33 maj 2000

Detektiv

Glasilo detektivske zbornice Republike Slovenije

leto IIštevilka 2maj 2000

Visoka policijsko-varnostna šola boorganizirala strokovno srečanje svo-jih diplomantov in drugih, ki se uk-varjajo s problemi varnosti pod ime-nom Dnevi varstvoslovja. Srečanjebo od 1. do 3. junija na Bledu, orga-nizatorji pa pričakujejo poleg 50 re-ferentov in voditeljev delavnic terokroglih miz še precejšnje številodrugih udeležencev, ki jih tematikazanima.

Srečanje bo potekalo v več sekci-jah, tako da bo zajet celoten spek-ter varstvoslovja. Splošnovarnostnosekcijo bo vodil dr. Andrej Anžičin v njenem okviru bo predstavlje-nih osem referatov; mag. AntonDvoršek bo vodil kriminalistično inkriminološko sekcijo, ki ima 12 re-ferentov, med njimi tudi DragaKosa z referatom Kriminal v Slo-veniji ali Slovenija v kriminalu.

Dnevi varstvoslovjaFranc B. Hudarin

ISSN 1580-2116

nadaljevanje na naslednji strani

Pravilnik o vročanjusodnih pošiljkNiko Jurišič

V Uradnem listu številka 32 z dne 13.4.2000 je objavljenPravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati osebeza opravljanje vročanja in o pravilih za njihovo delo-vanje, in obrazci ter skice, ki so sestavni del tega pravil-nika. Ker je med detektivi veliko zanimanja za to dejav-nost objavljamo besedilo pravilnika brez prilog (skic obraz-cev) tudi v tej številki Detektiva. Ta pravilnik je za detek-tive pomemben, saj kar v nekaj členih posebej opredelju-je pristojnosti detektivov in detektivskih družb pri vroča-nju (3., 13. in 17. člen) ter upravičenost do nagrade in dopovrnitve potnih in drugih dejanskih stroškov (14. člen).Po razgovoru s pristojnimi na Ministrstvu za pravosodjemorajo detektivi, ki želijo pridobiti dovoljenje za opravlja-nje dejavnosti vročanja, k pisni vlogi priložiti tudi ‘Potrdi-lo’ Detektivske zbornice, da so aktivni člani zbornice zlicenco številka___, in eno osebno fotografijo (velikostikot za nove osebne izkaznice).

V T E J Š T E V I L K I

• Podatkovne zbirkena CDR: FiPO, IPIS,iBON, PIRS

• Sumljivi žigi•Cene detektivskih storitev

P R I L O G A

•Detektiv – pooblaščenecstranke...

•Kodeks detektivske etike– javna razprava

•Zavarovanje detektivskihstoritev

Tokrat le osemkandidatovNiko Jurišič

Pomladanski rok za opravljanje preizkusa znanja zapridobitev licence detektiva je 31. 5. 2000.

V Evidenci kandidatov za detektiva je bilo 14 kandi-datov, ki so bili prijavljeni v letih 1998 in 1999 (splačanim pristopnim deležem), in 16 novih kandida-tov. Vsem kandidatom smo poslali Program preiz-kusa znanja, prijavnice in potrebna navodila. Odzivje dokaj skromen, saj se je dejansko prijavilo le 8kandidatov (štirje ponavljajo, štirje pa so novi).

Upravni odbor Detektivske zbornice Republike Slo-venije je sklenil, da bodo morali vsi kandidati, ki bodoizpolnjevali vse formalne pogoje za pridobitev licen-ce, pred izdajo Sklepa o podelitvi licence urediti svojstatus pri pristojnih organih. Na ta način bodo od-pravljeni morebitni problemi z nezdružljivostjo de-javnosti, dela na črno ipd.

34 maj 2000

Detektiv

Dnevi varstvoslovjaFranc B. Hudarin

nadaljevanje s prejšnje strani

Dr. Darko Maver bo predstavil re-ferat ‘Problemi in dileme pri vklju-čevanju novih preiskovalnih metodin sredstev v kriminalistično prak-so’, mag. Matjaž Kotnik pa bo po-jasnil pojem Bioterorizem. Delosplošne policijske sekcije bo usmer-jal mag. Branko Lobnikar, medzanimivejšimi temami pa bo Myers-Briggs indikator temperamenta: raz-like med policijskimi in nepolicijski-mi študenti, ki ga bosta predstavila

mag. Branko Lobnikar in ddr. Mi-lan Pagon.

Osem referatov bo tudi v zasebno-varnostni sekciji, za katero je zadol-žen dr. Tomaž Čas. Ilija Dražić inAndrej Dvoršak sta pripravila re-ferat o problematiki nadzora nad za-sebnimi varnostnimi agencijami inzasebnimi detektivi, kjer bo pouda-rek zlasti na delu PU Koper. Zago-tovo bo zanimiv tudi polemični re-ferat Upravičenost do poimenovanja

zasebnovarnostnih služb za ‘zaseb-no policijo’, ki ga je pripravil dr. To-maž Čas.

Dr. Gorazd Meško bo vodil pe-nološko sekcijo, kjer je najavljenihpet referatov, poleg tega pa je pred-videna tudi delavnica z naslovomUvod v mednarodno zaščito begun-cev in tri okrogle mize: Policija inbegunci ter prosilci azila, Varstvo-slovje kot znanstvena disciplina inKriminalisti med tnalom enotne po-licije in nakovalom politike.

Udeležbo na dnevih varstvoslovjalahko prijavite neposredno na Viso-ki policijsko-varnostni šoli na Kot-nikovi 8 v Ljubljani.

Detektivi in odvetnikiNiko Jurišič

ZavarovanjepoklicneodgovornostiNiko Jurišič

Zaradi zanimanja detektivov za za-varovanje poklicne odgovornosti izva-jalcev detektivske dejavnosti je Zava-rovalnica Triglav d.d. v sodelovanju zDetektivsko zbornico pripravila pogo-je za zavarovanje te dejavnosti. Po tehpogojih, ob upoštevanju Zakona o de-tektivski dejavnosti in aktov zborni-ce, vsem zavarovancem (izvajalcemdetektivske dejavnosti) zavarovalnicajamči za škodo, ki jo proti njim uve-ljavljajo naročniki detektivskih stori-tev ali tretje osebe, zaradi napake,opustitve ali kršitve dolžnosti, ki jihje s sklenitvijo pogodbe o detektivskistoritvi prevzel zavarovanec in za ka-tero je zavarovanec odgovoren. Ško-da, ki jo krije zavarovalnica, lahko na-stane zaradi poškodovanja oseb, poš-kodovanja stvari, krita pa je tudi či-sta premoženjska škoda. Natančnej-ši pogoji zavarovanja (letna premija,popusti ipd.) so objavljeni v Prilogite številke glasila Detektiv.

V Pravni praksi – časopisu za prav-na vprašanja z dne 20. 4. 2000 jeizšel prispevek avtorjev dr. Toma-ža Časa in Štefana Gostiča z naslo-vom Detektiv – pooblaščenec stran-ke za zbiranje in posredovanje po-datkov. Z dovoljenjem uredništvaPravne prakse in obeh avtorjev gav celoti ponatiskujemo v tokrtaniPrilogi našega glasila. V strokovniin širši javnosti se v zadnjem časuporaja vedno več vprašanj o funkci-ji in pristojnostih detektivov v ne-katerih sodnih postopkih, o upravi-čenosti do zbiranja in posredovanjapodatkov, upravičenosti do nagra-de, o strankini upravičenosti do po-vrnitve stroškov, nastalih zaradi na-jema detektiva, in podobno. Ta pris-pevek poskuša odgovoriti na nave-dena vprašanja in tako odpraviti

zgoraj zastavljene dileme ter nakratko pojasniti vsebino detektivskedejavnosti oz. detektivskega pokli-ca, upravičenost detektiva do zbi-ranja in posredovanja podatkov ternezdružljivost te dejavnosti z dru-gimi dejavnostmi, in o zastopanjustranke s strani detektiva. Gre zapet sklopov:

•Detektivstvo kot nov poklic;

•Zakaj detektivova upravičenostdo zbiranja podatkov;

•Detektiv kot uporabnik podatkoviz zakonsko urejenih zbirk oseb-nih podatkov;

•Način pridobivanja podatkov izzbirk osebnih podatkov;

•Zastopanje in nezdružljivost de-javnosti.

35 maj 2000

Detektiv

črtno in resnično poskrbljeno, do-kler managerji ne bodo spoznali, dahotel s štirimi in več zvezdicami po-trebuje strokovnjaka za področjevarnosti, ki mu bo izdelal varnost-no mrežo, ki zajema vse od politikeizdaje ključev na recepciji do kadro-vanja sobaric, sistema čiščenja sob,odnosa do prostitutk in prostitucijein še marsikaj, kar sodi k povečanjuvarnosti in zmanjševanju hotelskihizgub, med katere sodi vse od krajhrane v kuhinji, svinčnikov vpisarnah in poškodovanju inventar-ja v hotelskih sobah. Tudi hotelskidetektiv lahko veliko prispeva k var-nosti in zmanjševanju hotelskih iz-gub, a po znanih podatkih imata zlicenciranim detektivom pogodbeniodnos le dva ljubljanska hotela, dru-gi pa si občasno pomagajo z upoko-jenimi policisti, najetimi pač gledena osebna poznanstva, kar sevedalahko pripomore k varnosti, ne pa kdvigu strokovne kakovosti in hotel-ske varnosti nasploh.

Verjetno bo potrebno kaj več kotnekaj ukradenih avtomobilov s ho-telskih parkirišč in denarnic iz sobgostov, da se bodo vodilni manager-ji zavedli, da je denar, vložen v pre-ventivo na področju varnosti, dobranaložba, in da bodo začeli hoditi naposvete, kot je bil ta in oni lani vPortorožu. Dotlej pa so tovrstni pos-veti in visokodoneče besede o var-nosti v turizmu zgolj besedičenjebrez večjih učinkov in pomena.

Varnost v turizmuDokler je ne bodo tržili, je govorjenje o njej izguba časa

Andrej Dvoršak

pa ni še nihče raziskal. Vsiti številni izdajatelji zloženkse namreč ne morejo dogo-voriti, da bi naredili enosamo brošuro, ki bi resnič-no informirala turista ovsem, kar ga zanima in kar mora ve-deti, ko pride v Slovenijo.

Tudi to smo izvedeli na posvetu,da se Italijani lahko skrijejo v mišjoluknjo, kadar je govor o prostovolj-nem gasilstvu, ki ima velik pomenza varnost, saj se turist, ko se peljeskozi vas in vidi gasilski dom, poču-ti bolj varnega. Tako vsaj pravijo ti-sti, ki se ukvarjajo z gasilstvom, kije pri nas dobro razvito.

Besedičenje brez učinkov...Vendar takšni posveti, kot je bil ta

v Ljubljani, ne bodo prav nič prispe-vali k povečanju varnosti v turizmu.Vsak od udeležencev že brez posve-ta ve, kaj mora narediti in kaj bo na-redil za varnost turistov in drugih.Gasilcem je prav vseeno, koliko zlo-ženk bo razdelil Urad za varstvo po-trošnikov, inšpekcijskim službam izPirana pa, kako je urejen mirujočipromet v Ljubljani.

Posvetovanja o varnosti v turizmubodo smiselna šele tedaj, ko bodona njih sodelovali direktorji hotelovin turističnih centrov ter tisti, ki vturizmu zares odločajo, ne pa pro-računska in prostovoljna turističnadruštva, zveze in uradi, ki imajo naturistična dogajanja omejen vpliv, pače to priznajo ali ne.

Dokler turistični oglaševalci nebodo tržili varnosti kot pomembne-ga dela svojega ‘produkta’, da upo-rabimo njihov izraz, toliko časa jebesedičenje o varnosti brez pome-na. Prav tako za varnost ne bo na-

Turistična zveza Slovenije, predse-duje ji dr. Marijan Rožič, je sku-paj z vladnim Uradom za varstvo po-trošnikov 22. marca v Ljubljani pri-pravila posvet na temo varnosti v tu-rizmu, ki naj bi bila sestavni del tu-ristične ponudbe. To spoznanje se,po mnenju sklicatelja posveta, pre-počasi uveljavlja. Izkušnje preteklihlet pa kažejo, kako nestabilne raz-mere na področju varnosti negativ-no vplivajo na turizem. Zato je dr.Rožič sklical številne strokovnjake,da spregovorijo o varnosti z različ-nih zornih kotov. Manjkal je le mi-nister Borut Šuklje, ki je bil nujnozadržan in ga je nadomestil direk-tor policije Andrej Podvršič z moč-nim zastopstvom uniformirane po-licije, ki ima nedvomno levji deležzaslug za varnost turistov in turiz-ma.

Na posvetu smo slišali, kako se vsitrudijo za turizem in turiste, za var-nost in za obveščenost. Urad za vars-tvo porošnikov, ki na varnost samsicer ne more vplivati, kot je dejaladirektorica dr. Vida Čadonič Špe-lič, lahko vpliva le na počutje turi-sta – potrošnika. Lani je obravnaval780 prijav nezadovoljnih turistov!Bo pa davkoplačevalski denar zelokoristno uporabljen za zloženke, kibodo potrošnike informirale o njiho-vih pravicah. Kar 50.000 jih bodomenda natisnili. Pa ne samo oni.Tudi drugi, ki dobivajo denar iz pro-računov, so se odločili za tiskanjezloženk, vsak zase, in vsak jih bo de-lil po lastnem preudarku. Zato se nibati, da turisti in drugi ne bodo za-suti z zloženkami. Koliko je kakšnauporabna, koliko jih nerazdeljenihkonča v reciklažnih mlinih in kak-šno korist imajo potrošniki od njih,

36 maj 2000

Detektiv

FiPO olajša detektivsko deloFinančni podatki 36.000 gospodarskih družb iz domačega računalnika

Helena Dvoršak

dejavnosti po standardni klasifikacijidejavnosti (SDK), 156.500 bilancstanja gopodarskih družb za obdob-je 1994 do 1998 in prav toliko bi-lanc uspeha ter primerjalni kazalni-ki za presojo uspešnosti poslovanja.Računovodski izkazi oziroma stati-stični podatki niso inšpicirani oziro-

ma niso revidirani. Topomeni, da lahko pridedo poznejših popravkovpodatkov na podlagiugotovitev inšpekcijeDURS oziroma ugotovi-tev revizijskih hiš.

Presoja podatkov inkazalnikov je mogoča zaposamezno gospodar-sko družbo glede na di-namiko podatkov in ka-zalnikov njenega poslo-vanja v štirih letih (od1994 do 1997) ter gle-de na primerjavo s po-datki dejavnosti in s

povprečnimi vrednostmi kazalnikovdejavnosti, v katero je posameznagospodarska družba razvrščena napodlagi standardne klasifikacije de-javnosti (oddelki, skupine, razrediin podrazredi dejavnosti).

Presoja poslovanja gospodarskihdružb je realnejša na podlagi pri-kaza daljših časovnih serij izbranihpodatkov in kazalnikov, izračunanihza gospodarske družbe in za dejav-nosti. Zato so podatki prikazani ozi-

FiPO - finančni podatki za36.000 gospodarskih družb, ver-zija 99, nam je posredovala založniš-ka hiša oziroma uredništvo Gospo-darskega vestnika in je ena od dvehzelo sorodnih tovrstnih zbirk podat-kov na našem tržišču. Druga tovrst-na zbirka je iBON.

Agencija Republike Slovenije zaplačilni promet je v sodelovanju zGospodarskim vestnikom pripravi-la izbor podatkov in kazalnikov o po-slovanju gospodarskih družb, pro-gramsko opremo pa je izdelalaADACTA. Zbrani so tisti podatki in

kazalniki, ki omogočajo celostnopresojo velikosti posameznih gospo-darskih družb, njihovega premoženj-sko-finančnega položaja in plačilnesposobnosti, oceno hitrosti obrača-nja obratnih sredstev ter analizogospodarnosti, donosnosti in dohod-kovnosti njihovega poslovanja.

Vir izbranih podatkov in kazalnikovso statistični podatki iz bilance sta-nja in bilance uspeha za okrog35.000 gospodarskih družb, 1.200

roma kazalniki izračunani za štirileta, s čimer so dane možnosti zazanesljivejšo oceno poslovanja po-sameznih gospodarskih družb intako v precejšnji meri odpravljenastatičnost podatkov in kazalnikov,izračunanih iz podatkov iz bilancestanja.

Za lažjo oziroma zanesljivejšo pre-sojo podatkov in kazalnikov so pri-pravljena pojasnila postavk iz bilan-ce stanja in izkaza uspeha ter poja-snila vsebine kazalnikov, kar tudi ra-čunovodsko nevednim uporabnikom(beri večini detektivov) omogočadelo in analizo podatkov. Kljub temuje za natančnejšo oceno potrebnapodrobnejša analiza vseh dejavni-kov, notranjih in zunanjih, ki vpliva-jo na obseg posameznih ekonom-skih kategorij in s tem na vrednostiizračunanih kazalnikov. Tako anali-zo pa lahko pripravi ali gospodarskadružba sama ali pa analizo ob nje-nem sodelovanju pripravi zunanjistrokovnjak.

FiPO ima še eno dobro lastnost,ki bo zelo dobrodošla za tiste redkedetektive, ki poslovno sodelujejo znaročniki v tujini. Poleg slovenske,je na cederomu tudi angleška razli-čica in detektivu se zato ni potreb-no mučiti s prevodom strokovnih ra-čunovodskih izrazov.

Tuji naročniki običajno naročajotako imenovano due diligence, po na-še bi rekli skrbnost dobrega gospo-

Zakon o detektivski dejavnosti pravi, da sme detektiv pridobivati informacije neposred-no od osebe, na katero se podatki nanašajo, lahko tudi od drugih oseb, ki imajo podatkein so jih pripravljene dati prostovoljno, in iz sredstev javnega obveščanja. Sredstva javne-ga obveščanja pa so zelo raztegljiv pojem in ni nujno, da so to le časniki, radio in televizija.So tudi javno dostopne podatkovne zbirke, ne nazadnje CD-romi, na katerih so zbraneposamezne vrste podatkov, ki jih nekatera podjetja in ustanove prodajajo vsakomur.

Za detektiva so podatkovne zbirke, če jih zna uporabljati, neizčrpen vir podatkov, ki muprihrani veliko poti, časa in predvsem denarja. V naslednjih številkah bomo skušali pred-staviti vse tiste zbirke, ki nam jih bodo posredovali njihovi založniki.

Podatkovne zbirke na CDR

37 maj 2000

Detektiv

darja, ki preverja novega poslovne-ga partnerja. Preverjanja zajemajopodatke o njegovem managementu,poslovnih rezultatih, povezavah - po-slovnih in še kakšnih. Vsi taki na-ročniki tovrstne preiskave opravlja-jo v največji tajnosti, saj pogovorimed bodočima poslovnima partner-jema že potekajo, vendar si želi in-vestitor več podatkov in bolj nepri-stranske. Dobi jih od detektiva, ki ssvojim poizvedovanjem ne smeogroziti posla in ne sme zbirati po-datkov neposredno od subjekta, nakaterega se nanašajo. In prav v tak-šnih primerih so različne baze po-datkov na CD-romih nepogrešljive,saj je rok za oddajo poročila običaj-no sedem do petnajst dni. FiPO jeena izmed njih in mirno lahko zapi-šemo, da je ena od najpomembnej-ših, ki jih detektivi uporabljajo prisvojih poizvedbah.

Za njeno instalacijo potrebujete PCračunalnik s procesorjem 486 alipentium, ki ima najmanj 16 Mb pom-nilnika (RAM) in vsaj 3 Mb prosto-ra na trdem disku za standardno na-mestitev. Potreben je še operacijskisistem MS Windows, katerikoli od3.1 do NT.

