Za največ 30 moških oziroma 20 žensk mora biti eno stranišče (in za moške tudi pisoar).(8) Stranišča morajo biti v posebnih kabinah z najmanj 2 m visokimi stenami.(9) Talna površina kabine ne sme biti manjša od 0,90 m x 1,20 m.(10) Če so stranišča v objektu z delovnimi mesti, morajo imeti predprostori stranišč vrata s samozaporno pripravo. V predprostoru mora biti vsaj en umivalniki na vsaka štiri stranišča.(11) Straniščni prostori in predprostori z umivalniki morajo imeti zračenje.

17. Delo s slikovnim zaslonom [7] (1/4)

I) OpremaI.a) Delovna miza in delovna površina1.Delovna miza in delovna površina ne sme imeti Ieska in mora biti iz snovi, ki na dotik ni hladna. Uporabiti je potrebno ustrezne materiale (npr. les).2. Površina mize ali delovne površine mora biti najmanj 800 mm x 1200 mm in zadostna za delo, tako da omogoča primerno razmestitev zaslona, tipkovnice, pisnih podlag in ostale opreme in dovolj prostora za premikanje miške.3. Pod mizo mora biti prostega prostora najmanj 600 mm x 580 mm x620 mm (globina x širina x višina).4. Delovna miza ali delovna površina mora biti stabilna in mora biti, če je le mogoče, po višini nastavljiva ali pa mora biti višina med 720 mm in 750 mm.5. Držalo za predloge mora biti stabilno, nastavljivo, imeti mora ravnilo za označevanje vrstic in mora biti izvedeno in postavljeno tako, da ne povzroča delavcu dodatnih obremenitev oči, vratu in/ali glave.

[7] ... Pravilnik o varnosti in zdravju pri delu s slikovnim zaslonom (Ur.l. RS, št. 30/2000; Ur.l. RS, št. 73/2005)

11.3.2013

44


I.b) Stol1. Delovni stol mora biti stabilen in delavcu omogočati udoben položaj ter neovirano premikanje.2. Delovni stol mora imeli nastavljivo višino sedežne površine in premično podvozje.3. Ledvena opora za hrbet mora biti nasvljiva po naklonu in višini in naj omogoča elastično podajanje naslonjala pri spreminjanju naklobna hrbta4. opora za noge mora biti zagotovljena vsakemu delavcu, ki to žeIi. Biti mora dolga najmanj 450 mm in široka 350 mm, dovolj visoka, stabilna, nedrseča in mora delavcu omogočati udoben položaj in naklon nog.

[7] ... Pravilnik o varnosti in zdravju pri delu s slikovnim zaslonom (Ur.l. RS, št. 30/2000; Ur.l. RS, št. 73/2005)


II) Delovno okoljeII.a) Prostorske zahteve1.Delovno mesto mora biti oblikovano tako, da se ne dela v prisilni nefiziološki drži.2. Na delovnem mestu mora biti dovolj prostora, da delavec zlahka spreminja položaj telesa in opravlja potrebne gibe pri delu.3. Prostornino, prosto talno površino na delavca in višino prostora določa pravilnik[6].

II.b) Osvetljenost1. Naravna in/ali urmetna osvetijenost prostora mora biti, če je Ie mogoče, 400 Ix +/-100 Ix in mora zagotavljati zadovoljive svetlobne razmere, upoštevajoč vrsto dela in zmogljivost delavčevega vida. Razmerje svetlosti med zaslonom in okoljem v neposrednem vidnem polju ne sme presegati 1:3, v ožjem vidnem polju 1:10 in v širšem vidnem polju1:20.2. Moteče bleščanje in odseve zaslona je potrebno preprečiti z ustrezno postavitvijo delovnega mesta glede na razmestitev in tehnične karakteristike virov osvetlitve.

[6] ... Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (Ur.l. RS, št. 89/1999; Ur.l. RS, št. 39/2005);

11.3.2013

45


II.c) Bleščanje in odsevi1. Delovno mesto mora biti oblikovano lako, da viri svetlobe, kot so okna, svetilke ali druge svetlobne odprtine ali svetle površine ne povzročajo nepotrebnega bleščanja ali motečega zrcaljenja na zaslonu.2. okna morajo imeli ustrezna senčlla za preprečevanje vpada sončne svetlobe na delovno mesto ali v prostor tako, da ni moteno delo.3. zaslon, če je le mogoče, ne sme biti obrnjen proti oknu ali od okna, sirer so potrebni posebni ukrepi proti bleščanju in zrcaljenju. Nizi stropnih svetilk morajo biti vzporedni s smerjo delavca na delovnem mestu, zaslon pa mora biti nameščen in nagnjen tako, da ni zrcaljenja svetilk na zaslonu. Svetilke v prostoru morajoimeti takšne svetlobno tehnične karakteristike, da ne povzročajo zrcaljenja na zaslonu.

