FINANCE, torek, 1. junija 2010, št. 104www.finance.si

Finance KLEPET GURMANSKI UŽITKI KULTURA BIVANJA

V S V O J E M S L O G U

O G L A S N A P R I L O G A F I N A N C

OGLAŠEVANJE: Natalija Stevanović, e-pošta:natalija.stevanovic@finance.si, tel.: 01 513 08 24

DOMA

ČA LE

KARN

AOGLASNA PRILOGA

Sončne opekline, odrgnine, težave s prebavo, piki mrčesa, ter boleče grlo so nevšečnosti, ki nam lahko zagodejo tudi na oddihu. Zato je priporočlivo, da imamo vedno s seboj torbi-co z zdravili. 29

Zbolimo lahko tudi na dopustu

OGLASNA PRILOGA FINANCE, torek, 1. junija 2010, št. 104www.finance.si28

Brez česa ne smemo na pot

Zdravila proti slabosti (poto-valna bolezen, morska bolezen)

Zdravila proti bolečinam, povi-šani telesni temperaturi

Zdravila proti driski (medicin-sko oglje, pripravki z mlečnoki-slinskimi bakterijam), prašek za rehidracijo

Zdravila proti zaprtju Zdravila za lajšanje želodčnih

težav Zdravila proti alergijam Zdravila za lajšanje težav na

koži (opekline, alergije) Povoji, obliži, škarjice, bel

lepilni trak, gaza, pinceta, ter-mometer

Razkužilo za rane in praske Repelent proti komarjem (vsaj

25-odstotna vsebnost DEET) Krema z visokim zaščitnim

faktorjem

▶

▶

▶

▶▶

▶▶

▶

▶▶

▶

Spletna lekarna je dostopna vsem 1. Dostopnost spletne strani lekarne je 24 ur na dan.2. Uporabnik ima na razpolago vse potrebne informacije o zdravilu, ki ga potrebuje, tako da lahko doma v miru vse prebere in se na podlagi dobljenih informacij tudi odloči za nakup.3. V spletni lekarni na bolnikova vprašanja odgovarjajo strokovno usposobljeni ljudje, magistri farmacije. 4. Spletna lekarna je dostopna tudi invalidom, ki fizično ne morejo obiskati vsake lekarne.5. Polnoletni otroci lahko naročijo zdravila za svoje bolne svojce, ki bivajo na drugem naslovu, in jim tako omogočijo dostavo zdravila brez dodatnih poti na dom.6. Naročena zdravila naročniku v Ljubljani dostavijo v treh urah s hi-tro pošto, v drugih krajih pa naslednji delavnik.7. Cena zdravil in drugih izdelkov na spletu je enaka kot v lekarni.

splet na lek a r nalekarnar.com

Oglejte si ponudbo na

Prva slovenska spletna lekarna

stres

čirkolostrum

vitamini

»Na spletni strani lekarnar.com lahko kupite zdravila za samozdravljenje, ki se lahko v lekarnah dobite brez recep-ta, vitamine in minerale, pre-hranske dodatke, kozmetiko in nekatere izdelke, ki jih vsi potrebujemo za prijetnejše vsakdanje življenje. Celotna ponudba zajema kar tri tisoč izdelkov,« pravi farmacevtka

Sonja Hrobat, vodja spletne lekarne.

Čas za tehten premislek »Za preglednejši in eno-

stavnejši nakup so zdravila razvrščena po farmakoloških skupinah, lahko pa jih najdete tudi po načinu oziroma mestu delovanja in celo po proizvajal-cu. Ob sliki originalne zunanje ovojnine najdete navodilo za uporabo izbranega zdravila ali prehranskega dopolnila, ki ga lahko doma v miru in zbrano preberete ter se na podlagi dobljenih informacij po teh-tnem razmisleku, ki sicer v

lekarni večkrat ni mogoč, od-ločite za nakup,« pojasnjuje sogovornica.

Ideja iz Finske »Ideja o spletni lekarni se

nama je z možem porodila na kongresu na Finskem, kjer so predstavljali prednosti in tudi slabosti internetne lekarne. Pr-vo spletno lekarno sva postavila že leta 2001, a sva jo morala za-radi nerazumevanja evropske zakonodaje prav kmalu zapre-ti. Nova je luč sveta zagledala leta 2004 in 2009 dobila novo podobo, ki jo lahko vidite tudi danes,« pravi sogovornica.

Najhitrejša pot do lekarne Spletna prodaja je enosta-ven in potrošniku prijazen način komuniciranja lekar-narja z uporabnikom zdra-vil. Nakupovanje je hitro, enostavno in diskretno.