Mi smo FiPO preizkusili na 500Mhz pentiumu s 128 Mb pomnilni-ka, na katerega smo namestili ce-lotno podatkovno zbirko, za kar jepotrebnega nekaj nad 300 Mb pro-stora na trdem disku. Na ta način jedelo hitrejše in ob zagonu ni potreb-no v CDR enoto vlagati cederoma, skaterega pri standardni namestitviprogram potem bere podatke. Izka-zalo se je, da je delo izredno hitroin da v sedmih minutah lahko nati-snete ali shranite na disketo vse po-datke o štirih gospodarskih družbah,vključno z vsemi primerjavami zapretekla leta in z dejavnostjo.

Cene tovrstnih poizvedb (due dili-gence) se na svetovnem trgu giblje-jo od 250 do nekaj tisoč dolarjev,odvisno od obsega zahtevanih podat-kov in števila oseb, za katere jih je

potrebno zbrati.. Če detektiv reali-zira pet tovrstnih naročil, se mu in-vesticija v FiPO, ki jo je izdal Gos-podarski vestnik, ki ima sedež naDunajski 5 v Ljubljani, v celoti povr-ne. Cena CD-roma FiPO je namreč49.000 tolarjev. Vsako leto izdajodve verziji. Prvo pozno spomladi, ta-koj potem, ko so obdelani zaključniračuni gospodarskih družb, drugojeseni, ko so upoštevani tudi po-pravki bilančnega stanja za pretekloleto. V detektivski poizvedovalni de-javnosti najpogosteje tako preciznipodatki niso potrebni in če si letnokupite le eno verzijo, ste si zagoto-vili zbirko, ki jo boste zelo pogostouporabljali in z njeno uporabo pri-hranili čas in denar.

IPIS in iBONPodatkovni zbirki pisani na kožo detektivom

Andrej Dvoršak

Leta 1992 je neko podjet-je v Radovljici izdelalo prvielektronski imenik vseh slo-venskih poslovnih subjektovin tako je IPIS, ki ga je 1995 kupi-la družba Noviforum d.o.o., (naslov:Stegne 31, Ljubljana), najstarejšapodatkovna zbirka, dostopna vsako-mur v elektronski obliki. Danes ob-sega nad 168.000 poslovnih subjek-tov, od tega 79.866 pravnih oseb,68.032 samostojnih podjetnikov, od-vetnikov, notarjev, detektivov itn. Zanameček pa je vpisanih še 20.222podružnic. In če vemo, da je ob vsa-kem takem podatku še do 36 urad-nih podatkov od davčne in matičneštevilke do številke registrskegavložka, ustanoviteljev itn., si lahkopredstavljamo, kako dragocena zbir-ka je to za detektive. Brez nje tisti,ki resno opravlja svoje delo, težko

shaja, vložek va-njo pa se mu povrne pri enem sa-mem naročilu. Stane 39.000 tolar-jev, vendar le prvič. Ko boste kupo-vali nove, ažurirane izdaje, ki jih pri-pravlja Novi forum štirikrat letno,boste plačali le 19.000 za vsako alipa le 38.000 za vse štiri, če se naro-čite za celo leto. Letno se v njih spre-meni okoli 12.000 podatkov!

Sama namestitev programa IPIS vračunalnik in kasnejša uporaba jetako preprosta, da ne potrebuje ra-čunalniškega predznanja. Dovolj je,da vtaknete CD-rom v računalnik inzadeva se sama namesti. Iščete lah-ko po najrazličnejših parametrih,vse dobljene podatke pa lahko zdru-žujete v lastne podatkovne zbirke injih nato obdelujete na vse mogočenačine. Celotna zbirka zavzema oko-li 40 Mb pomnilnika na trdem disku,instalirate jo lahko na vsak računal-nik, ki ima dovolj velik trdi disk inuporablja MS Okna od verzije 3.1xdalje, vključno z NT in 2000.

Zapisali smo, da je IPIS osnovnaelektronska podatkovna zbirka, kijo MORA imeti detektiv. Ima pa se-veda tudi pomanjkljivosti. Vir zanjoso uradni statistični podatki SURS,APP, GZS, OZS, Telekom itn.), zatoje zanesljiva ravno toliko, kot so za-nesljivi slovenski državni viri. Tempa ne gre zaupati! Neredko se vambo zgodilo, da boste v IPISU ali ka-terikoli drugi podatkovni zbirki, kise naslanja na uradne vire, dobilipodatek, ob katerem si boste ob-liznili vseh deset prstov. Takoj nato

Podatkovne zbirke na CDR

38 maj 2000

Detektiv

pa se bo izkazalo, da tistega pod-jetja že pet let ni na uradno zabele-ženem naslovu in da ga tam skorajnihče več niti ne pozna. Sodobnipodjetniki spreminjajo svoj dejan-ski naslov, ne da bi o tem obvestilipristojne državne organe. Ne gle-de na to je IPIS zbirka, ki skupaj zdrugimi daje sposobnemu detekti-vu pomembno začetno informaci-jo, ki jo nadgrajuje z osebnim te-renskim poizvedovanjem. Največjapomanjkljivost IPISA je, da ga jeoklestil Zakon o varstvu osebnihpodatkov, zato boste pogosto mo-rali na registracijsko sodišče alikam drugam, da boste preverili,kdo so lastniki posameznega po-slovnega subjekta ali njegovi člani,če gre za društva. Da tudi, društva,župnijski uradi in podobni subjektiimajo v IPIS-u svoje mesto. Seve-da to vrednost IPISA kot celote nezmanjšuje, saj je med podatki na-vedena tudi številka registracije indrugi identifikacijski podatki, kizelo olajšajo dodatna iskanja.Kot zanimivost: pod ge-slom ‘detektiv’ je vzadnjem IPIS-u 31zadetkov, pod ‘de-tektivka’ eden, pod‘detektivska’ enajst.Vmes so tudi takšni,ki nimajo licence, karpa je stvar DeZRS,MNZ in drugih, ne pa sta-tistike in Noviforuma.

Noviforum poleg IPIS-a izdajaše drugo, nič manj pomembno po-datkovno zbirko, ki ima že petletnotradicijo. To je iBON, ki so ga prvičizdali leta 1995 z bilančnimi podat-ki pravnih oseb za leto 1994. Tedajso si posamezni državni organi navse načine prizadevali, da bi zaseb-no pobudo mladih in odločnih usta-noviteljev Novega foruma onemogo-čili. Na srečo jim ni uspelo in iBONje danes zagotovo podatkovna zbir-ka, ki je nihče v poizvedovalni de-javnosti in gospodarstvu ne more

toviš, da je v njej natanko to, karobljublja naslov. Nauči te brati ra-čunovodske izkaze. Mayr nas je ssvojim delom zelo prijetno presene-til zlasti zato, ker je besedilo napi-sano v tako poljudnem jeziku, da garazume prav vsak, ki ima za sebojvsaj srednjo šolo in zato visoko izo-braženim detektivom ne bi smelodelati težav. Upamo si celo trditi,da je to priročnik, s katerim v dvehtednih intenzivnega študija lahkoprehodite vso tisto pot učenja, zakatero bi v rednem šolskem progra-mu potrebovali več let. Celo nekda-nji policist, ki ima vsaj malo volje inželje po izobraževanju, bo z Mayro-vo knjigo hitro obvladal osnovne za-konitosti računovodskih izkazov inzapletene logike poslovnih informa-cij ter se usposobil za branje podat-kov, ki jih ponuja iBON.

IPIS in iBON sta podatkovni zbir-ki, ki sta povsem kompatibilni in vbistvu predstavljata eno samo veli-ko polje, s katerega spreten de-tektiv pobira sadeže (podatke) in jihnato prodaja svojim strankam. Resje sicer, da lahko večino podatkov,ki jih vsebujeta, dobiš tudi drugje,vendar ne po tej ceni, če delo in poi-zvedovanja opravljaš redno in ne leenkrat ali dvakrat letno. Res je tudi,da imajo vse te zbirke številne gos-podarske družbe, ki so naročnicenaših storitev, prav tako pa je res,da lahko detektiv vsak podatek izzbirk, ki smo jih omenili v tej šte-vilki glasila, lahko dopolni in ople-meniti ter iz njega naredi informa-cijo, torej proizvod, ki ga naročistranka. Ta del pa je odvisen pred-vsem od njegovega znanja in spo-sobnosti in ne več od različnih jav-no dostopnih podatkovnih zbirk. Na-vsezadnje nas stranke ne najema-jo, da bi listali po katalogih, ampakzato, da jim izbrskamo informaci-jo, ki se skriva med vrsticami alitako, ki bo objavljena šele v ‘prihod-njem katalogu’.

prezreti. Je sicer zelo sorodna zbir-ki FiPO, od katere se razlikuje potem, da nima angleške različice, daje cenejša in morda še po nekaterihmalenkostih.

iBON 2000 je zadnja verzija zbir-ke vnaprej pripravljenih finančnihporočil, ki temeljijo na uradnih po-datkih iz računovodskih izkazov pod-jetij, ki jih zbira Agencija za plačilnipromet. Za vsako leto je zbranih po-datkov za okoli 34.000 subjektov innajnovejši CD-rom obsega podatkov-no zbirko z okoli 400.000 računo-vodskimi izkazi. Na podlagi vseh tehpodatkov lahko uporabnik ugotovi,kako posluje določeno podjetje, kak-šne so tam povprečne plače in kakose kazalci poslovanja razlikujejo odminulih šestih let ter od povprečjadejavnosti. Na trdem disku računal-nika zavzame celotna zbirka okoli 70Mb prostora.

Večina detektivov si s temi podat-ki ne bi znala pomagati. Stranki bipač predala izpis. V Noviforumu so

se zavedali, da vsi, ki so vzadnjem desetlet-

ju zaplavali

v poslovni svet, niso specialisti zaračunovodstvo in ekonomijo. Zatoso letošnjemu CD-romu, ki stane39.000 tolarjev, priložili še 103 stra-ni debelo knjigo z zgovornim naslo-vom Kako brati računovodske iz-kaze? Napisal jo je mag. BrankoMayr, čigar reference so zelo im-presivne in dajejo slutiti, da gre zastrokovnjaka, ki se spozna na stvar.Ko pa začneš prebirati knjigo, ugo-

Podatkovne zbirke na CDR

39 maj 2000

Detektiv

PIRS poceni in zanesljivHelena Dvoršak

Založba Slovenska knjiga je junija1992 izdala svoj prvi Poslovni ime-nik Republike Slovenije. Zdaj že petlet izdajajo to podatkovno zbirko naCD-romu in letošnji ima rekordnonaklado 46.000 izvodov. Njegovamaloprodajna cena je 7.140 tolarjev.Poleg CD-roma izide vsako letotudi knjižna izdaja (letos v nakla-di 17.000 izvodov), ki pa je zadetektivsko delo manj primer-na. PIRS 2000 obsega kar85.722 delujočih poslovnih sub-jektov, od župnišč do gasilskih dru-štev, velikih poslovnih sistemov, del-niških družb do samostojnih podjet-nikov in oseb v svobodnem poklicu.Pod geslom ‘detektiv’ najdemo 15zadetkov, med njimi tudi dva, ki juni v evidenci DeZRS in torej oprav-ljata dejavnost na črno. Velika pred-nost PIRS-a je, da vpišejo samo ti-ste subjekte, ki resnično delujejo,kar preverjajo zastopniki PIRS-a naterenu. To je pomembna prednostpred sorodnimi podatkovnimi zbir-kami, ki temeljijo na uradnih eviden-cah in statističnih podatkih, ti pa po-gosto niso ažurirani.

Nadaljnji statistični podatki PIRS2000 povedo, da je v njem zajetih 625dejavnosti, razporejenih med 7.719vpisov, 2.798 elektronskih naslovovin 1.164 naslovov spletnih strani. ver-jetno bi jih bilo še več, a zaenkrat jev PIRS brezplačno dovoljen le vpissedeža dejavnosti ter številke telefo-na in faksa. Kdor želi dodati še svojelektronski naslov in naslov spletnestrani, mora doplačati 8.000 tolarjev.Za ta denar pa dobi tudi brezplačenizvod CD-roma in poleg osnovnih po-datkov objavi še kaj več.

Vpis zajema ime subjekta, naslovin telefonsko številko, letnico začet-

ka poslovanja, število zaposle-nih, pravni status, ime direktor-ja, žiro račun, davčno številko inšifro dejavnosti. Pogrešamo pamatično

številko,številko registrskega vložka za gos-podarske družbe in registrski organ.Direktor PIRS-a Dušan Podrekarpravi, da so te podatke namenomaizpustili. Škoda! Ob vsakem vpisuuporabnik lahko doda tudi svoj ko-mentar.

Ima pa zato PIRS 2000 različna ko-ristna orodja, ki omogočajo različ-ne vrste iskanj in preverjanj vpisa-nih subjektov. Lahko jih iščemo pokorenu besede, natančnem imenu,naslovu, imenu direktorja ali nosil-ca dejavnosti, letu ustanovitve,upravni enoti, pravnem statusu, iz-

delkih itn. Mož-no je razvršča-

nje po nazivu, ši-fri dejavnosti, pošti

ali omrežni skupini. Za ti-ste detektive, ki imajo naročnike

iz tujine, bo dobrodošlo, da lahko po-datke izpišejo tako v slovenščini kotv angleščini ali nemščini. Karta Slo-venije pa omogoča natančen geo-grafski prikaz posameznega subjek-ta, pri čemer je vredno poudariti,da je dodanih kar 11 zemljevidov slo-venskih mest, od Ljubljane do Škof-je Loke in Pirana.

Med prednosti PIRS-a 2000 ned-vomno spada tudi možnost nepo-sredne povezave v medmrežje, po-šiljanje SMS sporočil in elektronskepošte kar z naslovov v preglednicah.

Pripeljete se v neznan kraj, kjer morate najprej ugotoviti, kje stanuje oseba, o katerizbirate informacije.

Naslov imate in prvi trije krajani so vas že usmerili v bližino ulice, ki jo iščete. Tu ponovnovprašate, kje je in naletite na domačina, ki ulico pozna kot svoj žep, celo vse njeneprebivalce. Najprej vam pokaže in pojasni, kje je, nato vas, ker je pač prijazen in vamresnično želi pomagati, vpraša še, koga iščete in katero hišno številko. Povejte mu napač-no hišno številko in ime zamomljajte tako, da ga ne bo razumel. Nikoli tujcu, ki ga nepoznate, ne povejte natančnega naslova in tega, koga iščete. Kaj pa, če je ravno on taoseba, ali njen sorodnik, znanec? Saj si menda ne želite že na samem začetku zapacatiprimera?

Skrivnosti zasebnih detektivov - odlomki, E. Posega in A. Dvoršak

detektivski paberki detektivski paberki detektivski paber

Podatkovne zbirke na CDR

nadaljevanje na naslednji strani

40 maj 2000

Detektiv

Vsak si lahko naredi tudi svojo last-no zbirko naslovov posameznih sub-jektov, posebni programi pa omogo-čajo tiskanje naslovov na nalepke,na dopise in kuverte.

Med prednosti PIRS-a 2000, ki sose jih najbolj razveselili računalniš-ki pirati in tisti uporabniki, ki imajopoleg PC-ja še prenosni računalnik,je ta, da CD-rom PIRS 2000 nimaveč nobene zaščite in je mogoče enizvod uporabiti za namestitev v po-ljubno število računalnikov. Tega vSloveniji nismo bili vajeni. A v Slo-venski knjigi so mnenja, da je boljkoristno narediti uporabniku prija-zen izdelek, povečati naklado in nadrugi strani znižati ceno na vsako-mur dostopno raven kot prodatimanj izvodov po nekajkrat višji ceni,kar pogosto spodbuja pirate k nele-galnemu kopiranju in razširjanju li-cenčnega izdelka.

PIRS 2000 je vsekakor vreden svo-jega denarja, za detektiva pa lahkopredstavlja odskočno desko za pre-verjanje, predvsem pa tudi sredstvoza promocijo. Žal se tega vsi ne za-vedajo. Znan je primer, ko je zastop-nik Slovenske knjige obiskal nekegaljubljanskega detektiva, ta pa mu jepojasnil, da on ne potrebuje rekla-me in oglasov, ker deluje ‘tajno’, inzaloputnil vrata. Takih kolegov se ve-selijo zlasti tisti aktivni detektivi, kiso že spoznali, kaj pomeni oglaševa-nje in razpoznavnost v sodobni druž-bi. Objava v PIRS-u je vsekakor do-ber in lahko celo brezplačen oglas.

Tisti, ki menijo, da CD-roma aliknjige PIRS ne potrebujejo, lah-ko brezplačno uporabljajo to po-datkovno zbirko tudi s pomočjointerneta. Naslov (URL) PIRS je:http://slo-knjiga.si/pirs.htm. Natem naslovu so objavljeni tudi po-pravki, do katerih pride med letom,in vsi novi vpisi. V Slovenski knjigipripravljajo tudi licenčni CD-rom spodatkovno bazo gospodarskih sub-jektov iz vse Evrope.

Pogled skozi temoAndrej Dvoršak

Neredko boste morali opravljatisvoje delo tudi ponoči, ko so običaj-ni daljnogledi praktično neuporab-ni, saj opazovani objekt najpogoste-je ni razsvetljen. Alfred Einstein,oče relativnostne teorije, ima zaslu-ge tudi za to, da lahko s posebnimiinstrumenti vidimo celo v popolnitemi. Tovrstne naprave so bile pr-vič uporabljene že v II. svetovni voj-ni, nato pa so med vojno v Vietna-mu doživele ponovno odkritje in da-nes ameriški izdelovalci ponujajo žetretjo in četrto generacijo daljnogle-dov in naočnikov za nočno opazova-nje. Poleg daljnogledov so uporab-na še očala za nočno opazovanje.

Vse te sodobne naprave izrabljajonočne vire svetlobe, mesečino inzvezdno svetlobo, ki jo lahko dopol-ni še umetna IR svetloba. Občutlji-vost in kakovost naprav za nočnoopazovanje merimo v mikroamperihna lumen (mapl). Vsaka nova gene-racija naprav je bolj občutljiva in se-veda tudi dražja od predhodne. Za-sebnemu detektivu so dostopne na-prave druge generacije, ki imajo od240 do 525 mapl. Z drugimi bese-dami, če uporabite tako napravo zanočno opazovanje, vidite skoznjo1800 do 2000-krat bolj svetlo slikokot brez njih. Razlika med prvo ge-neracijo in drugo je bistvena. Priprvi so bile naprave še velike in tež-ke, uporabljale so vakuumske cevi.Druga generacija je vakuumske cevizamenjala s tranzistorji in napraveso postale dovolj lahke in priročneza uporabo. Rešili so tudi nekaj dru-gih tehničnih problemov, ki so vpli-vali na sliko. Za tretjo generacijo jeznačilna še bolj sofisticirana elektro-nika in še kakovostnejša slika. Priteh napravah so dosegli neverjetnih1200 mapl. Prav tako so jim podalj-šali življensko dobo, ki je štirikrat

daljša, kot jo imajo naprave prve ge-neracije.

Preden se boste odločili za nakup,razmislite, za kaj boste to napravosploh potrebovali. Jo potrebujetezgolj za opazovanje, jo boste uporab-ljali za fotografsko in video snema-nje v popolni temi ali za kaj druge-ga? Na vse to morate misliti prednakupom, da boste kupili opremo,ki bo ustrezala vašim zahtevam infotografski opremi, ki jo sicer upo-rabljate.

