••••••

•••••••••

••••••••••

LJ I CE

To SEMJAZ URBANI LOV EC MATElU ZA .8. MAREC PDGOVOR Z UPORABNICO NEDOVOLJENIH DROG THC ODVISNIK~j;::;::;~.; 8

••••••••• 10......... R AZSTAVA

::.:•• # -..... fl. 11 TATOO ZGODBA

~.·4 '::~.-. ... .. ,:. 11 KRALJ IN KRALJlCA •• ~~ -!....• ~ 12 INTERVJU..::.::-.,........." - ........, 14 DOGODKI

I ........ ... ' 16 KAJ MANJKA CLOVEKU... ... ', .'::.." ....... - . 17 D NEVNIK LOPOVA

.l ....... ................'-. 18 MARIBOR NAJ ZIVI......... ..:..-., 20 IZZA RESETK ,..... ;·w . ~!:• •::~ 22 DELO S CESTNIMI OTROKI V GOMI-.. :~~ . 24 P OGLED S STRA NI..:...

:•••••••••..:..: .... 26 SONET'.......,'....., 27 ULICARJI PRIPOVEDUJEJO~..,. ': •.- ....p; 28 OGLASNA DESKA IN BREZPLACNE~:~ ,:~:.. PRIREDITVE ··.-·~·t 29 SVETOVALNI KOTICEK BABI ZORE,..:.......:..:..:.. 30 RAZVEDRILO••••••••••........., .:..:..:...........,............:..:..:.. .................. ,,.:..:..:..

~.................., '

~··I··'·· r

PRAVILA PRODAJE "CASOPfSA KRALJi ULiCE

Ker zelimo, da bi casopis Kralji ulice lahkoprodajalo citnvecijudi Ln da bi . . dosegel cim sirsi krog bralcev ter da bi ostal redni, mesecno izhajajoci casopis, je pomembno, da vsi skupaj skrbimo za njegov dober ugled.Ko prodajate casopis . Kralji ulice, namrec ne predstavljate Ie sebe pac pa celoten projekt Kralji ulice. Doslej so bili nasi prodajalci v javnosti zelo dobro sprejeti in so mnogi kUpci pohvalili njihov pristop. Zelo si zelimo, da tako ostane tudi v prihodnje, zato . prodajalce in prodajalke prosimo, da se drzijo spodnjih pravj! in t udi svojega obcutka 0 tem, kako casopis Kralji ulice se bolj priblizati nasim bralcem. ·

1. Casopis prodajam na miren in nevsiljiv nacin. 2. Drugim prodajalcem casopisa Kralji ulice izkazujem spostovanj'e in ~e zavedam, da imajo ravno tako pravico do prodaje casopisa kot jaz sam/a. 3. Z drugimi prodajalci se miroljubno dogovarjam tudi glede lokacijeprodaje.· 4. Morebitne nesporazume resujem na miroljuben nacin. 5. Med prodajanjem casopisa ne uporabljam alkohola in/ali drugih drog . 6. Casopis prodajam po njegovi ceni in kupcev ne zavajam:' 7. Spostujem odlocitev kupca glede nakupa casopisa.

Ce se prodajalec ne drzi pravil prodaje, je na to najprej opomnjen sstrani strokovnega delavca, potem pa lahko zacasno Clli trajno izgubi pravico do prodaje casopisa Kralji ulice. Prosimo kupce, naj nam v ureanistvo sporoCijo morebitne krsitve zgornjih pravil!

Urednica: Spela Razpotnik

UredniSk i odbor: Maja Vizintin, Luna

Jurancic Sribar, Alenka Lamovsek,

Bojan Dekleva, Gregor B. Hann, Tomislav

Gruden, Marusa Bertoncelj

Sodelavci urednistva: Toni Mesko, Tanja

Vuzem, Daniel Novosel, Jaka Adamic,

Maja Kozar, Andrej Mesaric

Oblikovanje: Sara Jassim

Lektoriranje: Ursa Cehovin,

Darja Pekolj

Ilustracije: Nik Knez, Damjan MajkiC,

Tjasa Zurga, Matilda Magdalena Dobro

Tisk: Tiskarna Vovk

Izdajatelj: Drustvo Kralji ulice

ISSN 1854-2654

Cena casopisa v ulicni prodajije lEUR.

V primeru posiljanja casopisa po posti je

cena enega izvoda 2EU R. Letna narocnina

za organizacije je v Sloveniji 20 EUR, v

tujini pa 40 EUR.

Naslov urednistva:

Drustvo Kralji ulice,

Poljanska cesta 14, 1000 Ljubljana.

Telefon: 059022 503,

Fax: 059 022 504

E-mail: kraljiulice@gmail.com

Spletna stran: www.kraljiulice.org

Transakcijski racun za

prostovoljne prispevke:

05100-8012105010

odprt pri ABa nki Vipa d.d .