Kakšna bo vsebina poto-valne lekarne, je odvisno od kraja in trajanja potovanja, od načina potovanja ter starosti in zdravstvenega stanja dopu-stnika. Tako moramo prilago-diti vsebino, kadar potujejo otroci, nosečnice in doječe matere. Vedno moramo upo-števati razvitost zdravstvene službe in dostopnost medicin-ske oskrbe v krajih, kamor se odpravljamo, še zlasti, kadar smo popotniki. Glede na način potovanja nam lahko nepri-jetnosti olajša upoštevanje raznih koristnih nasvetov. Če nam je na vožnji s prevoznimi sredstvi rado slabo, sedemo ta-ko, da gledamo v smer vožnje, kadar potujemo z letalom, pa

pijemo zadostne količine te-kočin, najbolje vode, vsekakor pa ne uživamo alkohola. Na vožnji z letalom je zelo pripo-ročljivo, da med potovanjem poskrbimo za nekaj gibanja z vajami.

Opekline, piki, odrgnine … V sončnih dneh se najpo-

gosteje srečujemo s sončni-mi opeklinami in alergijami. Te prepoznamo po srbečih, rdečkastih vzboklinah ali mehurčkih na koži, predvsem na dekolteju, rokah, nogah ali ramenih. Sprememba okolja pri ljudeh velikokrat vpliva na prebavo, lahko smo zapr-ti, v bolj oddaljenih krajih pa nas lahko zaradi porušenega ravnovesja ali zastrupitve do-leti driska. Če smo v toplejših krajih, kjer se veliko potimo, je ta problem še večji, saj iz-gubljamo več tekočine, zato moramo nujno poskrbeti za rehidracijo. Pojavijo se lahko tudi problemi z zgago, zlasti če se odpravimo v kraje, kjer uživajo bolj začinjeno in ma-stno hrano. Če smo na dopustu športno aktivni, je priporočlji-vo, da imamo s seboj obliže in sterilne gaze, saj se lahko kaj hitro poškodujemo, tudi gel za lajšanje športnih poškodb ne bo odveč. Ne smemo pozabi-ti na zaščito pred nadležnimi piki mrčesa, ki povzročajo bolj ali manj burne reakcije. Piki lahko povzročijo vnetne reakcije, kot so rdečica, blaga bolečina, srbečica in oteklina, pri preobčutljivih ljudeh pa se pojavi močnejša alergijska reakcija, ki se razširi po vsem telesu.

Naj nevšečnosti ne pokvarijo dopusta

[ZDRAVJE NA POTI ] Vsebina potovalne lekarne je odvisna od kraja dopustovanja ter starosti in zdravstvenega stanja dopustnika

Pred odhodom na dopust ne smemo kovčkov napolniti le z oblekami, nekaj prostora moramo nameniti torbici z zdravili, ki nam še kako prav pride pri dopustniških nevšečnostih, kot so sončne opekline, odrgnine, težave s prebavo, piki mrčesa, tudi boleče grlo nam jo lahko zagode. Poleg torbice z zdravili in sredstvi za prvo pomoč je zelo pomembno tudi, da si uredimo zdravstveno zavarovanje ter potrdilo o cepljenju, če obiščemo dežele, kjer je to predpisano.

V sončnih dneh se najpogosteje srečujemo s sončnimi opeklinami in alergijami, zato v naši lekarni ne smeta manjkati sončna krema ter mleko za po sončenju. ▶

Shranjevanje zdravil na potovanju

Zdravila moramo shranje-vati na enem mestu, najbolje v priročni torbici, in na varnem pred otroki. Preveriti moramo datume uporabe, pustimo jih v originalni embalaži, skupaj z navodili za uporabo. Pozorni moramo biti na temperaturne spremembe, saj temperatura ne sme biti višja od 25 stopinj Celzija. Zaščititi jih moramo pred svetlobo in vlago ter biti pozorni na shranjevanje tistih zdravil, ki zahtevajo posebne pogoje shranjevanja.

PREDNOSTI

POTOVALNA LEKARNA

Urednik oglasnega uredništva:Branko Žnidaršič

Urednica priloge:Tanja PavovecTel.: (01) 30 91 421E-pošta: tanja.pavovec@finance.si

Trženje:Ksenija ZajecTel.: (01) 30 91 566E-pošta: ksenija.zajec@finance.si

Računalniški prelom: Sandra DolencLektoriranje: Julija Klančišar

Domača lekarna je oglasna pri-loga časnika Finance.