Kdor si bo nadel naočnike za noč-no opazovanje, bo kmalu ugotovil,da poleg slike v temi prinašajo tudi‘slepoto’. Ko snamete tovrstnenaočnike, boste ugotovili, da vsaj naeno oko skoraj nič ne vidite. Potre-bovali boste več minut, da bo vašvid spet takšen, kot je bil pred upo-rabo naočnikov za nočno opazova-nje. Naočniki so kot dva majhna TVzaslona, ki vam sevata naravnost voko. Zenica se kmalu prilagodi tejsvetlobi in sliki, se pomanjša. Po od-stranitvi naočnikov razumljivo po-trebuje nekaj časa, da se prilagodinovim svetlobnim razmeram. Tudikadar stopite iz močno razsvetlje-nega prostora v temen prostor, spo-četka nič ne vidite, čez čas pa zač-nete prepoznavati obrise in pred-mete okoli sebe. Druga težava je vglobinski ostrini, saj skozi te naoč-nike zaznavate okolje drugače kots prostim očesom in potrebne jeprecej vaje, da se naučite ocenjevatirazdalje in dogajanja pred svojimiočmi. Vidno polje naočnikov je obi-čajno okoli 40 stopinj in je bistvenoožje od človeškega naravnega vid-nega polja, ki dosega in celo prese-ga 120 stopinj.

Še na nekaj morate biti pozorni:na izdelovalca oziroma na deželo,

nadaljevanje na 61. strani

nadaljevanje s prejšnje strani

41 maj 2000

Detektiv prilogapriloga

DETEK TIV – POOBLAŠČENEC STRANKEZA ZBIRANJE IN POSREDOVANJE

PODATKOV

dr. Tomaž Čas, univ.dipl.prav., DRŽAVNI PODSEKRETAR v MNZŠtefan Gostič, univ. dipl.prav., INŠPEKTOR I. v Upravi kriminalistične službe MNZ  

pravne države, kajti opravljanje tovrstnega delavelikokrat pomeni tudi poseg v človekovo zaseb-nost oziroma pravico do informacijske zasebno-sti.Osnovna detektivova dejavnost je zbiranje inposredovanje informacij (3. člen ZDD), pridob-ljenih v skladu z pravicami, ki jih detektivom dajenavedeni zakon. Glede na to zakonsko določilose detektivi v zadnjih nekaj letih najbolj pogo-sto pojavljajo kot upravičenci za dostop do oseb-nih podatkov. Detektiv, ki ima ustrezno licenco,pridobiva podatke, za katere ga v skladu z ZDDs pogodbo pooblasti stranka (8. člen ZDD). Po-datke sme pridobivati neposredno od oseb, nakatere se podatki nanašajo, lahko pa tudi od dru-gih oseb, ki imajo podatke in so jih pripravljenedati prostovoljno ter iz sredstev javnega obveš-čanja (prvi odstavek 9. člena ZDD). Na podlagidokazila (pogodba in pisno pooblastilo) o tem,da je prevzel konkretno nalogo, za izpolnitev ka-tere potrebuje podatke iz evidenc, je upravlja-lec zbirke podatkov dolžan detektivu posredo-vati osebne podatke iz evidenc o (10. člen ZDD):– stalno in začasno prijavljenih osebah,– zaposlitvi,– lastniku avtomobila.Detektiv ima pravico tudi do vpogleda v sodnein upravne spise in sicer v primeru, ko ima topravico stranka, ki ga je pooblastila. V ZDD jetudi določilo, da je detektiv pri uporabi podat-kov iz zbirk dolžan ravnati v skladu z Zakonom o

UVOD

V strokovni javnosti pa tudi sicer se v zadnjemčasu poraja čedalje več vprašanj o funkciji ozi-roma pristojnostih detektiva v določenih sodnihpostopkih, o njegovi upravičenosti do zbiranjain posredovanja podatkov, upravičenosti do na-grade, o strankini upravičenosti do povrnitvestroškov, nastalih zaradi najema detektiva, in po-dobno. V nadaljevanju tega prispevka bomo vizogib (zlo)namernim in nestrokovnim razlagamdoločenih posameznikov poskusili na kratko od-govoriti na zastavljena vprašanja in tako odpra-viti zgoraj zastavljene ‘dileme’. V prispevkubomo na kratek način pojasnili vsebino detek-tivske dejavnosti (tudi poklica), upravičenost de-tektiva do zbiranja in posredovanja podatkov terspregovorili nekaj besed o nezdružljivosti njego-ve dejavnosti z drugimi dejavnostmi in o zasto-panju stranke s strani detektiva.

1 Detektivstvo kot nov poklic

Detektivska dejavnost je nova dejavnost, ki seod sprejema Zakona o detektivski dejavnosti(Uradni list RS, št. 32/94, v nadaljevanju: ZDD)v naši družbi vse bolj uveljavlja. Detektivi imajoposeben zakonsko urejen položaj, zato sami nemorejo presojati, kaj je pri opravljanju tega po-klica dovoljeno in kaj ne. Načelo zakonitosti jetako tudi na tem področju eno od vodilnih načel

42 maj 2000

Detektiv priloga

varstvu osebnih podatkov. Pri svojem delu je za-vezan k molčečnosti, vendar pa je dolžan datiovadbo, če iz podatka, za katerega je izvedel,sledi, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki sepreganja po uradni dolžnosti.

2 Zakaj detektivova upravičenost dozbiranja podatkov?

Uvodoma je treba odgovoriti predvsem na vpra-šanje, zakaj detektiv sploh pridobiva podatke.Odgovor je na prvi pogled jasen in razumljiv –zato, ker te podatke potrebuje stranka, ki ga jenajela oziroma pooblastila za njihovo pridobiva-nje. Detektiv je tako tudi strankin zastopnik –svoje delo opravlja v njenem imenu in na njenračun. V nadaljevanju tega prispevka bomo todetektivovo upravičenost tudi bolj podrobno os-vetlili; poskušali bomo argumentirati, da je pra-vica stranke v sodnem postopku pridobivatiosebne podatke hkrati tudi detektivova pravi-ca (seveda, če ga stranka za tovrstno delo poob-lasti).Stranka se v sodnem postopku velikokrat znaj-de v položaju, ko zaradi učinkovitejšega varstvasvojih sodnih pravic potrebuje najrazličnejše po-datke. Vedeti je potrebno, da kontradiktorni sod-ni postopki (civilni sodni postopki) temeljijo nainteresnem nasprotju dveh strani. Poleg tega vteh postopkih večkrat pride tudi do nasprotjamed interesom posameznika, da se zavaruje nje-gova informacijska zasebnost z omejeno dostop-nostjo do njegovih osebnih podatkov, ki se or-ganizirano zbirajo, in interesom nasprotne stran-ke, ki te podatke o nasprotniku potrebuje, da lah-ko uveljavlja sodno varstvo svojih pravic. Sled-nje pa je za stranko poglavitno vprašanje (seve-da v okviru tega prispevka).Če stranka nima možnosti, da si sama priskrbidoločene podatke, katerih razkritje je po tehta-nju interesov (zgoraj razloženo) upravičeno, lah-ko do teh podatkov pride na naslednje načine:– podatke priskrbi sodišče samo, kot uradni or-

gan,– sodišče naloži nasprotni stranki, da jih sama

posreduje,– stranka najame detektiva.Evidentno je, da stranke same zelo težko prido-bivajo potrebne podatke, ker jih ne znajo, ne mo-rejo ali niso zmožne. Zato je za stranko najboljrealna opcija (in vse večji trend) najem detekti-va.Glede na to, da stranka navadno najame detek-tiva za pridobivanje podatkov, ki jih potrebujepredvsem v civilnih sodnih postopkih, kjer ve-

lja dispozitivno načelo, je jasno, da vloga so-dišča tu odpade. Kadar ni določeno drugače, vcivilnih sodnih postopkih na splošno velja, damorajo stranke načeloma same zagotavljatipravno odločilna dejstva. Poglavitno vlogo ima-jo tudi pri predlaganju dokazov – dokazno bre-me je na strani strank. Na tem mestu je potreb-no omeniti razliko med kazenskim sodnim po-stopkom. V njem je vodilno načelo oficialnostiin z njim povezano preiskovalno načelo. Pravo-sodni organi tu po uradni dolžnosti ugotavljajodoločene trditve in zbirajo pravnorelevantnadejstva ter predlagajo dokaze. Vprašanje posa-meznikovega dostopa do osebnih podatkov jetako tu manj aktualno.V civilnih sodnih postopkih načelo dispozitivno-sti od stranke ves čas zahteva, da trpi t.i. dokaz-no breme. Stranka je tu tista, ki je v prvi vrstidolžna sodišču predložiti vse dokaze, ki nedvom-no izkazujejo in potrjujejo njeno pravico. Takoje stranka že takoj na začetku postopka dolžnaopredeliti svojo zahtevo za sodno varstvo in vlo-žiti vlogo, primerno za obravnavanje. Med bis-tvene sestavine vlog v civilnih sodnih postopkihspada navedba sodišča, ime, poklic ter stalnooziroma začasno prebivališče strank v postop-ku, sicer vloga ni primerna za obravnavanje. Greza obilico osebnih podatkov, katerih pridobitevje navadno veliko breme za stranko, ki podajavlogo. Velikokrat se zgodi, da stranka sama tehpodatkov ne more pridobiti, zato je vloga po-manjkljiva. Kljub temu sodišče takšne vloge nemore takoj zavreči in zato stranko pozove, naj jopopravi oziroma dopolni. Stranka mora na po-ziv sodišča odgovoriti. Sankcija za njeno pa-sivnost je zavrženje vloge (108. člen Zakonao pravdnem postopku – ZPP). Kljub temu pasodišče stranki ne more naložiti, da mora naprimer na vsak način najti naslov toženca alidolžnika, temveč samo, da z legalnimi sreds-tvi naloženo poskuša storiti. Stranka to lahkostori sama ali pa, kar je nabolj učinkovito, na-jame detektiva.

Na podlagi določbe 148. člena ZPP pa ima stran-ka, ki izkaže pravni interes, že možnost, da odupravljalca zbirk podatkov zahteva, da ji sporo-či naslov osebe, ki ji je treba vročiti pisanje (se-veda ima to možnost v strankinem imenu tudidetektiv kot njen pooblaščenec).Tudi v izvršilnem postopku mora stranka (up-nik) predložiti relevantne podatke za izvršbo. VZakonu o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanjuZIZ) je določeno, da morajo biti v predlogu zaizvršbo navedeni: upnik in dolžnik, izvršilni na-

43 maj 2000

Detektiv priloga

slov ali verodostojna listina, dolžnikova obvez-nost, sredstvo in predmet izvršbe ter drugi po-datki, ki so potrebni, da se izvršba lahko opravi(prvi odstavek 40. člena ZIZ). Splošna pravila ovlogah in njihovem vročanju veljajo tudi v izvr-šilnem postopku, če ZIZ ne določa drugače (15.člen ZIZ). Izvršilni predlog mora zato vsebovatidolžnikove identifikacijske podatke, med katerespada predvsem dolžnikovo stalno ali začasnoprebivališče. Če tega podatka predlog ne vse-buje, mora sodišče upnika najprej pozvati k do-polnitvi nepopolne vloge, ki ni primerna zaobravnavanje (prvi odstavek 108. člena ZPP).Glede na povedano je seveda opcija upnika svo-bodna, saj lahko sam pridobiva potrebne oseb-ne podatke, v njegovem imenu in proti plačiluto lahko storita njegov zagovornik, detektiv alipa to prepusti sodišču (seveda slednje ni naj-bolje – dolgotrajni sodni postopki in nevarnostdolžnikove nadaljnje zmožnosti poplačila dolga).Določilo 3. odstavka 40. člena ZIZ nudi stranki(upniku) še eno legalno možnost pridobiti dolo-čene podatke. Upravljalec zbirke podatkov je na-mreč dolžan upniku posredovati nekatere podat-ke o dolžniku, ne glede na določbe o varstvuosebnih in drugih podatkov. Upnik mora izkaza-ti pravni interes s pravnomočnim in izvršilnimnaslovom. Gre za podatke o naslovu prebivališ-ča dolžnika, njegove rojstne podatke in podatkeo obstoju in številki računa, na katerem imadolžnik denarna sredstva. V strokovnem pred-govoru k Zakonu o izvršbi in zavarovanju (NUKLjubljana, 1998: 14) se ugotavlja določeno po-manjkljivost v tej določbi, namreč upnik na pod-lagi te določbe ni upravičen do pridobitve po-datkov o zaposlitvi dolžnika. Ta podatek bi seve-da lahko zelo pomagal k učinkoviti in hitri izvrš-bi na plačo. Na tem mestu ponovno ugotovimo,da lahko ta podatek povsem legalno in uspešnopridobi detektiv (glej določbo 10. člena ZDD),še več, upniku ni potrebno ničesar storiti, saj vsepodatke, potrebne za izvršbo, lahko pridobi de-tektiv. Če upnik teh podatkov ne more pridobiti(sodišče bi moralo to nezmožnost ugotavljati pouradni dolžnosti!), lahko sodišče samo ugotovipodatke, ki se nanašajo na dolžnika, na njegovopremično in nepremično premoženje, denarnasredstva pri organizaciji za plačilni promet terdruge podatke, pomembne za uspešno izvedboizvršilnega postopka.Za uspešno opravo izvršbe so potrebni še drugipodatki, predvsem tisti, ki se nanašajo na dolž-nikovo premoženje, na obseg, vrsto in lokacijotega premoženja. Upnik je, kljub veljavnemu iz-vršilnemu naslovu, večkrat v nezavidljivem po-

ložaju, saj mora sam navesti predmet in sreds-tva za opravo izvršbe. S tem povezane podatkeje navadno precej težje priskrbeti kot podatke oprebivališču dolžnika. Sankcija za pomanjkljivonavajanje podatkov pa ni zavrženje predloga,temveč neuspeh izvršbe. To je treba vedeti, kaj-ti velikokrat se dolžnik izmika plačilu dolga inskriva svoje premoženje. Tudi v tej zvezi je evi-dentna vloga detektiva.

3 Detektiv kot uporabnik podatkov izzakonsko urejenih zbirk osebnih

podatkov

Upravljalec zakonsko urejene zbirke osebnih po-datkov sme posredovati podatke iz te zbirke dru-gim subjektom samo za namene, določene v za-konu ali za namene, razvidne iz privolitve kon-kretnega posameznika (prvi odstavek 8. členaZVOP). Uporabnik podatkov je subjekt, različenod upravljalca zbirke podatkov, ki je z zakonomali pisno privolitvijo posameznika pooblaščen zauporabo osebnih podatkov (5. točka prvega od-stavka 5. člena ZVOP).Zakonsko pooblastilo za posredovanje podatkovuporabnikom praviloma ni individualno. Največ-krat je treba iz zakonskega določila ugotoviti me-rila, na podlagi katerih upravljalec v konkretnempoložaju ugotovi, ali je neki subjekt lahko upo-rabnik ali ne. Vprašanje pa je, v katerem zakonunajdemo omenjena merila glede pooblastila zadostopnost do osebnih podatkov, ali v zakonu,ki ureja zbirko, ali v kakšnem drugem zakonu,na primer v zakonu o detektivski dejavnosti, za-konu o odvetništvu ali ZIP, ki nalaga upniku na-vedbo določenih podatkov v predlogu za izvrš-bo. Namen zbirke navadno ne bo natančno de-finiran, temveč bo sledil iz načel celotnega za-kona, ki to zbirko ureja. Tako ta zakon tudi ne bonatančno določal kroga oseb, ki so upravičeniuporabniki. Verjetno ne more biti dvoma, da jetreba pooblastilo za dostop posameznika doosebnih podatkov iz zbirke utemeljevati tudi napodlagi več zakonov, če ti urejajo položaj tegasubjekta glede na določeno situacijo. Upraviče-nost subjekta do uporabe osebnih podatkov iz-haja iz namena uradne zbirke in iz določenegapoložaja, v katerem zakon subjektu nalaga, damora določen podatek uporabiti. Včasih ima kdoupravičen interes pridobiti osebni podatek izzbirke, čeprav to ni povsem v skladu z namenomzbiranja in posameznik uporabe ni dovolil. Upra-vičen interes pa lahko izhaja ne samo iz zakona,temveč tudi iz ustave, če uporabnik potrebujepodatke, da bi zavaroval svojo močnejšo ustav-

44 maj 2000

Detektiv priloga

no zaščiteno pravico ali svoboščino (Rijavec,1996:927).

V zvezi s povedanim je potrebno poudariti, daje ZDD edini zakon, v katerem je izrecno nave-dena pravica detektiva do uporabe določenihzbirk osebnih podatkov. Povedano je že bilo, daZDD v 10. členu detektivu daje pravico, da zbirapodatke o stalno in začasno prijavljenih osebah,zaposlitvi in lastniku avtomobila. Te podatke lah-ko detektiv pridobi iz naslednjih zakonsko ureje-nih zbirk osebnih podatkov in sicer iz evidenc o:– stalno in začasno prijavljenih osebah,– zaposlitvi,– lastniku avtomobila.Detektiv ima tudi pravico vpogleda v sodne inupravne spise v primerih, ko ima po zakonu topravico stranka, ki ga je pooblastila.Upravljalec zgoraj omenjenih zbirk osebnih po-datkov je detektivu dolžan posredovati zahte-vane podatke, in sicer na podlagi dokazila otem, da je prevzel konkretno nalogo. Imeti moratorej pooblastilo stranke oziroma pogodbo odelu ter fotokopijo svoje licence. Ta detektivovapravica oziroma upravičenje pomeni, da moraupravljalec zbirke osebnih podatkov v celotiodgovoriti na detektivov zahtevek za pridobi-tev osebnih podatkov in mu mora iz zbirke po-sredovati vse podatke (tiste, ki so v konkretnizbirki zajeti), ki jih detektiv zahteva, ne pa samodel teh. 10. člen ZDD je kogenten in zahteva re-striktivno razlago. Upravljalec zbirke osebnih po-datkov nima tu nobene diskrecijske pravice ozi-roma prostega preudarka, ali bo in v kakšnemobsegu bo posredoval podatke. Upravljalec zbir-ke ne more samovoljno tolmačiti kogentno za-konsko določilo in si jemati pravice, ki je nima,ker nima diskrecijske pravice.Detektivova pravica pridobivati podatke iz zbirk,naštetih v 10. členu ZDD, ne pomeni, da detek-tiv ne more ali celo ne sme zbirati tudi drugihpodatkov oziroma podatkov iz ostalih zbirk po-datkov. V 9. členu ZDD so naštete vrste podat-kov, ki jih lahko zbira detektiv:

– informacije o osebah, ki so pogrešane,– informacije o osebah, ki so skrite,– informacije o dolžnikih,– informacije o piscih in odpošiljateljih anonim-

nih pisem,– informacije o povzročiteljih materialnih škod,– informacije o predmetih, ki so ukradeni ali iz-

gubljeni,– informacije o dokaznem gradivu, potrebnem

za zavarovanje alidokazovanje pravic in upravičenj stranke pred

pravosodnimi in drugimi organi oziroma or-ganizacijami, ki v postopkih odločajo o tehpravicah,

– informacije o zvestobi delavcev pri izvajanjukonkurenčneklavzule,

– informacije o podatkih o uspešnosti in poslov-nosti pravnihoseb.