PROJEKT PODPIRAJO .

Mestna obcina Ljubljana - Ministrstvo . za kulturo-=" Ministrstvo . za delo, druzino in socialne zadeve ...;... Urad za mladino ~ Urad za informiranje ~

Vsi sodelavci in avtorji so svoje delo in cas prispevali brezplacno.

Mnenja avtorjev prispevkov ne odrazajo vselej mnenja uredniStva.

http:www.kraljiulice.orgmailto:kraljiulice@gmail.comhttp:ugled.Ko

t .•

·UVODNIK x ·( " 1: - . -.' urednica x Spela Ra,zpotnik , ~~«..;.vv)-,)c

I

l' da tatvina v ,"

.. - 'lk smO nakaza 1, 'k t enjalne

V prejsn)l stev\a~ko predstavlja bo) °r:Cujemo nas . superm~:keNtu daljujemo in hkratl zka~) taksna tatvma ekonom1)e. a '-'m prikazom, za a))e

odrobneJsl . »lov« s P f kcionalna. dejanskO un .

, ,

Tatvina je vee kot naein prezivetja

Lahko dvigamo verbalne proteste

proti neodgovornim poslovnim

praksam brez kakrsnegakoli trdnega

uCinka, toda zanimivo, tatvina

skoduje tern korporacijam, ko

hkrati (eeprav prikrito) demonstrira

nezadovoljstvo. Je boljsa kot

bojkot -ne sarno, da stane

. korporacijo denar (kar je ze bolje

od zgolj zanikanja njenega profita),

pomeni tudi, da zmikavt lahko

obdrii izdelke, ki jih potrebuje za

prezivetje. In te dni, ko se mnoge

korporacije povezujejo in so tako

mnoge multinacionalke vmesane v

nesprejemljiveaktivnosti, je tatvina

generaliziran protest: je upor proti

plaeevanju tej ekonomiji na splosno.

Tako je zmikavt lahko prepriCan,

da ne bo nie njegovega denarja v

rokah korporacij, ki jih ne podpira.

Za povrh pa mu ne bo. treba vee niti

delati za njih!

Kaj pa delavci vteh korporacijah? Kaj pa njihovo blagostanje? Prvie, korporacije se razlikujejo od tradicionalnega zasebnega poslovanja po tern, da obstajajo kot od lastnikov locene finanene entitete. Torej, zmikavt krade od neeloveske entitete in ne direktno iz zepov soCloveka. Drugie, mnogi delavci so plaeani po pogodbi - za, denimo, minimalno plaeo, ki je bolj odvisna od tega, kako malo lahko korporacija da, kot pa od kolieine pridelanega profita. Zmikavt torej ne skoduje sami delovni sili v trgovski druzbi. Delniearji, ki si sluzijo profit s temi druzbami in so obieajno precej bogatejsi od nasega povpreenega zmikavta, so tisti, ki . utrpijo zgolj skromno izgubo, ee se to trgovski druzbi dejansko zgodi. In, bodimo realni, noben pohod tatvin ne more biti tako intenziven, da bi dejansko lahko spravil kakega 'tako premoznega posameznika na »kant«. Poleg tega ima modern a korporacija zalogo denarja prav za pokrivanje izgub zaradi tatvin, saj jih prieakujejo. Toeno tako! Te korporacije se zavedajo, da s svojo kapitalistieno ekonomijo p'ovzroeajo dovolj nezadovoljstva, da bodo Ijudje neutrudno kradli. Na ta naein zmikavt zgolj igra svojo vlogo v druzbi. Se bolj pomembno, te korporacije so dovolj ciniene, da se gredo svoj posel »kot ponavadi«, ceprav vedo, da stem pripravijo svoje stranke (in zaposlene!), da kradejo »kot srake«. Ce so pripravljeni nadaljevati posel na ta nacin kljub zavectanju, kako zelo to Ijudi odtujuje, naj ne bode preseneeeni, ko jim bodo Ijudje se naprej kradli.

Pa se par besed 0 mitu, da tat vine zvisujejo cene za potrosnika: mar res mislite, da je cena, ki jo placujete, v

• .., 1

resnici odvisna od SVOje z stroskov izdelave in distribucij e izdelka z UpOr(- ali pac? Se enkrat, te korporacije vam zaraeunajo kolikor prob\el morejo in kolikor se njim zdi, da bode se Z;V; ko1 lahko odnesli. Trzisce, ne stroski, je tis to, ki doloca ceno. Ce denar, ki je bil namenjen pokrivanju izgub zaradi tatvin, ni bil porabljen, ga bodo lastniki rajsi obdrzali zase ali investirali v se vee trgovin (te pa bode potem izrinile se vee malih svobodnih

. podjetij iz trzisea), kot pa da bi ga del iii s svojimi mnogo bolj revnimi zaposlenimi, ali pa ga kar prepustili potrosniku preko znizanja cen. Ce bi bilo dovolj izdelkov ukradenih iz korporacijskih trgovin, bi posledieno morali dvigniti svoje cene, to pa bi pognalo stranke iz njihovih krempljev v globalno manj nevarne lokalne trgovine. Se to slisi tako slabo?