(Glej tudi poglavje B13 – Delo s slikovnim zaslonom)

18. Vrste, obseg, vsebina in roki preventivnih zdravstvenih pregledov delavcev [8]

Preventivni zdravstveni pregledi po pravilniku [8] so:1. predhodni preventivni zdravstveni pregledi, (6. člen pravilnika [8]);2. usmerjeni obdobni preventivni zdravstveni pregledi, (7., 8., 9. člen);3. drugi usmerjeni preventivni zdravstveni pregledi, (10., 11. člen);

Obseg in vsebina preventivnih zdravstvenih pregledov sta določena v prilogi pravilnika [8]. Glej zgoraj navedene člene.

Roki preventivnih pregledov:• VEČINA v razponu12 – 60 mesecev;• NEKAJ v razponu 6 – 60 mesecev (npr. slušne zahteve in hrup);• NEKAJ v razponu 12 – 24 mesecev

(npr. kemijsko aktivni dušljivci (kot npr. CO));• NEKAJ v razponu 12 – 36 mesecev

(npr. aciklični ogljikovodiki (alkoholi, nafta, ...) in veliko drugih);

[8] ... Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev (Ur.l. RS, št. 87/2002(29/2003 popr.); Ur.l. RS, št. 124/2006);

** ... ANAMNEZA = podatki o bolnikovem zdravstvenem stanju pred boleznijo.

11.3.2013

46

19. Označitev omarice za prvo pomoč [6] (1/3)

a) prostori za prvo pomoč(1) Delodajalec mora zagotoviti najmanj en prostor za prvo pomoč, če:- zaposluje več kot 1000 delavcev na eni lokaciji;- zaposluje več kot 100 delavcev v delovnem procesu, v katerem obstajajo večje

nevarnosti za poškodbe in zdravstvene okvare.(2) Prostor za prvo pomoč mora biti vidno označen. Prostor za prvo pomoč moradelodajalec opremiti z opremo za prvo pomoč in nosili.

(1) Prostor za prvo pomoč mora biti tako velik, da omogoča usposobljenim inpristojnim osebam neovirano nudenje prve pomoči poškodovanim ali nenadoma obolelim delavcem.(2) Prostor za prvo pomoč mora biti čim bližje delovnim prostorom, v katerihdela največ delavcev, oziroma prostorom, v katerih pri delu nastopajo večjenevarnosti za poškodbe in zdravstvene okvare. Prostor mora biti v pritličju objekta, v katerem so delovni prostori.



(3) Okolica objekta, v katerem je prostor za prvo pomoč, mora biti urejena tako, da lahko v njegovo bližino neovirano pripelje reševalno vozilo.(4) Vrata prostorov za prvo pomoč morajo biti dovolj široka, da omogočajo neovirano uporabo nosil.

Prostori za dajanje prve pomoči morajo biti opremljeni z najnujnejšimi napravami in opremo za prvo pomoč ter lahko dostopni za nosila.

Označeni morajo biti v skladu z nacionalnimi predpisi o izvajanju Direktive 77/576/EGS.

Poleg tega mora biti na vseh mestih, kjer delovne razmere to zahtevajo, na razpolago oprema za dajanje prve pomoči. Ta oprema mora biti ustrezno označena in lahko dostopna.

Naslov in telefonska številka lokalnih postaj prve pomoči morata biti napisana navidnem mestu.

11.3.2013

47


b) oprema za prvo pomoč(1) Delodajalec mora glede na naravo dejavnosti in velikost delovnih prostorov,število zaposlenih in pogostost poškodb pri delu, zagotoviti prvo pomoč.(2) Oprema za prvo pomoč mora biti na razpolago na vseh mestih, kjer to zahtevajo delovne razmere. Mesta hrambe opreme za prvo pomoč morajo biti


označena in delavcem lahko dostopna. Oprema za prvo pomoč mora biti zavarovana pred umazanijo in visokimi temperaturami. Delodajalec morazagotoviti dnevno kontrolo uporabnosti in popolnosti opreme za prvo pomoč.(3) Na velikem delovišču morajo biti oprema za prvo pomoč in nosila, če okoliščine to narekujejo, zagotovljena na več mestih. Mesta hrambe morajo biti vidno označena in delavcem lahko dostopna.