Evidentno je, da detektiv vseh zgoraj naštetihinformacij ne more dobiti v zbirkah iz 10. členaZDD. Ostale informacije lahko pridobiva nepo-sredno od osebe, na katero se podatki nanaša-jo, lahko pa tudi od drugih oseb, ki imajo podat-ke in so jih pripravljene dati prostovoljno, ali paiz sredstev javnega obveščanja (prvi odstavek9. člena ZDD). Na tem mestu lahko postavimovprašanje, ali ima detektiv pravico oziroma mož-nost zahtevati podatke iz ostalih zbirk osebnihpodatkov. Glede na povedano menimo, da topravico ima. V tej zvezi je potrebno še enkratpoudariti, da detektiv svoje delo opravlja v stran-kinem imenu in na njen račun. To pomeni, da sedetektiv lahko pojavi kot upravičen uporabnikosebnih podatkov vedno, ko je ta tudi stranka,ki ga je najela. Povedano tudi pomeni, da uprav-ljalec zbirke ne more a priori zavreči detektivovzahtevek za pridobitev osebnih podatkov, češ,saj ti podatki niso vsebovani v zbirkah iz 10. čle-na ZDD. Zahtevek je potrebno zato vselej na-tančno preučiti. Pri presoji dopustnosti posre-dovanja podatkov glede na zakonsko ureditevpa je potrebno najprej ugotavljati, ali ima pravi-co pridobiti podatke posameznik, ki je detektivanajel. Detektivova vloga tu v prvi vrsti ni rele-vantna.Če je iz namenov, določenih v zakonu, razvidno,da posameznik lahko pridobi te podatke (8. členZVOP), ni nobenih zadržkov, da upravljalec zbir-ke ne bi teh podatkov posredoval detektivu. Pripresoji dopustnosti posredovanja podatkovmora upravljavec zbirke osebnih podatkov upo-števati še dejstvo, da mora imeti v dvomljivihprimerih prednost varstvo zasebnosti. To seve-da velja takrat, ko ne more ugotoviti upravi-čenega interesa posameznika (detektiva) po pri-dobitvi podatkov.

4 Način pridobivanja podatkov iz zbirkosebnih podatkov

Podatki o osebi, o kateri detektiv zbira informa-cije, se lahko nanašajo na fizično ali pravno ose-bo ali na predmet. Podatke iz zbirk osebnih po-datkov, definiranih v 10. členu ZDD, detektiv pri-

45 maj 2000

Detektiv priloga

dobiva pri Ministrstvu za notranje zadeve, ki jezakoniti upravljavec teh zbirk, oziroma pri pri-stojni upravni enoti, na območju katere ima stal-no prebivališče.Detektiv pridobi iskani podatek oziroma podat-ke na podlagi pisne vloge (vloga za pridobitevpodatkov iz evidence). Sestavni del vloge je do-kazilo o tem, da je prevzel konkretno nalogo(pooblastilo oziroma pogodba o delu) ter foto-kopija detektivove licence, kot je bilo že ome-njeno.Vloga za pridobitev podatkov iz evidence naj bivsebovala naslednje podatke:– podatki o prosilcu (detektivu): ime, priimek,

številka licence,– naziv in naslov upravljavca zbirke podatkov,– vrsta iskanih podatkov (podatki o stalno ali

začasno prijavljenih osebah, podatki o last-nikih motornih vozil…),

– tekoča številka vloge, žig in detektivov pod-pis.

Pooblastilo oziroma pogodba o delu mora po-leg ostalih sestavin vsebovati tekočo številko indatum ter osnovne podatke o naročniku, in si-cer: ime, priimek in naslov naročnika ali naziv insedež pravne osebe ter ime in priimek njenegazakonitega zastopnika.Vloga mora biti popolna, saj predstavlja dokazi-lo o tem, da je detektiv prevzel konkretno nalo-go (prvi odstavek 10. člena ZDD). Popolna vlo-ga namreč izkazuje detektivovo upravičenost dopridobitve podatkov. V primeru nepopolne vlo-ge (zgoraj našteti sestavni deli – elementi vlogeso kogentni) upravljavec zbirke vlogo zavrne kotnepopolno in jo pošlje detektivu v dopolnitev.5 Zastopanje in nezdružljivost dejavnostiV prispevku smo nekajkrat omenili, da je detek-tiv strankin zastopnik oziroma pooblaščenec. Toje glede na vsebino oziroma naravo njegovegadela logično, kajti ratio detektivske dejavnostije zbiranje podatkov za stranko. Detektiv vednoprevzame konkretno nalogo na podlagi dogovo-ra s stranko (Detektivska zbornica Republike Slo-venije: 1995), kar je razvidno, kot smo že na-vedli, iz pogodbe in pooblastila med stranko indetektivom. S podpisom pogodbe stranka tudipooblasti (pooblastilo je poseben dokument) zaopravljanje konkretne naloge. Detektiv pa nas-protno s podpisom pogodbe prevzame oprav-ljanje konkretne naloge in hkrati zastopa stran-ko in njene interese.V stroki se velikokrat pojavljajo tudi vprašanja o(ne)združljivosti izvajanja posameznih dejav-nosti, predvsem odvetniške in detektivske de-javnosti. Na podlagi preproste razlage določbe

1. odstavka 21. člena Zakona o odvetništvu lah-ko ugotovimo, da odvetnik ne more opravljatinobene druge dolžnosti kot poklic, razen naznanstvenem, pedagoškem, umetniškem alipublicističnem področju. Slednje pomeni (agu-mentum a contrario), da tudi detektiv ne moreopravljati odvetniške dejavnosti kot poklic, tudiče ima državni pravniški izpit ter licenco odvet-nika. Glede na določbo 21. člena Zakona o od-vetništvu (Uradni list RS, št. 18/93 in 24/96, vnadaljevanju: Zodv) se bo moral ‘trenutni’ od-vetnik odločiti, ali bo delal kot odvetnik, ali pabo detektiv in bo vrnil odvetniško licenco. Obrat-no velja tudi za ‘trenutnega’ detektiva. Iz te raz-lage sledi, da bi morala pristojna strokovna služ-ba pri detektivski zbornici RS po uradni dolžno-sti preverjati delovni status (trenutno zaposlitev)kandidata za detektiva.Vprašamo se lahko tudi, ali je detektiv s pravo-sodnim izpitom (izpolnjuje enake izobrazbene instrokovne pogoje kot odvetnik) lahko zagovor-nik stranke v kazenskem postopku, upoštevajočdoločbe ZDD. Odgovoriti je potrebno, da odgo-vora na to vprašanje ne gre iskati v ZDD, tem-več v Zakonu o kazenskem postopku, ki je lexsepecialis v razmerju do ZDD. Iz določbe 12. čle-na ZKP namreč izhaja, da se lahko obdolženecbrani sam ali pa s strokovno pomočjo zagovor-nika, ki si ga izbere sam izmed odvetnikov. Zazagovornika se sme vzeti samo odvetnik, njegapa lahko nadomesti le odvetniški kandidat. Predvrhovnim sodiščem sme biti zagovornik samoodvetnik – 4. odstavek 67. člena ZKP. Ugotovi-mo lahko, da detektiv ne more biti zagovornikstranke v kazenskem postopku.V pravdnem postopku pa je detektiv na podlagidoločbe 86. člena ZPP lahko pooblaščenecstranke, saj 1. odstavek 86. člena ZPP določa:»Stranke smejo opravljati pravdna dejanja oseb-no ali po pooblaščencu, vendar pa lahko sodiš-če zahteva od stranke, ki ima pooblaščenca, najse pred sodiščem sama izjavi o dejstvih, ki jih jetreba ugotoviti v pravdi.«Očitno je, da je ta pooblaščenec lahko tudi de-tektiv, vendar brez pooblastil, ki jih ima odvet-nik. Jasno je, da predvsem nima pravice zahte-vati plačila po odvetniški tarifi.Pojavi pa se nam tudi vprašanje, ali lahko stran-ka v kazenskem ali pravdnem postopku uve-ljavlja stroške, nastale z najemom detektiva(nagrada oziroma plačilo detektivu). V tej zve-zi je treba poudariti, da o tem, katere stroškelahko uveljavlja stranka v kazenskem ali pravd-nem postopku, odloča sodišče na podlagi rele-vantnih določb ZPP in ZKP. V skladu z določbo

46 maj 2000

Detektiv priloga

155. člena ZPP upošteva sodišče pri odločanjuo tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, letiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo. Kateriso ti potrebni stroški za pravdo, pa odloči sodiš-če po skrbni presoji vseh okoliščin. Na tem me-stu je treba povedati, da so pravdni stroški v bis-tvu izdatki, ki nastanejo med postopkom ali za-radi postopka. Pravdni stroški obsegajo tudi na-grado za delo odvetnika in drugih oseb, ki jimzakon priznava pravico do nagrade. ZDD v svo-jih določbah sicer izrecno ne predpisuje pravicedetektiva do denarne nagrade, ugotovimo palahko, da ta pravica izhaja iz narave njegovegadela, saj detektiv pridobiva informacije, za kate-re ga v skladu z ZDD s pogodbo pooblasti stran-ka. Dela za stranko in na njen račun. Očitno je,da bi stranka lahko uveljavljala stroške, nastalez najemom detektiva.Obstaja pa seveda tudi drugačno stališče. Pri-meri, ko je detektiv hkrati tudi strankin pooblaš-čenec, ustvarjajo zmedo in nejasnosti v javno-sti. Na takšen način se degradira (zamegljuje)vloga odvetnikov, s tem pa se ustvarja slabapraksa (tudi s tem, če sodniki priznajo povrnitevstroškov za najem detektiva). Na tem mestu biradi poudarili, da nočemo biti arbitri v ‘sporni’

zadevi, vsekakor pa lahko ugotovimo, da v pozi-tivni zakonodaji nikjer ne moremo zaslediti izrec-ne prepovedi o nezdružljivosti funkcije pooblaš-čenca in detektiva. Ali drugače povedano, dolo-čitev detektiva kot pooblaščenca stranke vpravdnem postopku ne izključuje njegovih pra-vic, določenih v ZDD.

LITERATURA:

1. Zakon o detektivski dejavnosti, Uradni list RS, št.32/94.

2. Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/99.

3. Zakon o kazenskem postopku, Uradni list RS, št. 63/94 in 72/98.

4. Zakon o odvetništvu, Uradni list RS, št. 18/93 in 24/96 – odločba US;

5. Zakon o izvršbi in zavarovanju s strokovnim predgo-vorom, NUK Ljubljana, 1998;

6. Kodeks detektivske etike, Detektivska zbornica RS,leto 1995.

7. RIJAVEC, V. (1996): Problemi varstva osebnih podat-kov v sodnih postopkih v zvezi s procesnimi dejanjistrank, Podjetje in delo 5–6.

Povzeto po: Pravna praksa, št. 11-12/2000

47 maj 2000

Detektiv priloga

ODMEV IZ VRST DETEK TIVOV

nost točke znaša 87,40 SIT in je usklajena z vred-nostjo odvetniške točke in notarske tarife ter sespreminja v skladu z njima. Dopuščena je torejanalogija z odvetniško in notarsko tarifo in tukajje treba iskati odgovor glede priznavanja stroš-kov stranke v kazenskem ali pravdnem postop-ku, nastale z najemom detektiva. Stroški stran-ke, nastali z najemom detektiva, se v pravdnemin kazenskem postopku lahko priznajo.Kot sem navedel že v svojem odmevu na zapis“Podatki – le prek zakonsko pooblaščenih” (glejPP, št. 437; 29. 7. 1999), se bo vsak, ki uveljav-lja svoje pravice, moral posluževati tudi detekti-vov, ki jih ZDD izrecno pooblašča prav v ta na-men – pridobivanja in posredovanja informacij.Zaradi večje pravne varnosti strank in s tem za-radi lažjega pridobivanja in posredovanja infor-macij je bil leta 1994 sprejet ZDD. Detektivi ima-jo velika pooblastila, če se šteje, da je informa-cija vsaka zaznava in zapis, listina, ki jo strankazasleduje in jo hoče pridobiti (tudi informacije,ki jih posredujejo sodišča, nasprotna stranka indrugi). Ker se šteje, dokler ne bo zakonodajalecobvezno obrazložil zakonskega termina ‘informa-cija’, da je informacija vse (npr. listina, sklep, sod-ba), lahko torej po ZDD in po procesnem pred-pisu detektiv za stranko tudi pridobiva informa-cijo, ki jo stranka zasleduje. Da detektiv pridedo vseh teh informacij, mora nujno zagovarjatioziroma zastopati stranko v postopkih in stran-ki nuditi optimalno storitev in obseg, kot to do-loča kodeks. Seveda pa mora imeti detektiv stro-kovne pogoje, ki jih pred sodiščem izkazuje spravniškim državnim izpitom oziroma pravosod-nim izpitom, saj ZPP določa, da lahko strankopred določenimi sodišči zastopa samo oseba spravniškim državnim izpitom oziroma pravosod-nim izpitom.

Dario Šilc(licenca DeZRS št. 029)

Povzeto po: Pravna praksa, št. 14-15/2000

K zapisu dr. Tomaža Časa in Štefana Gostiča odetektivu – pooblaščencu stranke za zbiranje inposredovanje podatkov (v PP, št. 11-12/2000)naj dodam naslednje:Zakon o detektivski dejavnosti (Uradni list št.32/94 – v nadaljevanju ZDD) določa, da je de-tektivska dejavnost po tem zakonu zbiranje inposredovanje informacij.Kaj informacija je, je jasno vsaki poprečni ose-bi; informacije so, kot določajo leksikoni ‘podat-ki o čem’, sicer pa obvezno razlago zakonskihterminov, kot je ‘informacija’, daje samo zako-nodajalec in ne pisca članka v PP, št. 11-12/2000. Dokler ne bo objavljena obvezna razla-ga, se termin informacija uporablja najširše.ZDD še določa, da sme detektiv pridobivati in-formacije neposredno od osebe, na katero se po-datki nanašajo, lahko pa tudi od drugih oseb, kiimajo podatke in so jih pripravljene dati prosto-voljno itn. Za osebe se štejejo – fizične, pravne,javno pravne (vse te osebe imajo informacije).Objavljeni odgovor v PP, št. 11-12/2000 na stra-ni 14 na vprašanje, ali stranka v kazenskem alipravdnem postopku lahko uveljavlja stroške, na-stale z najemom detektiva, je gotovo pomanj-kljiv. ZPP v 151. členu namreč jasno določa, dapravdni stroški obsegajo tudi nagrado drugimosebam, katerim zakon priznava pravico donagrade. S temi drugimi osebami po ZPP so lah-ko mišljeni tudi detektivi. Po ZDD se stranka indetektiv prosto dogovarjata o stroških in nagra-di. Prednostna naloga zbornice, ki obvezno zdru-žuje detektive, pa bo, zaradi navedenih dilem,čimprej sprejeti detektivsko tarifo in jo objavitiv Uradnem listu RS. Nastalo dilemo je posred-no že razrešil Pravilnik o pogojih, ki jih morajoizpolnjevati osebe za opravljanje vročanja in opravilih za njihovo delovanje, ki med drugimomenja tudi detektive ali detektivske družbe kotmožne vročevalce (pridobi in posreduje informa-cijo o vročitvi) in določa nagrado v točkah, vred-

48 maj 2000

Detektiv priloga

PRAVILNIK

O POGO JIH, KI J IH MORA JO IZPOLNJEVATI OSEBE ZAOPRAVLJANJE VROČANJA IN O PRAVILIH ZA NJIHOVO

DELOVANJE

ima dovoljenje ministra za pravosodje za oprav-ljanje dejavnosti vročanja.Minister za pravosodje izda dovoljenje za oprav-ljanje dejavnosti vročanja na pisno zahtevo ose-be iz prejšnjega odstavka, če so izpolnjeni na-slednji pogoji:– če je pravna oseba oziroma samostojni pod-

jetnik posameznik vpisan v sodni register inima dovoljenje pristojnega organa o izpolnje-vanju pogojev za opravljanje dejavnosti ku-rirskih storitev po veljavni standardni klasifi-kaciji dejavnosti, če so ti posebej predpisaniz zakonom ali drugim aktom;

– če je fizična oseba vpisana v vpisnik samo-stojnih podjetnikov posameznikov za oprav-ljanje dejavnosti kurirskih storitev po veljav-ni standardni klasifikaciji dejavnosti;

– če je oseba, ki bo opravljala vročanje pri prav-ni ali fizični osebi, primerna za opravljanje tehdejanj.

Šteje se, da je oseba, ki bo opravljala vročanjepri pravni ali fizični osebi, primerna za opravlja-nje teh dejanj, če izpolnjuje splošne pogoje zasklenitev delovnega razmerja, če aktivno obvla-da slovenski jezik in če ni bila pravnomočno ob-sojena za kaznivo dejanje, ki je lahko ovira zaopravljanje vročanja.Ne glede na določili prvega in drugega odstav-ka tega člena, izda minister za pravosodje, napisno zahtevo osebe, ki opravlja funkcijo izvrši-telja ali detektiva, ali detektivske družbe, dovo-ljenje za opravljanje dejavnosti vročanja.Oseba, ki vloži zahtevo za izdajo dovoljenja za

1. SPLOŠNI DOLOČBI

1. člen

Ta pravilnik določa pogoje, ki jih morajo izpol-njevati pravne in fizične osebe za opravljanje de-javnosti vročanja po zakonu o pravdnem postop-ku ter pravila za njihovo delovanje.

2. člen

Vročanje lahko opravljajo pravne in fizične ose-be, ki opravljajo vročanje kot registrirano dejav-nost in izpolnjujejo pogoje, določene s tem pra-vilnikom, po pridobitvi dovoljenja ministra za pra-vosodje (v nadaljevanju: pooblaščeni vročeval-ci).Osebe iz prejšnjega odstavka lahko začnejoopravljati dejavnost vročanja z dnem vpisa v re-gister pooblaščenih vročevalcev.Register pooblaščenih vročevalcev vodi Mini-strstvo za pravosodje. Register se lahko vodi spodporo računalnika.

2. POGOJI ZA OPRAVLJANJEVROČANJA

3. člen

Pravna ali fizična oseba, ki je skladno z določba-mi predpisov, ki urejajo vpis v sodni register ozi-roma v vpisnik samostojnih podjetnikov posa-meznikov, vpisana v sodni register oziroma v vpi-snik samostojnih podjetnikov posameznikov, sevpiše v register pooblaščenih vročevalcev, če

Objava: Uradni list RS, št. 32/13. 4. 2000/1488, stran 3846Velja od: 14. aprila 2000

Na podlagi četrtega odstavka 132. člena zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99)izdaja minister za pravosodje

49 maj 2000

Detektiv priloga

opravljanje dejavnosti vročanja, mora zahtevi pri-ložiti listine, s katerimi dokazuje, da izpolnjujepogoje za izdajo dovoljenja, v originalu ali v over-jenem prepisu. Izpisek iz sodnega registra ozi-roma iz vpisnika samostojnih podjetnikov posa-meznikov ne sme biti starejši kot 30 dni.

4. člen

Na utemeljen predlog predsednika sodišča alipo uradni dolžnosti izda minister za pravosodjeodločbo, s katero pooblaščenemu vročevalcuodvzame dovoljenje za opravljanje dejavnostivročanja, če ugotovi, da:– ne izpolnjuje pogojev iz 3. člena tega pravil-

nika,– opravlja vročanje v nasprotju z zakonom ozi-

roma v nasprotju s pravili, določenimi v tempravilniku.

V odločbi, s katero minister za pravosodje od-vzame dovoljenje za opravljanje dejavnosti vro-čanja, naloži pooblaščenemu vročevalcu, damora v roku 15 dni od dneva vročitve odločbepredati Ministrstvu za pravosodje vse izkaznice,ki so bile izdane osebam, ki so pri njem oprav-ljale vročanje, ter evidenco, ki jo je vodil v skla-du z 9. členom tega pravilnika.

3. PRAVILA ZA DELOVANJE

5. člen

Pooblaščeni vročevalec mora opravljati vroča-nje skladno z določili zakona o pravdnem postop-ku in v skladu s pravili, določenimi v tem pravil-niku.