Tatvina je vee kot naein prezivetja

v tej grlorezni tekmi »svobodnega

trZisca« in upora proti korporativnim

krivicam. To je tudi drugaena

usmeritev do sveta in zivljenja

na splosno.

Zmikavt se zadovolji z okoljem, ki sta ga unieila kapitalizem in industrija, kjer je vse ostalo privatna lastnina in kjer ni vee naravnega sveta, kjer bi lahko sam nabiral sredstva - ne da bi mu bilo treba to okolje sprejeti ali pa v njem ziveti absurdno zivljenje. Svoje zivljenje zmikavt vzame v svoje roke z uporabo starodavne metode za resevanje problema sodobnega prezivetja: zivi kot urbani lovec in nabiralec . Na ta naein je sposoben liveti, kot so

r\jenje zmikavt vzame v svoje roke )0 starodavne metode za resevanje la s6dobnega prezivetja:

r urbani lovec in nabiralec.

ziveh n aSI-, d aljni predn"k" Je bil svet pod' ,I I, pre den , JarrnlJen teh 1 Irnperializrnu in ir' no ogiJi, ~) svo,bodnega« trg:,e~~~alnirn zaht:varn Iste Izzive in 0 lahko naJde nagrade v ' nagrade kl' s svoJern delu

, 0 za vse d ' izgubljene Z " ruge danes , anJ Je ta sv t nevarenint k e takoa 0 vzne ' I ' za prazgodovinsk -I rnlr}lv, kot je bi! danje v novih ' 0 e ?vestvo: vsak

sItuaClJah novlrni tveganJ'I' _" ' sooeen z , ZIVI po S " v stalno sprerninj , _ VOJI parneti Za k zakonu v aJoeern se okolju, , ezanega pot - , Je pricakovano d' rosmka podoben prejs~' a Je vsak delovnik bivanjske ne Jernu, Brez sleherne _ varnosti J'e ' zalostno zivlJ'e ' nJegovo, nJe tako 0srnlsla in name ropano sarnega na,

Kraja v trgo , VIm' Ima za eir_ " potesltev trenutn 'h J(kot je lakota) 1 telesnih potreb - , ' mlmo abst k ' etlk« in ostalih 0 ' ra tmhCkonstruktov V _~ dobmh nebeskih

ostankl pok~J' eemo ~~terih so itak T ' nega krseanstv

atvma razgali bl ' a,

na splosno) ag~, (m trzisce rnoci, ki ocit~~ ~zl~roZI rnis~~cnih potrosnikov", K: IV~JO na zlvljenja silo, takrat se ra z:r~,~\blago vzeto na resnici je: sarno k J ot tlStO, kar v

Sso bila s stran' k upek sredstev, ki I orpor "

na silo v skod aClJ zasezenao vseh ost I'h

nas umesti naza' fi ,_ a I , Tatvina , J v zlcni s k'

stvan resnicne k' ,vet, Jer so , Jer stvan niso ,- . me vee,

kot so njihove fi ,(teza, barva ok~!Cne ~arakteristike obdane s pr~zn s, vehkost) in mso

overmrni k I'ot so »prod ' va Itetami

k aJna vredn ' profita« Sill' n d ost« m »meja , as, a tv ' ponovno doz- ' egarno m IVlrno zi r ' ,roke, Same tat' v JenJe IZ prve

vme po t pa na 2alost ne b d rgovmah , 0 0 dov r d mdustrijska d -b ' 0 J, a se , ruz a m ka 't I'slstem dokone- _, pI a Isticni , no zruslta AJe to gotovo na 'b ' .. , zaenkrat protesta in J 01.J prakticna oblika

»samozaposlitve«!

Mravljincek ' 0' l.Zpozl.cije svetuje

Nabiralka pa, zamahn~n Svicne v svo' e z roko Zll poUt J l::orenje

II marec 200711

Avtor x Josip Kalasnikov

.Za 8. maree ti born prinesel roze, vilice,noz in motorno zago, da bos zag ala drva na drzavnem posestvu.

0, mati Ie ena in edina je.

Vedno si mi klipovala Ie kavbojke CIonsky.. iz Indije .