20. Pogostost usposabljanja delavcev za izvajanje prve pomoči [9]

[9] ... Pravilnik o organizaciji, materialu in opremi za prvo pomoč na delovnem mestu(Ur.l. RS, št. 136/2006; Ur.l. RS, št. 61/2010-ZRud-1 (62/2010 popr.));

Po zahtevah pravilnika* morajo delavci določeni za izvajanje prve pomoči nadelovnem mestu opraviti izpit iz prve pomoči vsakih 5 let.

Šteje se, da so za izvajanje prve pomoči na delovnem mestu po tem pravilniku usposobljeni zdravstveni delavci, pripadniki enot za prvo pomoč Civilne zaščite ter delavci, ki so v zadnjih petih letih opravili izpit iz prve pomoči za voznike motornih vozil.

11.3.2013

48

16. Osebna varovalna opremaObdelano v poglavju B16 - OVO

Obdelano v poglavju B8 – Ročno prenašanje bremen

21. Ročno prenašanje bremena

22. Varnost strojevObdelano v poglavju B7 – Pravilnik o varnosti strojev

23. Mejne in opozorilne vrednosti izpostavljen osti hrupu pri delu

Obdelano v poglavju B10 - Hrup

24. Kakšne telesne motnje povzročajo vibracijeObdelano v poglavju B11 – Mehanske vibracije

25. Kaj se šteje za zaprt javni ali delovni prostor [10]

[10] ... Zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov (ZOUTI) – (Ur.l. RS, št. 57/1996; Ur.l. RS, št. 104/2001 Odl.US: U-I-141/97-12, 119/2002, 26/2003-UPB1, 101/2005, 17/2006-UPB2, 60/2007, 93/2007-UPB3, 27/2009 Odl.US: U-I-218/07-8);

Po določilih zakona* je prepovedano je kajenje v vseh zaprtih javnih in delovnih prostorih. Kajenje je prepovedano tudi v prostorih, ki se po tem zakonu ne štejejo za zaprte prostore, če so del pripadajočih funkcionalnih zemljišč prostorov, kjer se opravlja dejavnost vzgoje in izobraževanja.

Za zaprt javni ali delovni prostor se šteje javni ali delovni prostor, ki ima streho in popolnoma zaprto več kot polovico površine pripadajočih sten.

Javni prostori po tem zakonu so prostori, namenjeni skupni rabi oziroma dejavnostim na področju zdravstva, otroškega varstva, vzgoje in izobraževanja,prometa, trgovine, gostinstva, športa in rekreacije ter kulture. To so zlasti čakalnice, sejne sobe, kino dvorane, gledališča, zdravstveni, vzgojno varstveni, izobraževalni, socialni zavodi, gostinski prostori in trgovine, športne dvorane, javna prometna sredstva, dvigala, kabinske žičnice, javna stranišča in drugi prostori, kjer so nekadiici proti svoji volji lahko izpostavljeni cigaretnemu dimu.

Delovni prostor po tem zakonu je vsak zaprt prostor, ki je pod nadzorom delodajalca in kjer se zanj opravljajo dela in storitve.

11.3.2013

49

26. Kadilnice in oznake na kadilnicah [10, 11]

[10] ... Zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov (ZOUTI) – (Ur.l. RS, št. 57/1996; Ur.l. RS, št. 104/2001 Odl.US: U-I-141/97-12, 119/2002, 26/2003-UPB1, 101/2005, 17/2006-UPB2, 60/2007, 93/2007-UPB3, 27/2009 Odl.US: U-I-218/07-8);

[11] ... Pravilnik o pogojih, ki jih mora izpolnjevati kadilnica (Ur.l. RS, št. 80/2007; Ur.l. RS, št. 90/2010);

Kadilnica pomeni tisti zaprt prostor, ki je fizično ločen od drugih zaprtih prostorov in posebej urejen izključno za kajenje.

Izpolnjevati mora pogoje iz zakona* in pravilnika**.

Če pristojni inšpekcijski organ ugotovi, da kadilnica ne izpolnjuje predpisanih pogojev, z od

Documents

Varnost in varovanje zdravja pri delu, varstvo okolja in ...lab.fs.uni-lj.si/lasok/index.html/gradivo_jerman... · Ocena tveganja je sistemati čno evidentiranje in prou čevanje