DOMAČA LEKARNAFINANCE, torek, 1. junija 2010, št. 104www.finance.si 29

Kdaj morate nujno obiskati zdravnika? Pri hudi akutni driski, ko se stanje kljub opisanim ukrepom ne iz-

boljša in driska traja več kot dva dni.Če spremlja drisko dolgotrajno bruhanje.Če postajate vse bolj izsušeni (dehidrirani).Če bolezen spremlja zvišana telesna temperatura (nad 38 stopinj

Celzija).Če ste zelo oslabljeni in ne morete več piti tekočine.Če je blatu primešana kri ali sluz.Če drisko spremljajo hude bolečine v trebuhu.Če imate druge kronične bolezni (denimo sladkorno bolezen) ali

stanja zmanjšane imunske odpornosti (aids).

▶

▶▶▶

▶▶▶▶

Potujte brezprebavnih težav!

Lek

d. d

., V

erov

škov

a 57

, 152

6 Lj

ublja

na, S

VN

189

310

PRIPORO»ILO št. 1 slovenskih farmacevtov*

LINEX® - PREVENTIVNO PRED POTOVANJEMLINEX® Forte - OB POJAVU PREBAVNIH TEŽAV

* Najpogosteje priporoËeno zdravilo za lajšanje driske in napenjanja po mnenju slovenskih lekarniških farmacevtov, FarmAsist, 2009, 2010.

Po naravni poti do urejene prebave.

Pred uporabo natanËno preberite navodilo! O tveganju in neželenih uËinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.Na voljo brez recepta v lekarnah in specializiranih prodajalnah. www.lek.si

Potovalna driska je akutna. Za njen nastanek so največkrat krivi okužba z bakterijami (ešeri-hija, Campylobacter, salmonela, vibrio, šigela), včasih virusi (ro-tavirus in norovirus) ter paraziti. Pogosteje se pojavi pri otrocih, saj je njihov imunski sistem manj razvit, tudi higiena je slabša. K temu so bolj nagnjeni tudi tisti, ki jemljejo zdravila za zmanjše-vanje kislosti želodčne vsebine ali imajo prirojeno manjšo ki-slost želodčne vsebine, pravijo v Leku.

Potovalna driska Potovalna driska (najmanj

tri odvajanja tekočega blata v 24 urah) se običajno pojavi v prvem tednu potovanja in navadno iz-zveni v treh do petih dneh (le pri okužbi s paraziti lahko traja celo več kot mesec dni). Spremljajo jo zvišana telesna temperatura, krči v trebuhu, bruhanje, glavo-bol, utrujenost in redkeje blato s sluzjo ali krvjo. Zaradi driske in bruhanja (običajna znaka virusne driske ali driske, povzročene s toksini) je nujno potrebna rehi-dracija – pitje zadosti tekočine, da se izognemo elektrolitskemu neravnotežju ali celo motnji delovanja ledvic, pojasnjujejo v Leku.

Bakterijski toksini v hrani Če s hrano zaužijemo bakte-

rijske toksine, se v eni do 12 urah

po zaužitju pojavi vodena driska, pridružijo se še krči in bolečine v trebuhu, rahlo zvišana telesna temperatura in bruhanje. Pri okužbi z bakterijami, ki napadejo črevesne celice in/ali sproščajo toksine (salmonela, šigela, Cam-pylobacter), pa se pojavijo krvava driska s krči (dizenterična driska – griža), zvišana telesna tempera-tura in splošna oslabelost.

Nujno nadomeščanje izgubljene tekočine

Prvi in najpomembnejši ukrep ob driski je nadomešča-nje tekočine (rehidracija) in soli (elektrolitov), še posebno, če smo v toplejših krajih. Rehi-dracijska raztopina (peroralna rehidracijska sol) je mešanica elektrolitov in glukoze. Lahko jo kupite v lekarni ali si jo pri-pravite sami doma. V liter preku-hane vode zamešate čajno žličko kuhinjske soli, pet jedilnih žlic sladkorja (če je le mogoče glu-koze) in dodate za izboljšanje okusa sok dveh pomaranč in dveh grenivk. Rehidracijsko raztopino pijte po požirkih. V prvih štirih do šestih urah je treba popiti 50 do 100 mililitrov tekočine na ki-logram telesne mase. Rehidra-

cija je potrebna, dokler trajajo težave, svetujejo v Leku. Posebne prehranske diete niso potrebne. Priporoča pa se uživanje lahke, nemastne in malo sladkane hra-ne s čim manj vlakninami. Za do-datno pomoč pri ustavitvi blage do zmerne driske se priporoča uporaba pripravkov z mlečno-kislinskimi oziroma probiotič-nimi bakterijami. Te bakterije pomagajo pri uravnovešenju črevesne mikroflore in zvečajo obrambno sposobnost črevesne sluznice pred vsiljivci. Najdemo jih v hrani (recimo jogurtih), v dodatkih k prehrani in zdravilih brez recepta.