Ivoj glas je kot petje slavckov, potem, ko • si se nazrla apaurinov. 00 0, mati Ie ena in edina je.

Ii si kot morje, ki mi sumi na usesa in

sonee in sinje nebo.

Oce te je kupil za tri kamele.

Kurd med ocmi arabskih sejkov in potem

se je nafta razlila po Iunguziji in mestu

Mix. .

0, mati Ie ena in edina je.

Z izbuljenimi ocmi si me gledala iz ~aprtega oddelka svicarskega sanatorija. Ce mi nisi prej skuhala kave, je ne maram. Ivancek, Ie ena in edina je mati.

0, mati Ie ena in edina je.

Ko sva sla skozi polje psenice, si me natepla s koprivami po rokah, dobil sem mozolje po podplatih.

0, mati to mi deli.

Le ena in edina si mati.

. Z Ano sva se dobila lepega soncnega dopoldneva. Za mojo namero, da bi opravil intervju je vedela ze nekaj Casa, vendar je prisla s svojimi odgovori zadnji hip. Kot je rekla sarna: moras se navaditi, dZankiji smo pac taksni: zamujanje in nepredvidljivost sta del nas.

KOUKO LET 1MAS?

- Letosnje leto born dopolnila 25. leto svojega obstoja.

KAKO DOLGO 5E ZE DROG1RAS?

- Moja narkomanska pot se je zacela sorazmerno pozno, v primerjavi z nekaterimi, ki jih poznam. 5aj veste, najprej tisto, kar je najbolj na dosegu in dovoljeno, pa druzbeno sprejemljivo: kava in cigareti. 5ledil je alkohol, pri 17ih pa sele trava. 5 heroinom sva se seznanila pri 20ih. Faza eksperimentiranja je bila kratka. Vsak dan, vse praznike, vse nedelje pa se fiksam cca. 3 leta.

5I NA UUer?

- Da. Financna situacija mi ne dopusca stanovanja.

- Zato, ker mi pase. Niti se no cern odreci stanju, v katerem sem. Pase mi

KAKO POTEKA TVOJ DAN?

- Vstanem okoli 8 ure, se zadanem s heroinom, odvisno ... Odvisno od prejsnjega vecera. Ce sem drogo nabavila prejsnji vecer, potem juhuhu. Ce ne, pa je treba najprej dobiti denar in ostalo. Dopoldne, popoldne, zvecer - vedno isto. Zicanje .,.- ogovarjanje ljudi za denar in zadevanje. Obcasno ostane se nekaj casa za hrano in druzenje. Vecino casa pa si sam. Sam s seboj in heroinom.

KAKO IN KJE DOBIS DENAR?

- Opala, tega pa ne povem. To je pa cisto moja fora.

KJE SE ZADEVAS?

- Najpomembnejse je, da imam mir; nadalje, prost or mora biti topet raje pretope!. recimo kaksna kurilnica. Hehe; zakaj pa ne?! Zame izvedljivo. Ja, ce je toplo, ti zile izstopijo in se prej zadanes. Jaz imam slabe in skrite; heroin in prebadanje jih unici; toplota je kul.

.) u

.,,~"O;' .

''u CAR HEROINA?

.~ - Kot sem ti ze rekla, se zadevam,

Iker mi pase. Heroin me tolazi,

1 ", pom~rja. Vs~eno mi je, kaj se dogaja . ' okoh mene In po svetu, make , ' egoisticno a tako pac je. Vsak ima

svoj razlog, cemu je stem sploh

. zacel. Ko vprasas mene, ti povem,

kot jaz cutim.

BAD HEROINA?

- 0, ko se zjutraj zbudiS, zunaj lepo vreme, npr. sobota, ti pa brez denarja, nakriziran - trpec abstinencni sindrom. Najprej moras yes pobit narediti denar, potem pa se heroin. Po moznosti zjutraj se vsi spijo in moras cakat ali pa redmo droge sploh ni. Vcasih je ni. Raje cakas, kot da bi vzel enD res brezvezno sranje.

KAKO Z DILERJI (tj.

PREPRODAJALCI)?

- Oni dilajo, mi jim nosimo denar. Ti, ki jih jaz poznam so v glavnem ' vsi tudi odvisni in kakega hudega zasluzka od nas nimajo, se v minus gredo. Nekako je vse skupaj v sozitju oz. deluje po nacelu daj - dam. V tern narka krogu se vsi poznamo in verjemite, veliko nas je.

Avtor x Peter Pitambar Pangerc x foto x BAAS

Vcasih se komu naredi tudi kaksna usluga. Ne vern, jaz z dilerji nimam problemov, to so vecinoma moji znand. Ne dojemamjih kot ne vern kaj, vse se dazmenit. To niso ne vern kaksne pojave.

ODNOS S STARSI?