6. člen

Osebe, ki pri pooblaščenem vročevalcu oprav-ljajo vročitve, se pri vročanju izkazujejo z izkaz-nico, ki jo izda minister za pravosodje.Izkaznica je sestavljena iz plastificiranega ovit-ka, velikosti 10 x 7 cm, in identifikacijske karti-ce, velikosti 9,5 x 6,5 cm, ki se po vnosu podat-kov o imetniku vstavi v plastificiran ovitek.Obrazec identifikacijske kartice (Skica – obrazec1) vsebuje:– oznako ‘POOBLAŠČENI VROČEVALEC’,– prostor za izpis firme oziroma osebnega ime-

na pooblaščenega vročevalca, pri čemer seob vnašanju podatkov za osebnim imenompooblaščenega vročevalca, ki je izvršitelj alidetektiv, ustrezno izpiše tudi beseda ‘izvrši-telj’ oziroma ‘detektiv’,

– prostor za izpis sedeža pooblaščenega vro-čevalca,

– prostor za izpis evidenčne številke izkaznice,– prostor za sliko in osebno ime osebe, ki vro-

ča,– prostor za podpis ministra za pravosodje in

za pečat Ministrstva za pravosodje.Evidenčna številka izkaznice je sestavljena iz za-poredne številke pooblaščenega vročevalca, vpi-sanega v register pooblaščenih vročevalcev, kiji sledi znak ‘/’ in zaporedna številka osebe, ki jepri pooblaščenem vročevalcu vpisana v registerpooblaščenih vročevalcev kot oseba, ki pripooblaščenem vročevalcu opravlja vročanje.

7. člen

Oseba, ki vroča, mora imeti pri opravljanju vro-čanja pri sebi izkaznico iz prejšnjega člena in jomora na zahtevo naslovnika pisanja ali osebe,kateri sme v skladu z zakonom izročiti pisanjenamesto naslovniku, le-tej pokazati.

8. člen

Za nepravilno uporabo ali zlorabo izkaznice jeodgovoren pooblaščeni vročevalec.Če oseba, ki vroča, izkaznico izgubi ali kako dru-gače ostane brez nje ali je izkaznica poškodova-na, je dolžan pooblaščeni vročevalec o tem ta-koj obvestiti Ministrstvo za pravosodje, ki ose-bi, ki vroča, izda novo izkaznico in jo vpiše v re-gister pooblaščenih vročevalcev pod novo zapo-redno številko.Naknadno najdena izkaznica ali poškodovana iz-kaznica se izroči Ministrstvu za pravosodje, kiizkaznico uniči. Uničenje se zaznamuje v regi-stru pooblaščenih vročevalcev.

9. člen

Pooblaščeni vročevalec vodi evidenco zadev, vkaterih opravlja vročanje po odredbi sodišča vskladu z drugim odstavkom 132. člena zakonao pravdnem postopku.

Obrazec – skica št. 1

nadaljevanje na 52. strani

50 maj 2000

Detektiv priloga

JAVNA RAZPRAVAO KODEKSU POKLICNE ETIKE

Andrej Dvoršak

činah, vedno pa mora biti to ravnanje skladno znekimi splošnimi načeli in normami.Iz vseh dostopnih kodeksov poklicne etike za-sebnih detektivov in na podlagi znanja, pridob-ljenega s študijem etike in filozofije, sem pripra-vil osnutek kodeksa, za katerega menim, da seje bolj približal tistim etičnim načelom, ki so zadetektive sprejemljiva in zavezujoča in ne pred-stavljajo ‘tolmačenja ZDD’, njegovega ‘dopolni-la’ ali stališč vodstva zbornice, MNZ ali koga tret-jega.Kodeks naj bi bil lično oblikovan in vsak član De-ZRS bi ga moral pred prevzemom licence sve-čano podpisati ter se tako tudi formalno zaveza-ti njegovim načelom. Zasebni detektiv ne morebiti oseba, ki ravna neetično in ni poštena dostrank, kolegov detektivov in DeZRS kot pred-stavnice države, ki mu daje licenco in omogočaopravljanje dejavnosti.Ne trdim, da je ta kodeks najboljši, je pa, enakokot sedaj veljavni, nov korak k uveljavljanju de-tektivskega poklica in etičnih načel, ki naj sle-hernega vodijo na njegovi detektivski poti.Upravni odbor DeZRS je o osnutku razpravljalna svoji aprilski seji, dal nekaj pripomb, ki so ževključene v osnutek, in sklenil, da da osnutekKodeksa detektivske poklicne etike v javnoobravnavo, tako da ga objavi v Prilogi glasila De-tektiv. Tako bo omogočil vsem članom DeZRS,da dajo nanj svoje pripombe, ki jih bo UO De-ZRS obravnaval in na njihovi podlagi oblikovalpredlog končnega besedila, ki ga bo sprejelaskupščina zbornice v začetku prihodnjega leta.Javna razprava bo potekala do 2. oktobra2000. Do takrat, spoštovani kolegi, napišite svo-je pripombe in jih pošljite na naslov Detektivskezbornice. Časa je dovolj in škoda bi bilo zamudi-ti priložnost in možnost sooblikovanja enega te-meljnih aktov DeZRS, ki se potem, ko bo spre-menjen in sprejet, najbrž ne bo tako kmalu spetspreminjal.

Na lanskih Dnevih varnosti v Portorožu me jepredsednik DeZRS Danilo Zorn zadolžil, da posvojih najboljših močeh in znanju pripravim pred-log KODEKSA POKLICNE DETEKTIVSKE ETIKE,ki mora biti kratek (ne sme presegati ene tipka-ne strani), jedrnat in mora zajemati ključne ele-mente detektivske etike, takšne, ki so sprejem-ljivi za slehernega člana DeZRS.Delo ni bilo lahko, ker je praksa zasebnih detek-tivov v Sloveniji skromna in nima dolge tradici-je. Tudi bistvenih pritožb na delo detektivov šeni bilo, kar kaže na to, da večina svoje delo oprav-lja pošteno in etično.Zaradi tega sem se pri pripravi osnutka oprl natuje izkušnje in na temeljna dela klasične filozo-fije, zlasti Platona in Aristotela, kot tudi na delakasnejših mislecev, ki so se ukvarjali z etiko.Ugotovil sem, da je večina kodeksov poklicnedetektivske etike (pregledal sem 49 kodeksovetike detektivov Evrope, ZDA, Avstralije in Veli-ke Britanije) kratkih in zelo splošnih. Detektiv-ska združenja so zelo rigorozna do kršilcev po-klicne detektivske etike in na ta način vzdržuje-jo ugled v družbi. Poleg kodeksov imajo posa-mezna združenja še tako imenovane ‘Cilje de-tektivskega združenja’ in ‘Postopkovnike’, v ka-terih so opisani postopki sklepanja pogodb inobračunavanja storitev. Vendar gre v teh prime-rih predvsem za tista združenja in tiste države,kjer nimajo posebnih zakonov o detektivski de-javnosti (Velika Britanija, Grčija, nekatere drža-ve ZDA).Kodeks poklicne etike zasebnih detektivov, ki jebil sprejet na skupščini 1998, je v bistvu zgoljpodaljšek zakona in neke vrste postopkovnik, kipa ima tudi etična načela.Bistvo etičnega kodeksa je ravno v tem, da vse-buje zgolj splošna etična načela, po katerih najse ravna pripadnik združenja, in ne da ta načelapodrobno predpisuje. Življenje je namreč takšno,da zahteva različno ravnanje v različnih okoliš-

51 maj 2000

Detektiv priloga

Kodekspoklicne etike zasebnih detektivov

Značko svojega poklica priznavam kot simbol družbenega zaupanja, ki ga prejemamod Detektivske zbornice Republike Slovenije v svoje skrbništvo, da bi ga varoval ves

čas svoje zvestobe etiki detektivske dejavnosti. Ves čas si bom prizadeval, da bi dosegelta cilj in ideale svojega izbranega poklica in bil častivreden

zasebni detektivIzjavljam:

•da bom opravljal vse poklicne dolžnosti zasebnega detektiva v skladu z najvišjimi moralnimi in etičnimi načeli innikoli ne bom zavestno naredil česa, s čimer bi lahko omadeževal poklic zasebnega detektiva in Detektivsko

zbornico Republike Slovenije, ki mi je izkazala zaupanje s podelitvijo detektivske licence;

•da se bom kot zasebni detektiv vzdržal podajanja vrednostnih sodb o delu drugih detektivov ali kakršnegakoliravnanja, ki bi lahko škodilo ugledu drugih detektivov in detektivskih družb;

•da bodo moja vodila za doseganje uspeha resnica, strokovnost, vestnost in preudarnost;

•da bom opravljal vse preiskave v mejah naročila, zakonitosti, moralnosti in detektivske poklicne etike;

•da ne bom strankam svetoval katerikoli protizakoniti ali neetični postopek ali dejanje;

•da bom spoštoval zasebnost strank, da se ne bom izneveril njihovemu zaupanju in bom varoval njihove skrivnosti,kot bi bile moje lastne;

•da bom poročal strankam o vseh dejstvih, ki jih bom odkril, naj bodo ugodna ali ne;

•da bom strankam posredoval sveže in natančne informacije v največji možni meri, v okviru denarnih možnosti inčasa, ki ga določi stranka;

•da drugemu detektivu ne bom posredoval podatkov in informacij, če iz narave informacij in podatkov izhaja, da biposredovanje le-teh lahko škodovalo interesom stranke, s katero sem ali sem bil v poslovnem razmerju;

•da bom realno ocenil vrednost (količino in zahtevnost) svojega dela ter stroške, povezane z delom v posameznemprimeru, in si zaradi strankinega težkega položaja ne bom pridobival koristi, ki bi presegale vrednost dela in

(upravičenih) stroškov;

•da bom stranko pred podpisom pogodbe seznanil s svojimi možnostmi delovanja in omejitvami pri delovanju in jipri sklepanju pogodbe ne bom obljubil uspeha, če bom vedel, da je uspeh dvomljiv ali ga sploh ni mogoče doseči;

•da bom dal stranki vedno poročilo o ugotovitvah (podatkih, informacijah in rezultatih preiskave) o prevzetizadevi;

•da priznavam častno razsodišče Detektivske zbornice Republike Slovenije kot razsodnika o svojih zgorajnavedenih dejanjih in postopkih.

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .predsednik častnega razsodišča DeZRS zasebni detektiv

Ljubljana, DD. MM. LETO

52 maj 2000

Detektiv priloga

Evidenca, ki se vodi v posebni knjigi ali s podpo-ro računalnika, vsebuje naslednje podatke:– zaporedno številko zadeve,– datum prejema zadeve,– navedbo sodišča, ki je odredilo vročitev,– navedbo naslovnika in pisanja, ki naj se vro-

či,– datum in način vročitve (ali je bilo pisanje vro-

čeno neposredno naslovniku, ali je bila oprav-ljena nadomestna vročitev in komu, ali nepo-sredna vročitev ni bila uspešno opravljena,pa je v skladu z določili zakona o pravdnempostopku nastopila domneva vročitve),

– v primeru, da vročitve sploh ni bilo mogočeopraviti, razlog za to, in datum, ko je zadevavrnjena sodišču.

10. člen

Podatke v evidenci mora pooblaščeni vročeva-lec hraniti najmanj 10 let od dneva, ko je zade-va vpisana v evidenco. Po izteku tega roka ozi-roma v primeru izbrisa pooblaščenega vročeval-ca iz registra pooblaščenih vročevalcev morapooblaščeni vročevalec izročiti zadeve v eviden-ci Ministrstvu za pravosodje.Minister za pravosodje lahko odloči, da se posa-mezne zadeve iz evidence vložijo v spis, ki se vtej zadevi vodi pri sodišču.

11. člen

Kadar odredi sodišče vročitev v skladu s 140. in141. členom zakona o pravdnem postopku, upo-rabi oseba, ki vroča, pri opravljanju vročanjaObrazec VRO – št. 1 in Obrazec VRO – št. 2.Kadar odredi sodišče osebno vročitev v skladus 142. členom zakona o pravdnem postopku,uporabi oseba, ki vroča, Obrazec VRO – št. 3,Obrazec VRO – št. 4 in Obrazec VRO – št. 5.Oseba, ki vroča, izpolni vsa potrebna obvestilav dvojniku, od katerih se eden vrne sodišču sku-paj s pisanjem v skladu s prvim odstavkom 141.člena zakona o pravdnem postopku.

12. člen

V predlogu za odreditev vročitve po pooblašče-nem vročevalcu navede stranka, ki predlaga tak-šno vročitev, kolikokrat naj pooblaščeni vroče-valec opravi posamezna dejanja vročitve.Če pooblaščeni vročevalec ugotovi, da vročitveni mogoče opraviti skladno z odredbo sodišča,mora pisanje nemudoma vrniti sodišču skupaj zzapisnikom, v katerem opiše poskušena dejanjavročitve in razloge za neuspešno vročitev.

Po uspešno opravljeni vročitvi mora pooblašče-ni vročevalec o tem nemudoma obvestiti sodiš-če in priložiti vsa ustreza obvestila.

13. člen

Pooblaščeni vročevalec, ki je detektiv ali detek-tivska družba mora nemudoma zavrniti odred-bo sodišča, s katero mu je sodišče odredilo vro-čitev pisanja osebi, za katero je kadarkoli opra-vil kakršnokoli detektivsko storitev.Če pooblaščeni vročevalec iz prejšnjega odstav-ka ne ravna skladno z določbo prejšnjega od-stavka, mu minister za pravosodje odvzame do-voljenje za opravljanje dejavnosti vročanja.

14. člen

Pooblaščeni vročevalec je za vročitev upravičendo nagrade in do povrnitve potnih stroškov, iz-jemoma pa tudi do povrnitve drugih dejanskihstroškov, za katere sodišče na podlagi predlože-nih dokazil oceni, da so bili potrebni.Nagrada za navadno vročitev znaša 12 točk, na-grada za osebno vročitev pa 115 točk.Vrednost točke iz prejšnjega odstavka znaša87,40 SIT in je usklajena z vrednostjo točke od-vetniške in notarske tarife ter se spreminja v skla-du z njima. O spremembi vrednosti točke odločiminister za pravosodje.Povrnitev potnih stroškov se obračunava v skla-du z odvetniško tarifo.

15. člen

Če vročitev ni opravljena v skladu z odredbo so-dišča (rok in način) ali s tem pravilnikom, poob-laščenemu vročevalcu ne pripadajo nagrada, po-vrnitev potnih stroškov in drugih dejanskih stroš-kov iz prejšnjega člena tega pravilnika.V primeru iz prejšnjega odstavka tega členamora sodišče, lahko pa tudi stranka sama, o temobvestiti predsednika sodišča, ki ukrepa sklad-no s tem pravilnikom.

16. člen

O izplačilu nagrade in povrnitvi stroškov odločasodišče, ki je odredilo vročitev po pooblaščenemvročevalcu, na podlagi pisne zahteve pooblaš-čenega vročevalca, v kateri mora natančno opre-deliti stroške, katerih povrnitev zahteva.Sodišče mora odločiti o zahtevi pooblaščenegavročevalca najkasneje v osmih dneh od preje-ma zahteve.Sodišče v sklepu, s katerim prizna nagrado inodmeri stroške, določi, da se priznana nagradain odmerjeni stroški izplačajo iz zneska, ki ga je

nadaljevanje z 49. strani

53 maj 2000

Detektiv priloga

založil predlagatelj vročitve po pooblaščenemvročevalcu; če pa založeni znesek ne zadošča,naloži stranki, ki je predlagala tako vročitev, najizplača pooblaščenemu vročevalcu razliko medpriznano nagrado in odmerjenimi stroški ter za-loženim zneskom v roku osmih dni.Sodišče mora izplačati priznano nagrado in od-merjene stroške iz založenega zneska v 30 do45 dneh po pravnomočnosti sklepa, s katerimje bilo o zahtevi odločeno.

4. REGISTER POBLAŠČENIHVROČEVALCEV

17. člen

V register pooblaščenih vročevalcev se vpiše:– zaporedna številka in datum vpisa v register

pooblaščenih vročevalcev,– firma oziroma osebno ime in sedež pooblaš-

čenega vročevalca,– pravno organizacijska oblika pooblaščenega

vročevalca oziroma navedba, da je pooblaš-čeni vročevalec izvršitelj oziroma detektiv,

– enotna identifikacijska številka iz sodnega re-gistra oziroma matična številka obrata iz vpi-snika podjetnikov oziroma registrska števil-ka izkaznice izvršitelja oziroma številka licen-ce, izdane detektivu,

– številka in datum odločbe, s katero je mini-ster za pravosodje dovolil opravljanje dejav-nosti vročanja pooblaščenemu vročevalcu,

– osebno ime, EMŠO in naslov vseh oseb, kipri pooblaščenem vročevalcu opravljajo vro-čanje, in evidenčna številka njihove izkazni-ce.

Oseba, ki naj bi pri pooblaščenem vročevalcuopravljala vročanje, ne sme začeti opravljati vro-čanja, dokler ni vpisana v register pooblaščenihvročevalcev.Če opravlja vročanje oseba, ki ni vpisana v regi-ster pooblaščenih vročevalcev kot oseba, ki pripooblaščenem vročevalcu opravljavročanje, je to razlog za odvzem dovoljenjapooblaščenemu vročevalcu.Pooblaščeni vročevalec mora Ministrstvo za pra-vosodje nemudoma obvestiti o vsaki spremem-bi podatkov, ki se vpisujejo v register pooblaš-čenih vročevalcev.Če želi pooblaščeni vročevalec naknadno vpisa-ti v register pooblaščenih vročevalcev novo ose-bo, ki naj bi pri njem opravljala vročanje, mini-ster za pravosodje ugodi predlogu za vpis te ose-be v register pooblaščenih vročevalcev, če izpol-njuje pogoje iz tretje alinee 3. člena tega pravil-

nika. Če oseba the pogojev ne izpolnjuje, mini-ster za pravosodje zavrne predlog za vpis osebev register pooblaščenih vročevalcev.

18. člen

Pooblaščeni vročevalec se izbriše iz registrapooblaščenih vročevalcev:– na lastno zahtevo – z dnem, ko Ministrstvo

za pravosodje prejme popolno zahtevo za iz-bris,

– na podlagi dokončne odločbe, s katero mini-ster za pravosodje odvzame dovoljenje zaopravljanje dejavnosti vročanja – z dnem do-končnosti odločbe.

Popolna je tista zahteva za izbris iz registra poob-laščenih vročevalcev, ki so ji priložene vse izkaz-nice, ki so bile izdane osebam, ki so pri pooblaš-čenem vročevalcu opravljale vročanje, ter evi-denca, ki jo je pooblaščeni vročevalec vodil vskladu z 9. členom tega pravilnika.Izkaznice, ki so bile predane Ministrstvu za pra-vosodje v skladu s prejšnjim odstavkom ali napodlagi odločbe, s katero je minister za pravo-sodje odvzel dovoljenje za opravljanje dejavno-sti vročanja, se uničijo.

19. člen

Ministrstvo za pravosodje mora ob vsakem vpi-su novega pooblaščenega vročevalca v registerpooblaščenih vročevalcev oziroma ob vsakem iz-brisu pooblaščenega vročevalca iz registra poob-laščenih vročevalcev, najmanj pa enkrat letno,posredovati predsednikom vseh sodišč v Repub-liki Sloveniji seznam pooblaščenih vročevalcev.

5. KONČNI DOLOČBI

20. člen

Obrazci in skica iz tega pravilnika so sestavnidel tega pravilnika in so objavljeni skupaj z njim.

21. člen

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objaviv Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 071-08-3/00Ljubljana, dne 3. marca 2000

Tomaž Marušič l.r.Minister za pravosodje

54 maj 2000

Detektiv priloga

Priloge:

55 maj 2000

Detektiv priloga

56 maj 2000

Detektiv priloga

57 maj 2000

Detektiv priloga

PRAVILNIK

O TARIFI ZA PLAČILO DELA IZVRŠITELJEV IN OPOVRAČILU STROŠKOV V ZVEZI Z NJIHOVIM DELOM

potrebščin ali rast plač sodnikov, v času odzadnjega zvišanja znaša več kot 10%.O spremembi vrednosti točke odloča minister,pristojen za pravosodje, na predlog zborniceizvršiteljev.