Prekuhana hrana in ustrezna higiena

Za preprečitev okužbe, ki pripelje do driske, je treba na potovanju uživati le prekuhano hrano (nad 65 stopinjami Celzi-ja), živila, ki jih lahko olupimo, ter pijačo v nepoškodovani ori-ginalni embalaži. Vodo je treba kupiti ali uporabljati očiščeval-ne/razkužilne pripravke. Poleg tega je treba paziti na dobro osebno in hišno higieno ter se izogibati slabo vzdrževanim javnim kopališčem.

Neljuba spremljevalka popotnikaNajpomembnejši ukrep pri driski je nadomeščanje tekočine in soli, še posebno v toplejših krajih

Tudi na počitnicah nas lahko doleti driska, in sicer tako imenovana potovalna. Običajno se pojavi v prvem tednu potovanja in izgine v nekaj dneh. Lahko se ji poskušamo izogniti, če nam ne uspe, pa je koristno vedeti, kako se je znebiti.

NASVET

Potovalna driska (najmanj tri odvaja-nja tekočega blata v 24 urah) se običaj-no pojavi v prvem tednu potovanja in navadno izzveni v treh do petih dneh.

▶

OGLASNA PRILOGA FINANCE, torek, 1. junija 2010, št. 104www.finance.si30

Nujno k zdravniku Če se nenadno pojavi hud glavobol, ki ga lahko spremljata bruha-

nje in otrdel vrat, če glavobol traja nekaj tednov ali mesecev in prej niste imeli po-

dobnih težav, če glavobol spremljajo motnje vida ali vrtoglavica, zdravnika morate obiskati tudi, če se glavobol pojavi pri otroku.Strokovnjaki svetujejo, da se oglasite pri zdravniku tudi:če ste prvič doživeli napad migrene, če glavobol spremlja zamašen nos ali izcedek iz nosu in se po-

slabša pri premikanju glave (znamenja vnetja obnosnih in nosnih votlin),

če traja glavobol več kot 15 dni v mesecu.

▶

▶

▶▶▶▶▶

▶

filmsko obložene tablete

Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.

Vas boli glava?

Nežen do želodca

Lek

d.d.

, Ver

ovšk

ova

57, 1

526

Ljub

ljana

, ww

w.le

kado

l.si

Gladko opravi z bolečino

splet na lek a r nalekarnar.com

Prva slovenska spletna lekarna

Preprosta izbira

Enostaven nakup

Hitra dostava

Ali veste, da lahko zdravilakupite tudi na spletu?

Glede na mesto in vrsto bole-čine ter spremljajoča znamenja delimo glavobole, ki si jih lahko lajšate sami s protibolečinskimi zdravili brez recepta, na tiste, ki se pojavijo pri gripi in prehladu, tiste, ki nastanejo zaradi napenja-nja mišic obraza, vratu in lasišča kot posledica stresa, utrujenosti ali nepravilne drže (tako imeno-

vani glavobol tenzijskega tipa), ter na migrenske glavobole (lažje oblike), razlagajo v Leku.

Stres povzroča tenzijski glavobol

Za glavobol pri gripi in prehla-du je značilna topa bolečina, ki se pojavi enakomerno in traja nekaj minut do nekaj dni. Spremljajo ga značilna znamenja gripe in prehlada, kot so zvišana telesna temperatura, bolečine v mišicah in sklepih ter zamašen nos. Le redki še niso občutili tope bole-čine v glavi ob stresnih dogodkih, spremembi vremena ali kaki dru-gi neugodni izkušnji. Gre za tako imenovani tenzijski ali stresni glavobol, ki se lahko pojavi pri odraslih vseh starosti. Bolečina se pojavi na obeh straneh glave, je topa, bolnik ima občutek na-petosti v glavi. Tak glavobol je večinoma občasen, pojavlja se v obliki napadov, lahko pa traja tu-di nekaj dni. Če se pojavlja skoraj vsak dan oziroma več kot 15 dni na mesec, se je razvil v kronično obliko.