- Lahko bi bil boljsi. Zelela bi si vee razumevanja.

1MAS FANTA?

-Nimam. Zmanjkuje mi casa zase, pa naj imam fanta? Daj no! Zdaj ne, res ne.

KAKO PA SPOLNO ZIVLJENJE?

- Ga ni. Heroin unici spolno slo.

ALI IN KDAJ MISLIS NEHAT?

Seveda born enkrat dokoncno nehala - s heroinom. To si zelim! Po drugi strani pa res ne vern, kdaj born nehala. Trenutno mi cisto pase.

TE JE STRAH NORMALNEGA ZIVLJENJA?

- Ja, strah me je normalnega zivljenja. Zelo. Ni mi vsec, kako si u UJ

Ijudje predstavljajo normalnost; niso ::l

5;:J I \ mi vsec cloveski tabuji. 7 ~ SLABA STRAN DROGE?

- Omejuje te na vseh zivljenjskih podrocjih .

DOBRA STRAN DROGE?

- Pri heroinu je ni; vse to zadevanje itak vodi v propad. Je pa heroina dobra tolazba, vcasih tudi edina, sploh v tezkih trenutkih. Heroin pomiri in povzroca obcutek ugodja - pa ceprav lazen.

SPOROCILO LAICNI PUBLIKI?

- Droga ni dobra izbira, ne za zabavo in ne za zivljenje na splosno. Vedno obstaja altern at iva; odlocite se za nekaj boljsega, droga to zagotovo ni.

,

// marec 2007//

..

V Kraljih u/ice let ·k . "' a 2007 bnada~evanlj·ih ob· .,. omo v

TH !jav, , 10 d I k··C odvisnik N. e ov OJ'ge . . Ijen avtor NIX ZJe skoraj v celoti. ENKjo THC . nap'sal pod v I·-.Ja zarad· p 'YOm b· .' , znanstven·h, b,'o mogoce - .' razlogoV da TH prestudlrati k k '

pozegnan vrh pa born dal kaken:._ janu za skaditi. Bo mislil, da Jez::.: -Dal sem ga v enD kovinsko ska: _=oknu in si ga ne born prizgal. _- _~ razno, pa ce tudi born v krizi. Ni ~= mi gabi! Se malo cokoladnih borne : -rumom in born malo boljse volje_ :: _ stiri bombone sem si pustil za poz.:- ~

C odvisnost· k · _ ,a snaJ·e V '" aksen· T

prvih dveh zvezkih N. Je HC odvisnik. kako je zacel kad.t. ,.x Zenk Opisuje

Dezuje. Dobro, da ni zunaj pija :-_= larije, ker me motijo pri pisanjl. . , 'manh '

Je zgodilo pred v - k . uano. To Se nekem vecjem ec ot desetimi leti v Nixje bil takra;tes_tuksosednje driave.

-. eZe alkoh I·k ne Z'car ali klos pO', vendar . ar. 0 spozn . Je POcasi prenehal .t. anJu THC-ja

. P' 'alkoh I .pa Jfi! postal velik 0 , sedaJ

Rekel je celo, da je Niko posi lil 6 letno deklico na Hrvaskem. Potem pa si lahko mislite, kako se je Niko pocutil. Ker seveda ni v Nikotovem kodeksu casti, da bi posiljeval, se najmanj pa otroka. To je govoril nabildani kreten, ki pa je res posiljeval dekleta. Se Niko je bil prisoten pri enem posilstvu, Ie da je bil v drugi sobi in ni mogel nie storiti. Enkrat drugic pa je hotel en model posiliti eno Tano v Nikotovi sobi . Niko pa je bil v sosednji in ko je sliSal, kaj se dogaja, je nagnal tega modela ter punco potolazil. In se spala sta potem skupaj v isti postelji. Niko ji ni nic tezil, on je imel svoje punce. Pozneje je pa ta tip se govoril po mestu, da je Niko hotel Tano posiliti.

je lahko vceraj ena picka na -: . klicala " Niko, Niko... " Mogocc ~ pozna, ampak on sele pol leta i i' hisi. Ne vern pa, ali obstaja se kG.. Niko. Pizda, nekaj me bode na Ie'

THC-ja. Na k poznavalec vseh oblik . oncu prejsn·Je Nix ravno ugot ., Ijega nadaljevanlj·a . . ov, da II n,s, vee toliko mlad i~ : ... po 38. letu ker te je ie povozil ca zan~m'v za ienske, Skoraj vsi iz n· s ... '" da so ie

ni pljuc. Najboljse, da pokadim ~~ konca.... Nisem ga mogel do ko_. =-:' me ful pece. Pa niti ne vern, ce S!=.: zadane. Nekaj ze, verjetno! PiT : sit, bi bilo najboljse, da grem kc.-::