4. člen

Ko sodišče odloča o plačilu izvršitelju zaopravljeno storitev, upošteva vrednost točke potarifi, veljavni na dan odmere, število točk pa potarifi, veljavni v času opravljene storitve.

5. člen

Za delo, ki ga mora izvršitelj opraviti po odredbisodišča v času med 16. in 8. uro se cena storitvezviša za 50%, za delo, ki ga mora izvršiteljopraviti po odredbi sodišča ob sobotah innedeljah ali dela prostih dnevih, pa se cenastoritve zviša za 100%.

6. člen

Izvršitelj je upravičen do povračila prevoznihstroškov, do dnevnice in dejanskih stroškov zaprenočevanje, če so ti stroški potrebni v zveziopravljanjem izvršiteljskih storitev.Izvršitelj ima pravico do uporabe osebnegaavtomobila in povračila kilometrine za potovanje,kolikor ta v eno smer presega en kilometer.Kilometrina za uporabo osebnega avtomobilaznaša 30% cene za en liter 98-oktanskega

A) SPLOŠNI DEL

1. člen

Ta tarifa določa način vrednotenja inobračunavanja izvršiteljskih storitev in povračilostroškov izvršitelju v zvezi z opravljanjemposameznih dejanj izvršbe in zavarovanja pozakonu o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS,št. 51/98).

2. člen

Izvršiteljska storitev so vsa dejanja izvršbe inzavarovanja, ki jih izvršitelj opravi na podlagisklepa ali odredbe sodišča oziroma drugega zzakonom določenega organa ter v skladu zdrugimi predpisi, ki določajo opravila izvršitelja.

3. člen

Vrednost predmeta in cene izvršiteljske storitvesta v tarifi določena s številom točk.Cena izvršiteljske storitve se ugotovi tako, da sevsota točk za posamezna dejanja izvršbe alizavarovanja pomnoži z vrednostjo točke.Vrednost točke znaša ob izdaji te tarife 40tolarjev.Vrednost točke se spreminja glede na rast cenživljenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji, kijo ugotavlja Zavod Republike Slovenije zastatistiko ali glede na rast plač sodnikov vRepubliki Sloveniji. Sprememba vrednosti točkeje možna le v primeru, ko rast cen življenjskih

Objava: Uradni list RS, št. 32/13. 4. 2000/1489, stran 3855Velja od: 14. aprila 2000

Na podlagi 291 člena zakona o izvržbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98) izdaja minister zapravosodje

58 maj 2000

Detektiv priloga

bencina za vsak prevožen kilometer. Če izvršiteljuporablja za prevoz tovorno vozilo za namenprevoza stvari, se povračilo kilometrine povečaza 10%.Če izvršitelj uporablja javna prevozna sredstva,je upravičen do uporabe poslovnega razreda aliprvega razreda in do uporabe spalnika v vlakuali kabine na ladji, če opravi potovanje ponoči.Dnevnica za odsotnost izvršitelja izven območjaOkrajnega sodišča za katerega je izvršiteljimenovan, znaša glede na čas odsotnosti:– za čas od 6 do 8 ur 1,74%– za čas od 8 do 12 ur 2,50%– za čas nad 12 ur 5%povprečne mesečne plače v gospodarstvuRepublike Slovenije zapretekle tri mesece.

7. člen

Kadar so zarubljene premične stvari dane vhrambo pooblaščeni pravni ali fizični osebi, sestroški hrambe zaračunajo po veljavnem cenikute osebe.

8. člen

Cene izvršiteljskih storitev po tej tarifi seodmerijo:– po vrednosti predmeta– v stalnem znesku.

9. člen

Za odmero cene izvršiteljske storitve povrednosti predmeta se uporabi vrednost terjatve,ki jo je v posamezni izvršilni zadevi ugotovilosodišče.

10. člen

Izvršitelj je upravičen do plačila storitev napodlagi sklepa sodišča, s katerim ga sodiščedoloči za izvršitelja v posamezni izvršilni zadevi.

11. člen

Sodišče določi višino predujma na podlagi lastneocene o višini stroškov, ki bodo predvidomanastali z opravo dejanja izvršbe ali zavarovanja,vendar najmanj v višini 150% cene storitev potar. št. 1. Kolikor sodišče oceni, da za opravodejanj izvršbe ali zavarovanja ni potrebnotakojšnje plačilo celotnega zneska predujma,lahko odredi, da upnik predujem plača obročno.

12. člen

Pojasnila o uporabi te tarife daje izvršni odborZbornice izvršiteljev Slovenije.

B) POSEBNI DEL

Tar. št. 1

Rubež in druga opravila v zvezi z rubežem;

Vrednost zahtevka Cena storitvedo točk točk

250 100500 150750 2001000 3001250 4002500 5005000 55012500 75025000 100060000 1600100000 1800200000 2000

naprej pa 1% od tolarske vrednosti predmeta,vendar največ v tolarski vrednosti 5000 točk.Cena storitve rubeža po tej tar. št. zajemanaslednja opravila: pristop k rubežu, rubež indruga opravila v zvezi z rubežem, označbozarubljenih stvari, cenitev in druga opravila vzvezi s cenitvijo stvari, sestava vseh potrebnihzapisnikov in zapisov in hramba stvari priizvršitelju, ter vsa druga običajna pripravljalnadejanja.Če je rubež neuspešen zaradi razlogov, ki so nastrani dolžnika ali upnika oziroma ker ni rubljivihstvari, je izvršitelj upravičen do plačila v višini25% cene storitev po tej tar. št.Če je izvršitelj že razpisal opravo dejanja izvršbeali zavarovanja in je bilo na predlog upnikaoziroma dolžnika dejanje odpovedano, jeizvršitelj kljub temu upravičen do plačila v višini10% cene storitev po tej tar. št.

Tar. št. 2

Za rubeže gotovine, ki se po odredbi sodiščaopravijo večkrat v isti izvršilni zadevi zoper istegadolžnika, se za prvi rubež odmeri cena storitve vvišini 50% cene storitve po tar. št. 1, za vsaknadaljnji rubež pa 25% cene storitve po tar. št.1.Za zaznambo rubeža po 91. členu zakona oizvršbi in zavarovanju se odmeri cena storitve vvišini 100 točk.Za rubež v zvezi z zavarovanjem denarnihterjatev na podlagi sporazuma strank, se odmericena storitve v višini 50% cene storitve po tar.št. 1.

59 maj 2000

Detektiv priloga

Tar. št. 3

Prodaja zarubljenih premičnih stvari inpremoženjskih in materialnih pravic:– z neposredno pogodbo v višini 50% cenestoritev določene v tar. št. 1;– s prodajo preko komisionarja oziromaborznega posrednika po ceni storitve v višini20% cene storitve pa tar. št. 1;– organizacija in izvedba javne dražbe po cenistoritve določene v tar. št. 1.

Tar. št. 4

Izročitev vrednostnih papirjev dolžniku zaradioprave pravnih dejanj, potrebnih za ohranitev aliizvrševanje pravic iz zarubljenega vrednostnegapapirja po ceni storitve v višini 10% od cenestoritev določenih v tar. št. 1.

Tar. št. 5

Odvzem določenih premičnih stvari, ki jih jedolžnik dolžan izročiti in odvzem listin zaradiizročitve stvari, ki jih zaradi narave stvari nimogoče odnesti ali izročiti, v višini 50% cenestoritev določenih v tar. št. 1.

Tar. št. 6

Odvzem določene količine nadomestnihpremičnih stvari in izročitev upniku, v višini 50%cene storitev določenih v tar. št. 1.

Tar. št. 7

Prevzem določenega zneska gotovine oddolžnika, ki je upniku potreben za nakup stvari,po ceni storitve v višini 150 točk.

Tar št. 8

Izpraznitev nepremičnine in izročitev nepre-mičnine v posest upniku, pomoč upniku privzpostavitvi prejšnjega stanja:– za stanovanjske prostore 1000 točk– za poslovne prostore do površine 100 m2 1500 točk– za poslovne prostore do površine 200 m2 2000 točk– za poslovne prostore večje od 200 m2 3000 točk

Tar. št. 9

Oprava dejanj fizične razdelitve stvari aliskupnega premoženja po tar. št. 1.

Tar. št. 10

Storitve, ki niso opisane v tej tarifi, se vrednotijos primerjavo podobnih opravil, ki so ovrednotenav tej tarifi.

Tar. št. 11

Izvršitelju pripada plačilo storitve v stalnemznesku za naslednje storitve:– za seznanitev s spisom in vpis v evidenco 25 točk– za pripravo obračuna zamudnih obresti 25 točk– za opravila v zvezi z gotovinskimi

ali negotovinskimi sodnimi pologi 50 točk– za prevzem posameznega gotovinskega

plačila od dolžnika 50 točk

13. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objaviv Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. MP 165-02-85/00 2318Ljubljana, dne 6. aprila 2000

Tomaž Marušič l.r.Minister za pravosodje

60 maj 2000

Detektiv priloga

ZAVAROVANJE POKLICNEODGOVORNOSTI ZA IZVA JALCE

DETEK TIVSKE DEJAVNOSTI

Ludvik Rituperlicenca DeZRS št. 30

Zavarovalnica krije škode do temeljne zavaroval-ne vsote, ki znaša 10.000.000,00 SIT, možnopa je izbrati tudi višjo.Letna zavarovalna premija za zavarovanje detek-tivske odgovornosti je odvisna od višine zavaro-valne vsote in števila detektivov ter pomožnihdelavcev (za te se zaračuna doplačilo v višini10 % letne premije za enega detektiva) in znašapri zavarovalni vsoti 10.000.000,00 SIT:

Pri vsaki škodi je zavarovanec udeležen z zne-skom, ki znaša 10 % od priznane odškodnine,najmanj pa s 50.000,00 SIT.Navedene premije veljajo za individualno skle-panje zavarovalnih pogodb. V primeru, da sesklene zavarovanje vseh članov DeZRS, ponujazavarovalnica 10 odstotni popust na navedenopremijo.Zavarovanja bodo lahko člani zbornice sklepalipo navedenih pogojih pri zastopnikih Zavaroval-nice Triglav d.d. na svojem območju ali prekoDeZRS, če bo izražena taka želja.

Zavarovanje poklicne odgovornosti je med za-sebnimi detektivi vprašanje, ki že več let vzne-mirja naš ceh. Zato je upravni odbor DeZRS skle-nil, da je potrebno pridobiti od zavarovalnic in-formacije, kako in po čem je možno zavarovatipoklicno odgovornost za detektivsko dejavnost.Za to je zadolžil Ludvika Rituperja, ki je vzposta-vil stik z zavarovalnicami in raziskal možnosti zazavarovanje naše poklicne odgovornosti. Kot na-jugodnejši ponudnik doslej jenastopila Zavarovalnica Triglavd.d., ki je v sodelovanju z DeZRSpripravila naslednje pogoje zazavarovanje detektivske dejav-nosti.Po teh pogojih, ob upoštevanjuZakona o detektivski dejavnosti,Statuta DeZRS in Kodeksa detektivske poklicneetike, zavarovalnica vsem zavarovancem (izva-jalcem detektivske dejavnosti, ki so pridobili li-cenco za opravljanje detektivske dejavnosti) jam-či za škodo, ki jo proti njim uveljavljajo naročni-ki detektivske storitve ali tretje osebe zaradi na-pake, opustitve ali kršitve dolžnosti, ki jih je ssklenitvijo pogodbe o detektivski dejavnostiprevzel zavarovanec in za katero je zavarovanecodškodninsko odgovoren.Škoda, ki jo krije zavarovalnica, lahko nastanezaradi poškodovanja oseb, poškodovanja stva-ri, krita pa je tudi premoženjska škoda.

Število detektivov Letna premija Minimalna premijaza vsakega detektiva za detektivsko družbo

od 1 do 5 30.000 SIT 100.000 SITod 5 do 10 25.000 SIT 150.000 SITod 10 do 15 20.000 SIT 250.000 SITod 15 do 20 15.000 SIT 270.000 SIT

61 maj 2000

Detektiv

kjer je bila oprema izdelana. Na trguso sorazmerno poceni ruski modelinaprav za nočno opazovanje, ki paše zdaleč ne dosegajo kakovosti za-hodnih. Med njimi so celo taki, kiso nevarni za uporabo. Tako lahkonaletite na kakšen ruski model, kiima tako močan snop IR svetlobe,ki s prostim očesom sicer ni vidna,da z njim lahko ‘zažgete’ zenico ose-be, v katero uperite ta snop. Polegvseh nevšečnosti in slabosti ruskihnaprav za nočno opazovanje upošte-vajte tudi to, da je izredno proble-matično njihovo servisiranje in dabo, ko se vam bo pokvarila, najver-jetneje pokvarjena tudi ostala. Edi-na prednost, ki jo imajo ruske na-prave, je cena, ki je za polovico inveč nižja kot cena sorodnih napravdruge generacije zahodnega pore-kla.

Mnogo boljši so japonski izdelki,na primer Fujinon PS 910 II in PS910 II C. Prvi je neprepusten zavodo, drugi pa zelo primeren za upo-rabo s fotografskimi in video kame-rami in objektivi. Z dvema AA bate-rijskima vložkoma lahko z njima opa-zujemo do 60 ur, kar je odličen re-zultat. Predvsem je privlačna cena,ki se giblje do 2.650 USD brez ca-rinskih dajatev.

Tudi očala za nočno opazovanje sovse bolj priljubljena med tistimi, kimorajo ponoči v popolni temi hodi-ti naokrog. Gre na napravo, ki si jopritrdite na glavo in skozi katero lah-ko v trdi temi vidite nekaj metrovdaleč skoraj enako razločno kot pod-nevi. V zadnjem času so začeli po-nujati predvsem naprave, ki omogo-

čajo gledanje le skozi eno oko, med-tem ko je drugo prosto. Uporabnikiso namreč imeli precej težav, pre-den so se prilagodili normalnemupogledu, denimo na osvetljen zem-ljevid ali instrumente. Pri uporabimonokularja pa teh težav ni več.Tretja generacija teh naprav staneokoli tri tisoč dolarjev, brez carin-skih in drugih dajatev.

Prihodnost v termovizijiZa obe vrsti naprav je značilno,

da vidite skoznje vse v eni sami bar-vi, najpogosteje zelenkasti, in da jeslika bistveno manj ostra, kot če bigledali v mraku s prostim očesomali podnevi z običajnim daljnogle-dom. Človeka lahko prepoznate dooddaljenosti sto metrov, odvisno odkakovosti naprave in vašega vida.

Poleg teh naprav, ki delujejo obzvezdni in IR svetlobi, so vse boljv rabi tudi naprave, ki zaznavajo

temperaturo. Pri nas jih je za vo-jaške potrebe, zlasti za tankovskeenote, izdelovala Fotona, na zaho-du pa je mogoče kupiti takšne, kiso uporabne tudi za nočno opazo-vanje.

Kako uporabne so v praksi? Izred-no, kadar je potrebno v popolni temilocirati osebo, žival ali objekt, ki od-daja toploto. Ilustrativen je primeriz ZDA. Na vrhu hriba je stal kombi.Iz njegove strehe je molela sedemmetrov visoka teleskopska cev, nanjej pa je bila naprava za nočno opa-zovanje na bazi toplote, nič večja odVHS videokamere. Policist v kom-biju je na ekranu spremljal premi-kanje skupine ljudi in proti njim us-meril policijsko patruljo. Vodja pa-trulje je čez nekaj časa javil, da je

tako temno, da nič ne vidijo in dapri najboljši volji ne more izsleditisumljivih oseb. Opazovalec v kom-biju ga je prosil, naj dvigne roko. Naekranu je ena od silhuet dvignilaroko. »Sumljive osebe so deset me-trov pred teboj levo, na tvoji desetiuri«.

Res so bile tam, deset metrovpred policijsko patruljo in tri kilo-metre od kombija s termo kamero.Če je oseba bližje, je s tako kame-ro mogoče prepoznati orodje aliorožje, ki ga ima pri sebi. Med naj-cenejšo tovrstno opremo, ki staneod dva do štiri milijone tolarjevbrez carinskih in drugih dajatev,spada naprava Thermovision 210,ki jo ponuja Agema InfraredSystems Inc. iz ZDA in s katero jemogoče opazovanje v popolni temido razdalje 450 metrov.

Detektor na zapestjuKadar boste potrebovali napravo,

ki vam bo samo pokazala prisotnostdrugega živega bitja ali objekta, kiizžareva toploto, si lahko pomaga-te z napravico, ki si jo lovci v ZDAin Kanadi pripašejo na zapestje inz njeno pomočjo sledijo obstrelje-ni divjadi v goščavi. Pravijo ji TheGame Finder, ponuja pa jo podjet-je istega imena iz Hustonvilla v Ala-bami. Stane okoli petdeset tisoča-kov. Svetleče diode na njej pokaže-jo, če je v bližini divjad ali človek,in glede na intenzivnost ter številosvetlečih diod lahko ugotovite, kakodaleč je. Z njo je mogoče ‘gledati’skozi gosto grmovje in celo skozidim. Človeka v gozdu lahko z njozaznate na oddaljenosti do dvestometrov.

Naprave za nočno opazovanje lah-ko kupite sedaj tudi že v Sloveniji,kjer stanejo od 56.000 do 120.000tolarjev. Kakšna je njihova kakovostin servisiranje pa je že drugo vpra-šanje. Glede na odnos prodajalca dokupca, je premislek o nakupu nujnopotreben.

nadaljevanje s 40. strani

62 maj 2000

Detektiv

Pisanje poročila je tudi trženjeAndrej Dvoršak

Poročilo, ki ga detektiv izroči stran-ki, je dokument, ki mora vsebovatiodgovore na vprašanja, ki zanimajonaročnika. Je tudi dokument, ki ozasebnem detektivu stranki velikopove in ki kaže na njegovo nagnje-nost k natančnosti, vestnosti ter nje-govo profesionalnost. Zaradi vsegatega naj bi mu vsak zasebni detek-tiv namenil ustrezno pozornost. Po-ročilo je navsezadnje njegovo ogle-dalo in ogledalo opravljenega dela.Detektivska agencija ali zasebni de-tektiv mora svoje storitve tržiti naprav vsakem koraku in ena od trž-nih poti je tudi poročilo.

Ne glede na to, da ste naročilo od-lično opravili, zbrali veliko podatkovin jih strnili v uporabno informaci-jo, je vaše delo lahko popolnoma raz-vrednoteno s slabo in nepreglednonapisanim poročilom. Naročnik, kine bo takoj dojel, kaj ste hoteli po-vedati in ki bo razočaran nad vašimslogom pisanja, jezikom, slovnični-mi in tipkarskimi napakami, bo dru-gič temeljito premislil, preden bopodpisal pogodbo z vami.

Bistvo pisanja poročila je, da jekratko, natančno in jedrnato. Poro-čilo ni roman in ni povest, zato sene skrivajte za gostobesednost, kinaročnika lahko le zmede. V njemmorajo biti navedena zgolj dejstva.Dejstva, dejstva in še enkrat dejs-tva. Nič domnev, nič ugibanj, nič tr-ditev, ki bi vas utegnile spraviti nazatožno klop! Pisano mora biti v lepislovenščini, brez nepotrebnih pra-vopisnih, slovničnih in tipkarskih na-pak. Pri tem vam precej pomagajože ustrezni računalniški programi,še več pa skrb in čut za jezik. Če sonapake pri vejicah še dopustne, jepopolnoma nesprejemljiva uporabamanj znanih tujk, srbizmov ali hrva-

tizmov, ki odražajo le vaš skromnibesedni zaklad in čut za jezik, po-sredno pa še kaj drugega. Slovencismo narod, ki je občutljiv za jezik.Ne vidimo sicer lastnih jezikovnihnapak in pomanjkljivosti, takoj paopazimo tuje!