Ker naj bi bil po mnenju stro-kovnjakov najpogostejši krivec za to težavo stres, je priporočljivo, da spremenimo življenjski slog. Zelo pomembna je fizična aktiv-nost, ki dokazano blaži posledice stresa, sprošča mišice, da niso več napete, in poveča raven beta endorfina, ki ima v našem telesu prav to nalogo: da blaži posledice stresa. Seveda pa ne smemo po-zabiti tudi na uravnoteženo pre-hrano in dovolj spanca. Izogibati se je treba alkoholu, cigaretnemu dimu in tudi večjim količinam prave kave.

Za migreno pogosteje trpijo ženske

Pogosta oblika glavobola je tudi migrena. Po podatkih naj bi v Evropi za migreno trpelo najmanj 65 milijonov ljudi. To je ponavljajoči se glavobol, ki bolnika navadno popolnoma onesposobi za opravljanje vsako-dnevnih opravil in dejavnosti. Za migreno dva do trikrat pogosteje kot moški trpijo ženske. Običajno se prvi napadi začnejo pojavljati

že v otroštvu, vse pogostejši pa so v času adolescence. Sicer pa se napadi lahko začnejo pojavlja-ti v kateremkoli življenjskem obdobju, a najpogosteje se prva migrena pojavi pred 30. letom, po 50. letu pa je za to veliko manj možnosti. Napadi migrene z leti upadajo in niso več tako močni.

Sunkovita in utripajoča bolečina

Glavobol pri migreni traja od štiri do 72 ur, pojavi se v obliki napadov, med njimi pa bolečin ni. Bolečina je huda (sunkovita, utripajoča) in se običajno pojavi le na eni strani glave. Lahko jo spremljajo slabost, bruhanje,

občutljivost za svetlobo in hrup, poslabšanje stanja pri telesni aktivnosti. V redkih primerih se največ eno uro pred glavobo-lom pojavi tako imenovana avra, za katero so značilne motnje vida (bleščeča svetloba, migetajoče nazobčane črte pred očmi …). Pojavijo se lahko mravljinčenje v rokah ali odrevenelost in mo-tnje govora. Avra traja manj kot eno uro, razlagajo v Leku.

Slabo zdravljene bolečine škodujejo organizmu

Vse bolečine, tako akutne kot kronične, je treba lajšati. Vse več je dokazov, da nezdravljene ali slabo zdravljene bolečine orga-

nizmu škodujejo. Pomembni so preventivni ukrepi, kot so spro-stitvene vaje, izogibanje stresu, telesna dejavnost in podobno. Pri občasnih glavobolih si lahko pomagamo z zdravili za lajšanje bolečin, ki jih dobimo tudi brez recepta v lekarni. Vendar moramo biti pozorni, saj čezmerno uživa-nje zdravil za lajšanje bolečin pri kroničnih oblikah glavobola prav tako povzroča glavobol (glavobol zaradi povratnega učinka zdra-vil), zato jemljite zdravila skla-dno z navodilom za uporabo in odmerkov ne povečujte. Zdravil za lajšanje glavobola ne jemljite več kot deset dni na mesec, opo-zarjajo v Leku.

Glavobol — neprijetna in pogosta človekova tegobaZdravil za lajšanje glavobola ne smemo jemati več kot 10 dni na mesec Glavobol je ena izmed najpo-gostejših tegob današnjega časa. Stres, naglica, vsakda-nje obremenitve, neredna in neuravnotežena prehrana ter premalo telesnih aktivnosti pa so razlogi za njegov pojav. Vsi vzroki in mehanizmi za nastanek glavobola sicer še niso znani. Eden izmed vzrokov za bolečino pri gla-vobolu je napetost v opnah, ki ovijajo možgane, napetost v žilah in mišicah lasišča ali pa raztegovanje teh struktur. Glavobol se lahko pojavi tudi kot spremljajoče znamenje številnih bolezni ali kot posledica poškodb glave.

Pogosta oblika glavobola je tudi migrena. Po podatkih naj bi v Evropi za migreno trpelo najmanj 65 mili-jonov ljudi.▶

NASVET

DOMAČA LEKARNAFINANCE, torek, 1. junija 2010, št. 104www.finance.si 31

Vaše telo ogromno pridobi z redno vadbo. Ali ste poskrbeli tudi za raznovrstno in uravnoteženo prehrano?Vprašajte vašega farmacevta v lekarni o izdelkih MARIFIT.Več na www.marifit.si

- Nenasičene omega 3 maščobne kisline ščitijo vaš kardiovaskularni sistem in upočasnijo napredovanje bolezni srca in ožilja

- preprečujejo povečanje koncentracije holesterola in trigliceridov v krvi

- varujejo pred poznimi zapleti pri sladkorni bolezni- ščitijo pred starostno degeneracijo rumene pege - priporočamo jih tudi nosečnicam in doječim mamicam

Izdelki MARIFIT so prehranska dopolnila. Prehranska dopolnila niso nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano.