Ijegove gener .. ••• ff. aC/Je poroceni

(Urednik)

Ha, zakomplitirano in brezizhodno, ampak zmeraj je cas pri nesel odgovore. Ceprav vam nekatere komaj zdaj piSem. Jaz imam pa zelo dober spomin in se vsake toliko spomnim kake Nikotove zgodbe in to nataneno. Saj veste, kako se THC in misli igrajo med sabo. Se enega born zvil po dobri hrani, vee pa ne smemjesti. Mogoce se rumove cokoladne kroglice za boljso voljo. En vrhec diSi po kadilu iz cerkve. Pizda, tega pa res ne born kadi!. Kar uganil sem, da tale ne bo dober, zdaj pa imam se enega drugega za poskusiti . Upam, da me ne bo razocaral. Ga born poskusil ...

. . . eeprav je nasa generacija skoraj vsa poroeena. Eni pa nismo, zato ker smo umetniki in to pomeni, da smo veeni otroci. Pa kaj, ee vee ne seksamo, saj smo seksali 20 let. Pha, pa kaj me briga, kako pieko ima ta ali 5 kom se kdo fuka, me bas briga! Punce sploh ne potrebujem trenutno, born pa ze nasel kako, ko si born sam zasluzil denar za dopust! Tukaj v Ljubljani pa ne poznam nobene punce osebno da bi rekel, 5 to bi pa rad bi!. Ene poznam osebno, ampak so vse neke odstekane, Spelca pa ze ima enega. Ne, ne maram niti racunalnika, saj genijem jemlje kruh za prezivetje. Ne, ne, malo se hecam. Grem se malo pojest, UTa je pa 10 zvecer. Je pa res, da so vsi crkoslikarji izgubili delo, ker jih je zamenjal raeunalnik. Slikarja pa raeunalnik ne more zajebati, kot tudi ne pisatelja.

Niko verjetno kje v toplih krajih caka na soncni vzhod, jaz pa sem tukaj. Jaz ne grem nikoli vee nikamor brez denarja. Zame so minili ti casi, Niko pa se kar gre. Si kar upa, pa tudi znajde se povsod. No, ti drugi vrhci so pa ze malo drugacni, ceprav malo pecejo, zato sem ga polovico ugasni l. Kadim pa zato, ker born vecino knjige napisal zadet, ostalo born pa na krizi.

Pizda, sem se najedel! Najboljse, da se grem malo ulec na Nikotovo posteljo. Njega pa seveda se ni. Mislim, da ne bo jezen, ker sem prej opisoval njegovo pedersko dogodivscino! Pa kaj njega briga, saj so govorili 0 njem marsikaj. Nek dolgolas barabin si je vse izmiSljeval.

Cimer me je vprasal, ce lahko kdaj pripelje kako bejbo na kavo. In sem rekel, da lahko. Pozabil pa sem mu povedati, da naj se kavo prinese 5 sabo, kajti zmeraj pije mojo ali pa Nikotovo. ·To mu born rekel danes in bo verjetno uza ljen, saj je lev po horoskopu. Medtem ko pisem, si zapisujem se neke druge stvari, ker mi misli kar prihajajo. Tisti

zdajle, v petek zvecer, 15. ob 11:10.

Uraje 12:15 ponoci, ne morer:: ~ V glavi se mi prepletajo zg(' :.: spomini. Cigareti so zanic, _:: trava, ki sem jo danes de::

I

To bi bilo se najboljse. Le na potovanja bi

ST bO N£ZIJAfJC

:JA fs C£ST #:JAPf(£:1t . .$£V£RO \JZHODNO (

sem eel vrhec v joint in nisem eisto nie zadet. Moram dobiti drugega dilerja. Ko pa dobim sedanjega v roke, bo ze videl! Za dva jurja sem dobil sest majhnih vrhcev. Dva sta zadela, en je bil pozegnan, trije pa nie ne zadenejo. Se bova ze se sreeala!

Zdaj sem prizgal svojo neirelo travo, ki pa zadene bolj kot njegovo sranje. Pieka ena pokvarjena! Pizda, eisto zares, ta bolj zadene. Pa se nek leteei popotnik je priletel skozi okno, ker je noe in pogresa sonce. Pizda, zdaj pa sem dobro zadet. Ne, •• "l .

''''i .saj ne born nie storil dilerju, ampak me je ze drugie nategnil. Ampak jaz nisem "eksekjuter" in mislim, da bo ze padel v ~

'roke pravice. Sploh noeem vee gledati te strani, ki semjo pravkar napisal ... .

.