Uvodoma morate navesti, kaj je na-ročnik zahteval od vas in pri temuporabiti njegove besede. V pred-stavitvi dejstev in informacije se izo-gibajte domnev in vrednostnih sodb,zlasti pa žaljivih besed in zmerljivk.Le kadar so te bistveni del preiska-ve, jih navajajte kot citate osebe, kijih je izrekla, za kar morate imetiseveda verodostojne dokaze ali pri-če. Zapišite le tisto, kar je res, dejs-tva, tisto, kar je mogoče preveritioziroma dokazati.

Pomemben je tudi videzPisanja poročila se lotite, kadar

imate dovolj časa, da boste vse, karste ugotovili, lahko spravili na papirali elektronski medij.

Vsa vaša poročila naj imajo enakvidez. Bodite pozorni na robove, be-lino, ki uokvirja besedilo. Ne skopa-rite s prostorom. Beline olajšajo bra-nje, predvsem se zavedajte, da ose-ba, še preden prebere vsebino, pod-zavestno oceni vaš izdelek. Če bo-ste vrstice pisali od ene do drugestrani, brez odstavkov in do koncastrani, bo to delovalo zelo odbojno.

Besedilo razdelite na odstavke, kerje tako lažje berljivo in ne vzbuja od-pora kot sivina preko cele strani,brez odstavkov. Če pišete na raču-nalnik, verjetno je to edina smisel-na izbira detektivske papirne biro-kracije, uporabljajte takšen slog črk,ki je lahko berljiv. Ne uporabljajtekurzive (italic) in črk, ki oponašajorokopis.

Pod poročilom naj bo vaše ime čit-ljivo, žig jasen.

Od tega ali se boste odločili za po-ročilo, pisano po ustaljenem vzor-cu, ali za obsežnejši zapis, posebejprilagojen zahtevam stranke, je od-visno tudi, koliko časa boste za pi-sanje porabili. Ko bo poročilo na-pisano in se boste oddahnili od na-pornega dela – za večino detekti-vov, zlasti nekdanjih delavcev orga-nov za notranje zadeve, je pisanjeporočil naporno delo – ne vtaknitesvoje mojstrovine v kuverto in nezdirjajte do prvega poštnega nabi-ralnika!

Vsako besedilo, ki ga posreduje-te drugi osebi, morate, preden jiga pošljete, še najmanj enkrat pre-brati in urediti. Urejanje je izred-no pomembno opravilo, nič manjkot samo pisanje. Z računalniškimprogramom preverite tipkarske inpravopisne napake. Vendar se nezanašajte zgolj na pametni silicij.Sploh ni tako pameten, kot se zdi.Tako se na primer ne bo odzval, kobo v besedilu zasledil besedico ‘od’tam, kjer bi morala biti besedica‘do’. Zelo koristen pripomoček ješe Slovar slovenskega knjižnega je-zika (SSKJ), ki ga lahko dobite tudiv elektronski obliki in namestite vračunalnik. Delo z njim je prijetnoin v trenutku vam razprši dvome,kako se pravilno zapiše ta ali onabeseda. Obstaja tudi program, kipomaga pri preverjanju slovničnihnapak. Če ga uporabljate, toliko bo-lje. Urejanje pomeni tudi, da izpili-te slog, naredite nov odstavek, kibo poudaril del besedila ali prispe-val k njegovi preglednosti in razum-ljivosti. Enako lahko odstavke tudizdružujete, kjer je potrebno. Kadarvas zbode v oči kakšna beseda, raz-

63 maj 2000

Detektiv

mislite ali je res najustreznejša zarazumevanje tistega, kar ste želelisporočiti. Kadar ste v dvomih, po-glejte v SSKJ ali kakšen drug pri-ročnik.

Izogibajte se klišejevTisti, ki pogosto pišejo poročila

za isto stranko, naj se izogibajo kli-šejev in ustaljenih besednih vzor-cev. Stranki se bo zazdelo, da seponavljate in da ne vlagate dovoljtruda, dela in energije v njen pri-mer. Izogibajte se tudi ponavlja-njem istih fraz in besed. Skoraj vsa-ka beseda ima svojo dvojčico alivsaj sestrično, in pol milijona be-sed, kolikor jih menda ima slovenš-čina, in od katerih jih povprečenčlovek vsakodnevno uporablja dodva tisoč, je menda dovolj, da vašeporočilo ne bo videti preveč stereo-tipno in dolgočasno, razumljivo, čejih znate uporabiti. In detektiv bijih moral znati, kajti jezik in um najbi bila njegovo orožje.

Dejstev ne opisujte na dolgo in ši-roko. Niste plačani od vrstice kot ča-snikarji. Svoje pisateljske sposobno-sti izkazujte drugje.

je še vedno prepričan, da bo lahko vtretjem tisočletju živel brez upora-be računalnika naj si da obrazce vsajnatisniti.

V obrazec skrbno vpišite dejstva.Pazite na pravopis!

Obrazec vložite v ustrezen ovitekz logotipom in naslovom, mu prilo-žite še vizitko, ne glede na to, daste jo naročniku že dali. Vizitka jevaše najcenejše oglasno sredstvo inv tej dejavnosti zelo učinkovito. Vseskupaj vložite v kuverto, na katerini vaših ‘detektivskih’ oznak, le imein naslov naročnika, in mu jo po mož-nosti osebno izročite. Ne pozabite,da je vaše delo diskretno in da lah-ko kompromitirate naročnika, če sepošiljka znajde v nepravih rokah inže na daleč kriči, da jo pošilja za-sebni detektiv.

Zakaj je vse to potrebno, če bi po-datke lahko napisali le na list papir-ja in nanj pritisnili svoj žig ter pod-pis? Zaradi trženja. Na Levantu pra-vijo, da embalaža prodaja vsebino inji dviga ceno in tam živijo najboljšitrgovci pod Soncem.

Vaše delo bo naročnik bolj cenil,če bo poročilo lično in ustrezno ure-jeno. Ovitka, v katerem bo, zelo ver-jetno ne bo vrgel v smeti, ampak gabo uporabljal, morda za shranjeva-nje kakšnih drugih listov. Logo nanjem ga bo stalno opozarjal na vasin vašo dejavnost. Morda ga bokomu dal in na ta način še koga sez-nanil z vašo dejavnostjo. Enako je zvizitko. Če bo imel dve, bo drugoob prvi priložnosti potisnil v rokeprijatelju, ki se mu bo pohvalil, damu je zasebni detektiv rešil nekiproblem, ali pa jo bo vrgel v smeti,kar je seveda tudi možno. Če bo vi-zitka romala v smeti, nič hudega.Njena cena je bila tako ali tako v cenistoritve, ki ste jo opravili za naroč-nika. Če pa jo bo dal znancu, se boširil krog ljudi, ki bodo seznanjeni zvašo dejavnostjo in storitvami, ki jihopravljate. Temu se reče oglaševa-nje, trženje.

kot tudi stranka M

atilda Peli

z namenom izslediti

ljubezensko

gnezdece njenega mo`a,

ki jo

Indici ka`ejo, da je

omenj

kompromitirani naj bi b

ilo

nekje v Zgornji [i{ki ali

pa

je njegova ljubica `e najm

anj

pol leta {e iz prej{nje s

lu`be

[i{ki kjer je bil pomo~nik

direktorja ve~je agencije

r vozi ~rn Audi 8.

gistrska {tevilka LJ M6–

Spodnji Ka{elj, maj 1992

V poročilo zato nizajte podatke vlogičnem zaporedju. Poročilo, kinima ne repa ne glave, vam ne bo včast in za naročnika bo neuporab-no. Če ste nadzorovali vhod v hišo,zapišete, kdaj je prišel poštar, kdajje pozvonil neznanec z rdečo kapo,kdaj je ženska z modro ruto odšla izhiše, kdaj se je vrnila in kaj je nosi-la v rokah, kako je bila oblečena indruge podrobnosti, ki bi utegnile bitipomembne. V opombah lahko nave-dete še vremenske razmere (dež,sneg, megla, veter, če je to bistve-no za primer).

Uporabno vodilo za pisanje poro-čila, na primer o poslovni preiska-vi, je lahko tudi takšen:· opis zadeve in cilj preiskave;· kaj o zadevi pravijo viri;· verodostojnost in natančnost

omenjenih virov;· dejstva;· priloge, ki jih potrjujejo.

Tržite tudi s poročiliZdaj pa še o trženju, omenjenim v

zvezi s poročilom. Lahko ga napi-šete na zadnjo stran pisemske ku-verte, ki vam jo je poslala DeZRS,se podpišete, pritisnete svoj žig intakšno poročilo odnesete naročni-ku. Pokažite mu, da ste zanikrn tip,kakršnega kažejo ameriški TV fil-mi.

Resen zasebni detektiv, ki da kajna stroko in ugled, bo poročilo zeloskrbno pripravil. Navsezadnje je člo-vek, ki ima najmanj višjo izobrazboin zahteven detektivski izpit, in nekakšen Domžalski ‘klošar’, ki se pre-ko oglasov ponuja kot detektiv za iz-terjavo dolgov.

Izdelajte si obrazec tipskega poro-čila.

Če uporabljate računalnik s tiskal-nikom, (vam v dobi informatikepreostane še kaj drugega?) naj vamoblikovalec, če sami niste vešči, iz-dela ustrezen vzorec z vsemi logoti-pi, v katerega boste le vpisovali po-datke. Zadevščina je zelo preprostain poceni. Kdor se gre detektiva in

64 maj 2000

Detektiv

Sumljivi žigiZa vse, ki se ukvarjajo s preiskavami anonimk in drugih dokumentov

Andrej Dvoršak

Žigi, rečemo jim tudi štemplji ali pe-čati, so pogosto prezrti in podcenje-ni, kadar gre za ocenjevanje verodo-stojnosti in pristnosti dokumentov.S pojmom dokument je mišljen no-silec podatkov/sporočila, običajno pa-pir, lahko tudi drug material, na ka-terega se odtisne žig. Žig je podob-no kot podpis tarča ponarejevalcevže od najstarejših časov, le da so ne-koč za žig uporabljali glino ali vosekv katerega so s kovinskim ali drugimpredmetov vtisnili relief, danes pa vpretežni meri uporabljamo gumijastein kovinske žige, s katerimi na doku-ment odtisnemo vzorec barvila. Upo-rabljajo se še vedno tudi reliefni ži-gi, pri katerih klasični vosek zame-njujejo druge snovi in tako imenova-ni suhi žigi, ki relief vtisnejo v papir.

Na poštah uporabljajo za ročno ži-gosanje kovinske žige, ki imajo pre-makljiv datum. Tega nastavljajo vsakdan. Uporabljajo tudi značilna črnabarvila na bazi glikola in saj. Poštnižigi so si povsod zelo podobni. Obi-čajno je poleg datuma v njih ime kra-ja oziroma pošte ter poštna števil-ka, včasih še kakšen drug zapis aliznak, predvsem kadar gre za jubilej-ne oznake. Za identifikacijo in potr-ditev pristnosti poštnega žiga je po-trebna primerjalna analiza žigov alinjihovih odtisov. Kadar boste delaliprimerjalno analizo odtisov, morateimeti čimveč kuvert z nesporno ori-ginalnimi žigi, ki jih primerjate zdomnevno ponarejenim. Na odtis ži-ga namreč vpliva več dejavnikov,med drugim položaj roke, moč udar-ca, položaj kuverte in njena vsebi-na, vrsta papirja itn.

Poštni žig je možno ponarediti nadva načina. Prvi je, da graverski moj-ster izdela duplikat na podlagi odti-sa originala. Pod povečevalnim ste-klom ali mikroskopom so postanejo

razlike med njima očitne in običaj-no je možno hitro določiti, kateri jeoriginal in kateri je ponaredek. Sled-nji ima skoraj vedno pušča bolj os-tre robove na papirju, razlikujejo setudi detajli posameznih znakov. Naj-bolj pogosto so razlike opazne prioblikovanju črk ali znakov, njihovimedsebojni oddaljenosti in položajuglede na ostale, kakovosti linij/risbeodtisa, zlasti robov. Originalni žigiimajo pogosto mikronapake v odti-su, do katerih pride zaradi poškodbžiga med redno uporabo. Take na-pake je mogoče določiti le v prime-ru, da imate vsaj tri kuverte na kate-rih je odtis istega poštnega žiga. Nesmete namreč prezreti, da imajo več-je pošte več enakih žigov s katerimižigosajo pošiljke pri posameznihokencih, zato je med njimi lahko ne-kaj razlik. Niso pa takšne kot so raz-like med ponaredkom in originalom.

Izdajalski vosekDrugi način ponarejanja poštnih ži-

gov ne zahteva tako dragih predpri-prav, zato ga je tudi lažje dokazati.Ponarejevalec namesto ponarejene-ga kovinskega žiga uporabi tisto, karmu je pri roki, se pravi odtis origi-nalnega žiga. Uveljavljena je metodaprenosa s povoščenim papirjem. Pritej metodi najprej barvilo odtisa žiga‘prenese’ na povoščen papir, z njegapa na ponarejeni dokument. Slabostte metode, ki se je večina ponareje-valcev zaveda, je, da pušča na pona-redku zelo medel odtis, sivkaste, na-mesto črne barve. Prav tako ni videnrelief, ki ga na papirju povzroči uda-rec kovinskega poštnega žiga. Zelopogosto so na žigu, včasih tudi na pa-pirju okoli njega, vidni ostanki voska.Povoščen papir je namreč potrebnos posebno tehniko pritisniti na pona-rejeni dokument, pri čemer se pre-

nese barvilo in z njim tudi vosek. Čeje vosek pod mikroskopom neopa-zen, lahko njegovo prisotnost doka-žejo v laboratoriju s pomočjo plinskekromatografije.

Tak način ponarejanja žiga ima šeneko drugo skrivno lastnost. Omo-goča natančno določitev dokumen-ta s katerega je bil prenesen, podpogojem, da je originalni dokumentdostopen.

Tretja tehnika temelji na litografi-ji, vendar je manj uporabljana, kerje ponaredek opazen že s prostimočesom. V zadnjem času je bilo opi-sanih nekaj primerov ponarejanja to-vrstnih kovinskih žigov s pomočjo ra-čunalniške tehnologije. Žige, ki sobili najprej skenirani in nato dotis-njeni s pomočjo tiskalnikov, je mo-goče zelo hitro identificirati.

Drugo vrsto najpogostejših žigovpredstavljajo tako imenovani gumi-jasti žigi, čeprav gumo vse bolj izpo-drivajo druge elastične snovi, s ka-terimi se prenaša barvilo na doku-ment. Tovrstni žigi se glede na ‘pošt-ne’ oziroma kovinske žige pogoste-je pojavljajo na ponaredkih in ob so-dobni tehniki za ponarejevalce nepredstavljajo posebnega problema.V vsakem večjem kraju so delavni-ce, kjer serijsko izdelujejo takšne ži-ge na podlagi predloge, tudi odtisaenakega žiga.

Oblike in namen teh žigov so naj-raznovrstnejše: od okroglih, trikot-nih, kvadratastih do elipsoidnih, po-sameznih črk ali ‘faksimila’ podpisa,do raznih likov in znakov. Mnogo jihje mogoče kupiti že serijsko izdela-nih, na primer žig za datume, ki gasestavlja več neskončnih trakov s šte-vilkami od 0 do 9 med katerimi solahko tudi pike ali druga ločila.. Stemi žigi se prenaša barvilo, poseb-no črnilo, shranjeno v blazinicah, napapir. Blazinice so lahko samostoj-ne, vse bolj pogosto pa so že sestav-ni del žiga, in ga samodejno navlaži-jo in obarvajo.

Kadar gre za serijsko izdelane ži-ge je podobnost med njimi izjemna,kljub temu jih je v večini primerov

65 maj 2000

Detektiv

možno ločiti med seboj. Z uporabose na površini žiga pojavijo obrabni-ne in poškodbe, ki ga ločijo od osta-lih, poleg tega pa tudi sam procesizdelave povzroča manjše razlike vpovršini žiga, ki jih je ob skrbnempregledu odtisa pod mikroskopomali povečevalnim steklom mogočeodkriti in s katerimi lahko z velikogotovostjo identificirate posamezenžig.

Krompir in jajca...V starejši literaturi sta omenjena

zanimivejša načina ponarejanja ‘gu-mijastih’ žigov. Prvi je s pomočjo‘krompirja v oblicah’, ki naj bi ga upo-rabljali predvsem v času druge sve-tovne vojne in tik pred njo. Enak po-stopek je s prerezanim jabolkom. Znapol skuhanim prerezanim krom-pirjem ponarejevalci prenesejo bar-vilo oziroma žig z enega na drug do-kument. Oblika in podrobnosti žigovso identične, le odtis je bolj medel,z laboratorijskimi metodami pa jemogoče dokazati ostanke škroba, kijih na originalu ni. Na prvi pogled jeneizkušenega opazovalca mogoče za-vesti. Kadar ni bilo pri roki krompir-ja, so si ponarejevalci pomagali zolupljenimi trdo kuhanimi jajci, s ka-terimi je tudi mogoče ‘prenašati’ od-tis žiga z enega na drug dokument.Tudi v tem primeru je odtis pona-redka medel in neizrazit in ga je podmikroskopom lahko prepoznati.

Sicer pa so ponarejevalci žigov upo-rabljali še skrilj, les in krojaško kre-do v katero so z iglo vgravirali žig.

Naslednji način je kopiranje žiga spomočjo mojstra kaligrafije. Pri temnačinu umetnik – ponarejevalec žigpreriše, pri čemer uporablja enakoali zelo podobno barvilo in upoštevavse podrobnosti originalnega odtisa.Znanec, specialist za kaligrafijo in ti-pografijo in priznan umetnik, je tometodo sam preizkusil. Tak, preri-san žig je mogoče takoj prepoznatiin razlikovati s pomočjo optičnih pri-pomočkov in makrofotografije ter zmerilno tehniko, ki pokaže, da so ele-menti prerisanega žiga drugače raz-

porejeni kot na originalu, razlikuje-jo se tudi po velikosti. Vrhunski moj-stri se lahko originalu tako približa-jo, da nestrokovnjak na prvi pogledne posumi v njihove ponaredke. Da-nes ponarejevalci uporabljajo sodob-no računalniško tehnologijo in so-dobne stroje za izdelavo žigov. Po-gosto je njihove izdelke mogoče od-kriti šele z laboratorijskimi preiska-vami barvila.

Ko boste odkrivali ponarejene ži-ge, se dela lotite enako, kot da greza primerja-vo prstnihsledi ali sle-di podplatovo b u v a l .Princip jeisti. Iskatimorate po-dobnosti inrazličnosti. Pritem si pomagajte zoptičnimi ali elektronski-mi povečevali, ustrezno svetlo-bo (UV, IR) in fotografskimi posnet-ki, računalniškim skeniranjem, foto-kopiranjem in povečavami. Pazite, dane poškodujete originalov, pri čemervam predstavljajo originale tudi po-naredki, ki jih analizirate.

Preskrbite si čimveč primerjalnihvzorcev istega žiga, pri čemer je ko-ristno vedeti kdo ga je odtisnil inkdaj. Originalni odtisi originalnegažiga se namreč razlikujejo po gosto-ti barvila na dokumentu, ostrini od-tisa in drugih podrobnostih, na ka-tere vpliva kot pod katerim nekdopritisne žig, podlaga, količina barvi-la na žigu oziroma ovlaženost blazi-nice, barva itd. Pri kovinskih žigihbodite pozorni na relief, ki se ob ži-gosanju pogosto vtisne v papir in kidokazuje, da gre res za kovinski žig,saj gumijasti tega reliefa v papirjune puščajo, enako tudi ne nekaterevrste ponaredkov.