Nenasičene maščobe so ra-stlinskega izvora (olja oreškov in semen), najdemo jih tudi v me-sojedih ribah. Nasičene maščo-be, ki jih zaužijemo s hrano, so sicer bogat vir energije, vendar ne sodijo med nujno potrebna (esencialna) hranila, saj jih je človeško telo sposobno tvori-ti samo od sebe. Nasprotno pa nenasičene maščobe uvršča-mo med esencialna hranila, telo jih samo sicer lahko proi-zvede, vendar ne toliko, kot jih potrebujemo.

Vrsta ugodnih učinkov Poznamo dve veliki skupi-

ni nenasičenih maščobnih ki-

Maščobe so nujne, vendar niso vse dobre za naš organizemNenasičene maščobe sodijo med esencialna hranila, telo jih sicer lahko proizvaja samo, ven-dar ne toliko, kot jih potrebujemo

Maščobe sodijo med najpomembnejše sestavine dnevne prehrane, zato jih iz nje ne smemo izključiti, pozorni pa moramo biti, koliko in katere vrste maščob uživamo. Izogibati se moramo nasičenih, ki so večinoma živalskega izvora, nujno pa moramo v telo vnašati nenasičene, saj so izredno pomembne za organizem in naše zdravje.

DNEVNE POTREBE PO OMEGA 3 MAŠČOBNIH KISLI-NAH

STAROST MOŠKI ŽENSKE

Dojenčki 0 – 12 mesecev 0,5 g 0,5 g

Otroci 1 – 3 leta 0,7 g 0,7 g

Otroci 4 – 8 let 0,9 g 0,9 g

Otroci 9 – 13 let 1,2 g 1,2 g

Mladostniki in odrasli Od 14 let naprej 1,6 g 1,1 g

Nosečnice 1,4 g (300 mg DHA)

Doječe matere 1,3 g

Vir: Recommended Adequate Intakes (AI) for Omega-3 Fatty Acids (Food and Nutrition Board, USA, 2002)

slin, omega-6, ki nastanejo iz linolne kisline, in omega-3, ki nastanejo iz linolenske kisli-ne. Obe skupini moramo v naše telo vnašati s hrano. Telo jih je namreč le deloma sposobno tvoriti samo, jih pa nujno po-trebuje za izdelovanje snovi, ki so pomembne za delovanje našega organizma. »Za nas so pomembne nenasičene ma-ščobne kisline omega-3: ALA (alfa-linolenska kislina), EPA (eikozapentaenojska kislina) in DHA (dokozaheksaenojska kislina). V organizmu so te kisli-ne lahko del celične membrane (DHA), iz njih pa nastajajo tudi biološko pomembne snovi, kot so levkotrieni, tromboksani in prostaglandini. Te snovi so tkiv-ni prenašalci in urejajo številne procese: vnetni odgovor, strje-vanje krvi, občutljivost živčnih vlaken za bolečino, rast celic, prenos kalcija, krčenje gladkega mišičja in še bi lahko naštevali,« pojasnjuje doc. dr. Aleš Mlina-rič, magister farmacije in vodja službe za razvoj in raziskave v Mariborskih lekarnah. Dodaja, da so nenasičene maščobne ki-sline omega-3 postale zanimive,

ko so ugotovili, da iz njih nasta-jajo denimo prostaglandini, ki imajo bolj proti- kot provnetno delovanje (v nasprotju s tisti-mi, ki nastajajo iz nenasičenih maščobnih kislin omega-6, ki jih je v naši prehrani zaradi uživanja rdečega mesa zelo veliko). Kasneje so ugotovili, da iz nenasičenih maščobnih kislin omega-3 nastajajo tudi snovi z močnim protivnetnim učinkom, kot so resolvini in oksilipini omega-3, s čimer tudi lahko razložimo njihov ugoden učinek na zdravje.