V naslednjem na '

izvedeli k' daljevanju bomo

, aj avtor Ni Z o umetnikih ' "x enk misli

turistih, pa 0 Ik' dller~lh, gurujih in a oholu In m 'ht er zakalJ' me . d an uani "' a b' b'l ' bi davke od' I I 0 dObro ce

- prodaje t ' ' drzava, Sprasu' rave poblrala

pisal svolj'e k" Ije se, zakaj bi splohnjlge pod

nadalje koliko kn" psevdonimom, da bi ga Sprejeli v IJlg _mora napisati,

Slovenije, ter se bri~~ustV? p~sateljev tem, kako' k ' 0 pntozuje nad

d In ohko m ' oslej spreml' , I u je urednica

nja a nje- Po pravici po d gova besedila,

Ve ano p' ,Zenka nas v u d ,_ ' ISanje Nixa -, re nlstvu K I'

vcaslh sprav" ra lJev ulice , Ija v zadreg' ,In se bomo ,0In dlleme

' v zvezl s te ' kaj skregali 0 m morda se , vsem te b '

nasled ' mente v njem nadaljevanju

THe odvisnika!

(UrednikJ

zanie. Le prva dva vrsaca sta bila dobra. V Ljubljani bi lahko bilo kot v Amsterdamu in bi bilo to zelo nasmejano mesto. To bi bilo odvisno od zupana mesta pa od vlade. Kar seveda nikdar ne bo, zato je brez veze 0 cern takem sploh razmisljati. Hotel sempovedati Ie, da ee bi bila legalizacija, bi kupovali vsaj kvalitetno, ne pa da neki iks dilerji mesajo skupaj neko svinjarijo iz te navadne trave. Pizda, dal bi tudi 10 € za gram indijske konoplje ali pa 20 € za gram talibanskega hasiSa. Ali pa iz Pakistana ali Maroka. Bi vsaj vedel, za kaj sem dal denar.

Pizda, ee zasluzim veliko denarja od pis anja te knjige, se preselim kar v Amsterdam, ker je Indija predalee, in tam jih nekaj napadajo, tiste uboge reveze. Pa tudi vreme ni ne vern kako prijazno. Ne vern, verjetno born kar ostal v Ljubljani in nehal kaditi.

zraven tudi v birokraciji, bi lahko dobil za projekt pisanja tele knjige pol milijona. Kar je malo mozno, tako kot ee bi igralloterijo, kjer tudi nikoli nie ne dobim. Verjetno born moral poiskati sponzorje za mojo prvo knji

. go, ampak to lahko Ie preko vplivnih in uglednih zvez, katerih imam pa jaz bolj malo.

hodil. Rad bi bil pozimi kje na morju, nikjer snega, jaz pa lepo na soneku ob morju. A veste, da tudi pozimi dobis barvo? To vern zato, ker sem v mlajsih letih delal na otoku Mali Losinj in se bil po treh mesecih eisto ern od sonca! la, to je bil pravi zur! Ce ima Bog prste

Cim je nehalo dezevati, se zunaj ze zbirajo tisti bolj vroeekrvni. Verjetno so v kratkih rokavih, saj jih alkohol greje. Najboljse, da pokadim se en joint, potem pa lepo zaspim. Cimer pa itak pride proti jutru, ko ga sploh ne slisim. Pa pojedel born se stiri kokosove kroglice. Pizda, dal

// marec 2007//

RAZSTAVA treh avtoric v dnevnern centru od 19. 2. do 13. 3. Avtorica x TanjaVuzem x foto x TanjainGTS

Napovedujemo otvoritev naslednje razstave V cetrtek 15. 3. 2007 ob I8h. Predstavila se bo mlada skupina BO.KAJ

. s svojim projektom Nasmehi dneva, ki je potekal od julija do februarja V prestolnici Ljubljana. Vee si lahko preberete na spletni strani www.bokaj.net.

,. Lepa vabljeni!

tj . e dotil

Zdaj, ko je »slikca« na mojem hrbtu, ji dajem svobodo, da vsakic, ko se pogovarjam z njo,pove svojo zgodbo, pove vsakic drugacno zgodbo 0 svojem »rojstVU«. In lahko povem Ie tole: izbrala in 5 pomocjo strokovnjaka sem narisala sonce kakrsnega vidim jaz, sonce kot simbol pozitivnega in negativnega. Ce ga dlje casa opazujes, zasledis v »grobem« pogledu prekrit, ali bolje receno, »popacen« nasmeh, ki pokaze na to, da je 5 ta »temno« stranjo mozno zaplesati valcek. In 5 plesom risati sozitju.

KRALJICA:

POSTAVNO BI STALA

POSTAVNO BI SE SMEJALA ~N

STELA. SVOJE VZDIHLJ)lJE OB TEM

OB TE OB SEBI OB TEBl! CEBULAR!