Ni redek primer, da je z običajnimitehnikami pregledovanja originalnidokument nemogoče ločiti od pona-rejenega, da sta žiga tako rekoč iden-tična.

Preskrbite si originalni žig ali vsajserijo njegovih odtisov, odtisnjenihz istim ali enakim barvilom ter pomožnosti na enakem papirju kot jesporni žig, vendar z različno močjo.

Najprej ugotavljate barvo, njenodtenek in gostoto. Lahko je že naprvi pogled popolnoma drugačna odbarve, ki je sicer uporabljena na ori-ginalih. V skrajnem primeru bostemorali dokumente poslati v labora-torijih, kjer vam bodo izdelali kro-matografske analize barve. Analizi-

rati je potrebno tudi barvo na samemžigu, zato ga ne uporabljajte, doklerni narejena tudi ta analiza, če je po-trebna.

Pri dokumentih, kjer žig prekrivadva različna dela dokumenta (foto-grafijo in njeno podlago, kolek in nje-govo podlago ipd), bodite pozorni naskladnost žiga na zgornjem delu do-kumenta (fotografija, kolek ipd) intistim na podlagi (papirju). V večiniprimerov se na ponaredkih oba deladomnevno istega žiga med seboj raz-likujeta po gostoti barve, moči udar-ca in neskladnosti v podrobnostih,sta zamaknjena. Dodani (neoriginal-ni) žig je pogosto nespretno izdelanin so pod povečevalnim steklom alistereomikroskopom vidne razlikečrk ali številk. Pri takšnih dokumen-tih preverite tudi način pritrditve sli-ke (zgornjega dela dokumenta) napodlago. Na sodobnejših dokumen-tih, kjer na slikah ni žigov ampak sopod plastično folijo, je mogoče me-njavo slike ugotoviti s pomočjo UVin IR svetlobe.

66 maj 2000

Detektiv

Cene detektivskih storitev“Največje bogastvo detektiva je med njegovimi ušesi...”

Helena Dvoršak

že upokojen in mesečno realizira leen primer, je običajno poceni in nje-gova urna postavka ne presega 20dolarjev. Tisti, ki je popolnoma od-visen od detektivske dejavnosti, jepraviloma dražji. Večina jih zaraču-nava za uro od 30 do 60 dolarjev, kčemur prištejejo še kilometrino intako imenovane razumne stroške(parkirnino, cestnino, pijačo v bife-ju, ki jo popijejo z informatorjem,napitnine osebam, ki jim posredu-jejo informacije itn.). Zaračunavajotudi izdelavo pisnega poročila stran-ki! Za večje zneske se prej dogovo-rijo z naročnikom.

Značilno je, da so dražje večje de-tektivske agencije, ki zaposlujejoveč detektivov in so bolje opremlje-ne ali pa so ozko specializirane zaposamezna poizvedovalna področja.Tipičen primer takšne DA je Glo-bal Projects Ltd., (http://globalprojectsltd.com) ki opravlja poi-zvedovalno dejavnost tudi izvenmeja ZDA. Lani je ta agencija reali-zirala 2.253 (dva tisoč dvestotriin-petdeset) primerov in samo pri enistranki zaslužila 250.000,00 USD.

Kot pravi Bill Schneid, direktorza posebne naloge, je v svetu velikodobrih detektivov, ki pa obenemniso tudi dobri poslovneži. Prepro-sto se bojijo za svoje delo zaračuna-ti več kot tistih običajnih 25 dolar-jev na uro, boječ se, da bodo izgubi-li nekaj strank.

»Res bi jih izgubili, po drugi stranipa bi jim druge plačale več. Imeli bimanj dela in enak zaslužek,« meniBill in pojasnjuje, kakšna je cenov-na politika njegove detektivskeagencije.

»Strankam vedno zaračunavamopribližno polovico tega, kolikor jim

Detektivska zbornica je že lanisprejela priporočilo o cenah detek-tivskih storitev, po katerem je uradetektivskega dela pet tisočakov. Toje priporočilo. V praksi je nemalo-krat dražja in še večkrat cenejša.Kako pa je s cenami na svetovnemtržišču poizvedovalne dejavnosti? Vkomunikacijski dobi, kjer tisoči ki-lometrov ne predstavljajo prav ničvečje razdalje, kakršna je med Šiš-ko in Igom, je dobro vedeti, kako jez zaslužki detektivov onstran našihdržavnih meja.

Na splošno lahko trdimo, da se pov-prečne urne postavke v Evropi inZDA bistveno ne razlikujejo od te,ki jo priporoča DeZRS. Vendar seza to splošnostjo skriva pravi prav-cati segedin golaž, meso in zelje.Tako lahko brez težav najdete v ZDAzasebnega detektiva, ki ne bo dražjiod 10 ali 12 dolarjev na uro, pravtako tudi v Angliji, kjer boste tiste-mu z najnižjimi cenami odšteli le 15dolarjev, v Nemčiji okoli 25 do 30DEM in v Avstriji od 300 do 450ATS. Uh, saj to je ceneje kot pri nas,boste rekli. Drži, ampak samo na-čeloma. Pri detektivu, ki ga dobiteza ta denar, nikoli ne veste, kakšenbo rezultat njegovega dela. Nered-ko se izkaže, da je takšen poceni de-tektiv trikrat dražji od sprva cenov-no manj ugodne ponudbe. Ali pora-bi preveč ur ali pa je neučinkovit.Ne trdim, da so vsi takšni. Mordaboste imeli srečo in naleteli na hi-trega, učinkovitega in poceni detek-tiva, ki bo zadovoljil zahteve vašihstrank.

Na ceno, zlasti v ZDA, kjer je okoli70.000 registriranih zasebnih detek-tivov, zelo vpliva tudi njihov social-ni položaj. Če gre za detektiva, ki je

zaračunavajo najdražje detektivskeagencije v Los Angelesu ali Kroll &Assoc. v New Yorku. Zadnjih 25 letje naša najnižja cena 75 dolarjev nauro, običajna cena za naročnike, kiniso naše stalne stranke, pa se gib-lje med 125 dolarji za običajnega de-tektiva do 250 dolarjev za speciali-sta, strokovnjaka za določeno po-dročje. Moram takoj povedati, da jemed našimi strankami tudi nadna-cionalna družba, ki ustvari 16 mili-jard dolarjev prometa letno in da sonaš cilj predvsem velika podjetja. Nemislite, da so to najboljši plačniki,daleč od tega,« trdi Schneid. Imajopa zato največ naročil in zagotavlja-jo stabilen dotok dela in denarja.Tradicionalno so najslabši zaslužkipri zavarovalnicah, ki pa dajejo vZDA detektivom zelo veliko dela.

Pred kratkim je neka zavarovalni-ca iz ZDA potrebovala originalni mr-liški list iz naših krajev. Zasebni de-tektiv je za eno uro dela zaslužil 120dolarjev! Toliko stane to v ZDA inzavarovalnica ni pripravljena plača-ti več, niti če gre za tako eksotičnideželici, kot sta Slovenija ali Srbija.

»Stranke pravijo, da smo daleč odnajcenejših ponudnikov enakih sto-ritev, da pa pri nas vedno dobijo zasvoj denar tisto, kar zahtevajo in pri-čakujejo. S storitvami so zadovolj-ne in menijo, da so cene poštene,čeprav višje kot pri konkurenci.Taka politika se nam obrestuje instrank ne izgubljamo zaradi cen alislabih storitev.«

»Še nekaj bi dodal: detektivi pri kal-kulaciji pozabljajo na tisto, kar imajomed ušesi, na svoje možgane, napol-njene z znanjem in izkušnjami. Medušesi leži največji kapital vsakegadetektiva in spodobi se zaračunava-ti obresti zanj. Če odvetnik zaraču-na stranki brez sramu od 250 do 400dolarjev na uro, je nespodobno, dabi ji detektiv, ki ni nič manjši stro-kovnjak na svojem področju, komajdesetino tega.«

S tem se strinja tudi Lee Griggsiz Potection Technology, Inc.,

67 maj 2000

Detektiv

glasilo DeZRSIzdaja Detektivska zbornicaRepublike SlovenijeTržaška c. 2, 1000 Ljubljana

☎ 01/421 87 30, faks 01/421 87 35E–mail: detektivska-zbornica@siol.netURL http://detektivska-zbornica-rs.pyar.com

Uredniški odbor:Predsednik Danilo ZornČlani: Niko Jurišič, Andrej Dvoršak, Franc StrleLektorica: Barbara Šega ČehNenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamoPrispevkov ne honoriramoČlani prejemajo glasilo brezplačnoIzhaja šestkrat letnoISSN 1580-2116

Oblikovanje: Andrej GombačDTP: GAPRO d.o.o. Ljubljana, gapro@siol.netTisk: SET d.d., LjubljanaNaklada 500 izvodov

Detektiv

(lgriggs@msegroup.com), ki strankamzaračunava uro od 75 do 250 dolar-jev.

Vedno je nekdo cenejši»Sem forenzični izvedenec in v tem

poslu že štirideset let. Naučil semse, da s ceno nima smisla konkuri-rati, kajti vedno je nekdo cenejši.Konkuriraš lahko s kakovostjo sto-ritve. Za študij primera in pisanjeporočila zaračunam 175 dolarjev, stodolarjev je ura časa, ki ga porabimna poti, kadar se dogovorim s stran-ko, da bom delal ves dan samo za-njo, mora plačati najmanj tisoč do-larjev, kadar pa moram pričati na so-dišču, zaračunam od 1.500 do 2.000dolarjev, od česar je 500 dolarjevnepovratnih tudi v primeru, če do-bim kasneje plačilo od sodišča.Stranka mora plačati tudi vse stroš-ke. To so moje cene. Delo običajne-ga detektiva je cenejše. Zanj stran-

ka plača od 75 do 250 dolarjev nauro, odvisno od primera in stranke.Tistim, s katerimi imamo sklenjeneletne pogodbe, priznavamo najniž-jo ceno,« zagotavlja Griggs. »S ti-stim, ki ne plačuje vseh dajatev, nevarčuje za starost, ne vlaga v znanjein nove tehnologije, v širitev dejav-nosti, v oglaševanje in spodobno na-grajevanje zaposlenih, je nekaj hudonarobe. Naj se usede in sam s sabopogovori o prihodnosti. Je namrečna najboljši poti, da bo propadel sku-paj s svojim podjetjem in bo moralv službo k drugi agenciji za 20 do-larjev na uro. In mimogrede: ali ima-te poslovni načrt? Kako sploh lahkodelate brez njega!«

Pri nas je seveda drugače. Pri nasse o poslovnem planu ne sanja nitivečjim podjetjem, kaj šele kakšni de-tektivski agenciji. Prav tako vrednostdetektivskega dela še ni ustreznovrednotena pri večjih naročnikih, ki

Poglejmo si še nekatere cene detektivske agencije WINSTON HAYLES- International Private Investigations (Incorp. Caribbean Investigations):

informacija o uporabi in stanju kreditne kartice ........................ 450 GBP za en mesec;poročilo o bančnem stanju fizične osebe zadnjih 6 mesecev .......................... 350 GBP;izpis (klicanih številk) računa mobilnega telefona za 28 dni ........................... 275 GBP;iskanje telefonskega naročnika glede na številko v Italiji .................................. 50 GBP;iskanje telefonskega naročnika glede na številko na Jamaiki .......................... 100 GBP;iskanje telefonmskega naročnika glede na številko v V. Britaniji ................... 100 GBP, če je iskanje neuspešno je cena iskanja ................................................. 20 GBP;iskanje lastnika avtomobila glede na registrsko tablico v V. Britaniji ............. 200 GBP, če ga ne najde ........................................................................................... 50 GBP;poročilo o kriminalni pretekllosti osebe v V. Britaniji ..................................... 200 GBP; v Rusiji ..................................................................................................... 300 GBP; v Nemčiji ................................................................................................. 150 GBP, v Aziji ................................................................................................. po dogovoru; v Španiji ................................................................................................... 250 GBP; Južni Afriki .............................................................................................. 150 GBP, če podatkov ne najdejo je cena za vse države ........................................ 50 GBP;‘due diligence’, popolno poročilo o preteklem življenju osebe v V. Britaniji ...... 1.800 GBP, v ZDA ..................................................................................................... 2.500 GBPvročanje sodne pošiljke v Londonu ..................................................................... 55 GBP;iskanje ukradene ali izgubljene ladje/jahte .................................................... 1.800 GBP, ne najdejo ........................................................................................... ne računajo;satelistki ali aeroposnetki določenega objekta ločljivost 10 metrov ............ 1.800 GBP;poročilo iz zdravstvenega kartona osebe, kjerkoli na svetu ............................ 850 GBP.

imajo zelo balkansko miselnost inmenijo nekako takole: »Od primeramu plačajmo nekaj malega, saj si botako ali tako zaračunal desetkrat večkilometrov od resnično prevoženih.«Dokler pa bo prevladovala taka mi-selnost in bodo detektivi nanjo v re-snici tudi pristajali, toliko časa de-tektivsko delo ne bo imelo ustreznevrednosti in cene. Detektiv, ki veli-kemu naročniku, ki ni pripravljenplačati realne cene detektivskegadela, ni sposoben reči ne, in se za-naša, da bo do rentabilne cene pri-šel po ovinkih, bo kaj kmalu ugoto-vil, da ovinkov ni več in da mu je po-sel prevzel kolega, ki je za osnovnostoritev ponudil trikrat višjo ceno.

Nekoliko drugačno cenovno poli-tiko imajo judovski detektivi v Izrae-lu. Michael Geron iz agencije F &M Geron (1979) Ltd., Izrael, URLhttp://www.Israel-PI.com, zaračunavakolegom detektivom, za katereopravlja poizvedbe, le 62,50 USD,medtem ko vsem drugim strankamzaračunava med 75 in 150 USD. Nipa edini, ki daje kolegom določenpopust in jim tako omogoči, da tudioni nekaj zaslužijo, ker so mu pačposredovali delo. Podoben običaj ve-lja tudi v Angliji in ZDA.

68 maj 2000

Detektiv

Z licenco ali brez njeCelo v Angliji razmišljajo o uvedbi licenc

Helena Dvoršak

Alabama je ena tistih zveznih dr-žav Amerike, ki zahteva, da ima vsakdetektiv tudi licenco. Pridobi jotako, da odda prošnjo pristojnim ob-lastem, ki nato preverijo njegovopreteklost. Preverjanje traja običaj-no šest tednov. Če spoznajo, da jena podlagi svojega prejšnjega življe-nja (nekaznovanost, treznost ipd.)vreden zaupanja, mu dovolijo, da nakrajevni policijski postaji opravitest. Sprašujejo ga o zakonodaji inpredpisih, povezanih z nošenjemorožja ter zasebnostjo državljanov,postopkih itn. Nato mu vzamejoprstne odtise, ga tropozno fotogra-firajo in oboje spravijo v arhiv. Prizavarovalnici mora dobiti polico ozavarovanju dejavnosti ali pa zago-tovilo poroka, da bo kril stroške sod-nih procesov in odškodnin, če donjih pride. Sledi še plačilo licenčni-ne, nakar dobi novopečeni detektivizkaznico, ki velja eno leto. Po letudni mora ponovno plačati licenčni-no, sicer izgubi pravico do opravlja-nja dejavnosti. Licenčnina je sestav-ljena iz dveh delov: enega predstav-

lja plačilo državne in drugega mest-ne licenčnine.

Tudi v Izraelu je potrebna licencain to že od leta 1972. Kandidat zadetektiva mora biti izraelski držav-ljan, star najmanj 23 let z najmanjsrednjo stopnjo izobrazbe (12 let šo-lanja), imeti mora čisto preteklost.

Petletno vajeništvoNadalje mora imeti najmanj tri leta

detektivskih izkušenj, ki si jih pri-dobi v vladnih ali zasebnih ustano-vah v zadnjih šestih letih. Test, nakaterem mora dokazati vsestranskopoznavanje zakonodaje in detektiv-ske poklicne etike, traja štiri ure. Čega opravi, si pridobi pravico do li-cence, vendar mora prvih pet let po-tem opravljati detektivske naloge vokviru že uveljavljene detektivskedružbe in ne sme imeti lastnihstrank: šele po petih letih lahko pri-dobi licenco za odprtje lastne detek-tivske družbe in začne poslovati zalastne stranke. Kljub temu je vIzraelu okoli 4.000 licenciranih za-sebnih detektivov.

Licence brez značkPodobno je v sosednji Avstriji. Po

končani srednji ali poklicni šoli lah-ko vsak pridobi licenco za oprav-ljanje detektivske dejavnosti, ki pajo lahko opravlja le v okviru že uve-ljavljene detektivske družbe kot asi-stent detektiv. To obdobje traja šestlet in v teh šestih letih se mora izo-braževati in opravljati različne te-ste, s katerimi si pridobi strokov-na znanja in diplome s posameznihpodročij detektivske dejavnosti.Končni izpit za zasebnega detekti-va zajema obsežno poznavanje av-strijske zakonodaje, zakonov inpredpisov o orožju in samoobram-bi. Prav tako mora kandidat doka-zati svoje sposobnosti vodenja pod-jetja oziroma detektivske družbe zznanjem ekonomije, socialne in fi-nančne zakonodaje. Dovoljenje zanošenje orožja dobi brez zapletov.Avstrijske detektivske izkaznice, kiso modre barve, izdajajo državni or-gani in so precej podobne našimvozniškim dovoljenjem. Značk ni-majo.

Anglija – ostre polemikeNasprotno pa v Angliji, domovini

Sherlocka Holemesa, licence nisopotrebne. Šele pred nekaj dnevi jebil v Parlament vložen zakon, ki bo,če bo sprejet, krepko spremenil tra-dicijo otoškega detektivstva. Zaopravljanje dejavnosti namreč pred-pisuje licenco. Med angleškimi ko-legi sedaj potekajo ostre polemikeza in proti. Vsaka stran ima dobreargumente. Zdi se, da bo prevlada-lo mnenje manjšine, da je licenca zazasebnega detektiva, zlasti pa za nje-gove stranke koristna. Zagovornikipravijo, da država potem jamči stan-kam kakovost in poštenost tistega,ki mu izda licenco in na ta način uva-ja več reda v detektivske vrste. Po-drobnosti o tem si lahko preberete(v angleščini) na naslovu URL: http:// w w w. o f f i c i a l - d o c u m e n t s . c o . u k /document/cm42/4254/4254-00.htm.

Za vroče poletne dni

Bliža se poletje in z njim peklenska vročina. Detektivstvo je poklic, ki včasih zahtevaveliko sedenja v avtu, in ker zakon prepoveduje imeti prižgan motor, če avto stoji na mestuveč kot dve minuti, tudi klimatske naprave ne delujejo. Kako si tedaj pomagati? Ponujamonekaj ‘iz vroče Arizone in Floride’ uvoženih receptov tamkajšnjih detektivov, ki so biliobjavljeni na spletnih straneh in v reviji PI Magazine.

Vsak si lahko sam izdela priročno klimatsko napravo, ki bo delovala tudi tedaj, kadaravtomobilski motor ne bo deloval. V veliko hladilno torbo morate natresti led, 5 cm dospodnje strani stiropora. Pokrijete ga s 4 cm debelo plastjo stiropora, ki mora dobrotesniti, zato ga ob krajih prilepite na steno hladilne torbe s širokim lepilnim trakom. Navsaki strani nato vanj izrežite odprtino. Na eno stran vanjo pritrdite majhen ventilator, ki gapoganja napetost 12 voltov in ga lahko priključite v vtičnico avtomobilskega vžigalnika alineposredno na rezervni akumulator. Zadeva preizkušeno deluje in več ur znižuje tempe-raturo v kabini avtomobila na znosno raven.

H. D.

detektivski paberki detektivski paberki detektivski paber