Manjše tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja

»S številnimi raziskavami, tako kliničnimi kot epidemio-loškimi, so zanesljivo ugotovili, da redno in dolgotrajno uživanje rib oziroma ribjega olja zmanj-šuje tveganje za nastanek bole-zni srca in ožilja. Obstajajo tudi številne druge raziskave, v kate-rih so ugotovili ugodne učinke v smislu zmanjševanja tveganja za nastanek Alzheimerjeve de-mence, preprečevanje starostne degeneracije rumene pege (del mrežnice, odgovoren za oster

vid), zmanjševanje tveganja za nastanek poznih zapletov pri sladkorni bolezni. Raziskovali so vpliv nenasičenih maščob-nih kislin omega-3 na vnetne bolezni, kot so revmatoidni artritis, vnetne črevesne bo-lezni, poročajo celo o ugodnih učinkih pri bolnikih z migreno in pri dekletih, ki imajo bolečo menstruacijo. Še posebno po-membna pa je dokozaheksae-nojska kislina (DHA) v zadnjem trimesečju nosečnosti in pri doječih mamicah, ker ugodno vpliva na razvoj možganov pri plodu in po rojstvu pri dojenčku. Američani priporočajo redno uživanje 300 miligramov DHA na dan v obdobju nosečnosti, v Evropi je priporočljiva koli-čina 200 miligramov,« razlaga sogovornik.

Pri nas so z omega-3 najbogatejše sardine

Zadosten vnos nenasičenih maščobnih kislin omega-3 bi si teoretično lahko zagotovili z mediteransko dieto, v kateri je veliko ribjega mesa. Dejansko naj bi bilo razmerje med zauži-timi nenasičenimi maščobnimi

kislinami omega-6 in omega-3 5 do 4 : 1 v korist omega-6, dejansko pa je 30 do 20 : 1, kar je značilno za zahodni svet in se kaže v boleznih sodobnega časa, kot so rak, bolezni srca in ožilja ter kronične vnetne bo-lezni. Redno uživanje ribjega mesa (pri nas so z nenasičenimi maščobnimi kislinami omega-3 najbogatejše sardine) oziroma dodajanje ribjega olja v obliki visokokakovostnih prehranskih dopolnil je dolgoročna naložba v zdravje. Še posebno je pripo-ročljivo za tiste, pri katerih je

zaradi načina življenja in pre-hrane zaznati večje tveganje za razvoj bolezni srca in ožilja, za tiste, ki že trpijo za kronični-mi vnetnimi boleznimi, imajo Alzheimerjevo bolezen, so de-presivni ali slabše vidijo zaradi degeneracije rumene pege. Ne smemo pa omeniti tudi ljudi, ki imajo v svoji prehrani veliko rdečega mesa in nasičenih ma-ščob (maščobe živalskega izvo-ra). Prav tako naj na nenasičene maščobne kisline omega-3 ne pozabijo nosečnice in doječe matere, svetuje sogovornik.

OGLASNA PRILOGA FINANCE, torek, 1. junija 2010, št. 104www.finance.si32

»Nepravilno shranjeno zdra-vilo je lahko manj učinkovito, neučinkovito ali celo škodljivo za zdravje. Za hranjenje zdravil je primeren relativno hladen, suh in temen prostor, najbo-lje predal ali omara, ki naj bo tako visoko, da bodo zdravila nedosegljiva otrokom. Veliko zastrupitev otrok je ravno po-sledica zaužitja zdravil, ki so jih odrasli neprevidno pustili na dosegu otrok. Zdravila, ki vsebujejo psihoaktivne učin-kovine (na zunanji embalaži imajo oznako trikotnik), se lahko tudi zlorabljajo, zato jih hranimo nedosegljivo otrokom in mladostnikom,« pravi Silva Pečar Čad z Inštituta za varo-vanje zdravja RS.

Zdravila pustimo v embalaži Zdravila v domači lekarni

hranimo na enem mestu, saj bomo tako imeli pregled na tem, katero zdravilo imamo doma in katero še potrebujemo. Tista, ki so bila predpisana na recept, ločimo za vsakega družinske-ga člana posebej. S tem bomo zmanjšali nevarnost, da bi prišlo do zamenjave. Zdravila vedno hranimo v originalni embalaži s priloženim navodilom za upo-rabo, saj embalaža ščiti zdravilo pred zunanjimi vplivi in zmanj-ša možnost zamenjave. Čeprav zdravilo dobro poznamo, hrani-mo navodilo za uporabo, dokler zdravila ne porabimo, svetuje sogovornica.

Neustrezne razmere lahko zmanjšajo učinkovitost

»Nekatera zdravila nosijo nekateri ljudje ves čas s seboj. Ženske ročne torbice in avto-

mobili pa niso primerno mesto za shranjevanje, saj so zdravila tudi tu izpostavljena nihanjem temperature in drugim okolj-skim vplivom. Tako lahko de-nimo kontracepcijske tablete ali tablete za uravnavanje visoke-ga krvnega tlaka izgubijo svojo učinkovitost. Zato jih ne nosimo

s seboj, če to ni nujno potrebno,« pravi sogovornica. Dodaja, da enako velja tudi za potovalne lekarne – shranjujemo jih v priročnih torbicah, ki ohranjajo temperaturo. Če uporabljamo zdravila, ki jih je treba hraniti v hladilniku, uporabljajmo na po-tovanju hladilne torbe, pri tem

pa moramo biti pozorni, da ni neposrednega stika zdravila s hladilnim telesom.

Posebni odpadki Če zdravila nepravilno shra-

njujemo, so na prvi pogled lahko videti neoporečna, natančnejši pregled pa pokaže, da so se spre-

menili splošni videz, barva, okus, vonj in konsistenca, kar kaže na razkroj snovi. Taka zdravila zavržemo. Ker so neporabljena zdravila posebni odpadki, jih je treba strokovno uničiti. V ne-katerih lekarnah stara zdravila prevzamejo zaposleni, v drugih neporabljena zdravila zbirajo v

posebnih zabojih. Poleg lekarne lahko končni uporabnik odpadna zdravila prepusti tudi izvajalcu javne službe v zbirnih centrih ali premičnih zbiralnicah, v specia-liziranih prodajalnah v posebnih zabojnikih in pri zbiralcu od-padnih zdravil ob kampanjah, razlaga sogovornica.

Zdravila niso za v kopalnicoNepravilno shranjeno zdravilo je lahko manj učinkovito, neučinkovito ali celo škodljivo za zdravje

Shranjevanje zdravil v kopalnici ali kuhinji ni primerno, saj je v teh prostorih preveč vlage in temperatura preveč niha. Ob nepravilnem shranje-vanju v vlažnem prostoru in na višji temperaturi od priporočene zdravila izgubijo učinkovitost še pred potekom roka uporabnosti.

Arganovo olje je močan anti-oksidant in vsebuje dvakrat več vitamina E kot oljčno olje. Vita-min E je pomemben za razvoj in vzdrževanje funkcij živčnega in mišičnega sistema. Olje vsebuje več kot 80 odstotkov mono- in polinenasičenih maščobnih ki-slin, ki pomagajo pri revmatskih in srčnožilnih obolenjih, nevtra-lizirajo proste radikale in ščitijo vezivna tkiva, spodbujajo in ak-tivirajo kisik v celicah, izboljšu-jejo možganske zmogljivosti ter pozitivno delujejo na jetra in pre-bavo. Velika vsebnost linolenske kisline pomaga pri uravnavanju holesterola v krvi. Raziskave so pokazale, da 16 gramov (dve ve-liki žlici) arganovega olja zado-šča celodnevnim potrebam po esencialni linolenski kislini, je razložila Barbara Mršol iz pod-jetja Argana. Olje je primerno tudi za vegetarijance, vegane in diabetike.

Okus in vitamini V domači kuhinji ali v gastro-

nomski restavraciji je arganovo olje zelo bogat dodatek okusa in vitaminov. Uporablja se tako arganovo olje iz nepraženih kot iz praženih jedrc (ta imajo okus med lešnikom in sezamom). Do-damo ga jedem, ko so skuhane na sopari, pražene ali pripravlje-ne na žaru. Pri mesu ali ribah zadošča nekaj kapelj, če pa olju dodamo limonin sok, dobimo izvrsten preliv za solate, svetuje sogovornica.

Nega telesa Arganovo olje se uporablja

tudi za nego telesa. Arganovo milo, piling z arganovim oljem in gel za tuširanje kožo zmeh-čajo. Šampon in balzam z ar-ganovim oljem nahranita lase in lasišče. Rožna voda, rožna krema in naravni lifting koži povrnejo vitalnost, čvrstost,

prožnost in mladost, namenjeni pa so tako ženskam kot moškim. Olje uporabljajo v večini term, kjer lahko uživate v berberski masaži z arganovim oljem, ki je eno najpomembnejših olj za pomladitev kože in pomaga tudi pri kožnih boleznih, pravi sogovornica.

Tekoče zlato iz Maroka

Arganovo drevo (Argania spinosa) je zaradi svojih lastnosti pravi maroški čudež. Iz sadežev s hladnim stiskanjem pridobivajo bio arganovo olje, ki ga zaradi številnih zdravilnih učinkov imenujejo tudi »tekoče zlato«.

Prva slovenska spletna lekarna

splet na lek a r nalekarnar.com

Zdravila vedno hranimo v originalni embalaži s priloženim navodilom za uporabo, saj embalaža ščiti zdravilo pred zu-nanjimi vplivi in zmanjša možnost zamenjave.

▶