OB OSTALra PRILIZNJENIH LIZCIH IN

OBLIZNJE IHLESENIH STOPALIH.

TEBE SO POSTALE HRAPAVE

ZARADI TEBE GARJASTE IN

VPADLJIVE

SEKSI.

lCDO JE ·TA

!tDO JE TA

KAKOLEPO

CEBULAR .

IN

ZENA?

DEKLlCA?

GOVORIS 0

// marc'c 2007//

- - - -

Pogovor Z ravnateljico doma sta se pogovarjala x Andrej Mesarii' in Maja Kozar

pogoVOr z . l'avnateljico M.ladinskega dotna M.alti Beliceve, gosPO Olgo...

Rupnik Kl'ze

<

V domu Malci Beliceve sem prezivel otrostvo, tam sem bil pet let Cod 1.9.1984 do 31.8.1989). Moje izkusnje so bile pozitivne in nanj me vezejo lepi spomini. Cez osemnajst let sem se vrnil z namenom narediti intervju za revijo Kralji ulice 5 sedanjo ravnateljico gospo Olgo Rupnik Krze in ugotovil, da so se nekatere stvari spremenile.

- 5 CIM 5E UKVARJATE V VASEM DOMU OZIROMA KOMU JE NAMENJEN? Nas dom je namenjen otrokom in mladostnikom v starosti od sestega leta pa tja do zakljucka osnovne sole. Tisti, ki sprejmejo osnovnosolski red, pa lahko ostanejo tudi do zakljucka srednjesolskega izobrazevanja. Namenjen je predvsem tis tim otrokom, ki jim njihovi starsi v casu solanja ne morejo nuditi ustreznega vodenja in ucne pomoci. Namenjen je tudi tistim otrokom, ki so bili odvzeti maticnim druzinam zaradi razlicnih tezav ali otrokom, ki sploh nimajo starsev. Cop. avtorja: Med katere spadam tudi sam.) 5prejmemo lahko sestdeset otrok, ki so razvrsceni v sest vzgojnih skupin.

- KAKSNI SO POGOJI ZA 5PREJEM IN BIVANJP Za sprejem otroka oziroma mladostnika v mladinski dom so odgovorni Centri ia socialno delo. Na tezave so opozorjeni 5 strani maticne druzine, se veckrat pa 5 strani sole. To je pravzaprav osnova, da otrok, skupaj s predstavniki C5D-ja ter starsi ali skrbniki, pride na ogled. Po ogleduje otrok tisti, ki rece pridem ali ne pridem. Kako otrok to dozivlja bos sam najbolje vedel, ampak otrok ima ' zelo malo casa, da se odloci. Ve, kako zivi doma, na prvem ogledu vidi veliko neznanega. Ko si ogleda, izbira med dvema negativnima poloma. Zeli si, da bi bil doma in si ne zeli priti sem. Praviloma se vsi otroci odlocijo sami in Je tako ta odlocitev prostovoljna s strani otroka. Ne smemo pa pozabiti" da sta oba pola negativna . Zelo redek pa je primer, da se otrok ne bi odlocil za nas.

- KAKsN005KRBO PONUJATE VAROVANCEM? 5troske celotne oskrbe pokriva Ministrstvo za solstvo in sport, se pravi osnovno bivanje in izobrazevanje. Za interesne dejavnosti pa iscemo donatorje. Glede oblacil pa kombiniramo s posameznimi C5D-ji enkrat letno z denarnimi pomocmi ter trgovino New Yorker, ki nas zelo pogosto poklicejo in nam dajo odpisano robo. V letosnjem letu sem napisala tudi vlogo za trgovino Zara oz. Magistrat International, ki so nam dali fantasticnih dvesto kosov poletne garderobe. Enkrat do dvakrat letno sodelujemo tudi s trgovino Emporium, kar je za naso mularijo sigurno dobrodoslo. Tisti starsi, ki pa lahko sami kaj kupijo, pa to tudi naredijo.

II marec 200711

i

- KAKSNI SO CIUI IN SMOTRI NAMESTITVE V DOMU MAU~I BELICEVE? Cilji so pisani, zelo individualno, glede na potrebe posameznega otroka ali mladostnika. Za vsakega se v roku tridesetih dni, ko je namescen, izdela individualni letni nacrt, ki mu potem sledimo skupaj z ucitelji , starsi in Centri za soeialno delo. Enkrat letno se te individualne Ietne delovne nacrte evalvira ter dopolnjuje za

novo solsko leto.

- ALI DRUZINA OTROKA OSTANE VKUUCENA? IMAJO OTROCI STJKE S STARSJ? Seveda, sigurno. To je nas cilj, ker verno, da se po otrokovi namestitvi v dom pojavi med otrokom in druzino neka ambivalenea. Otrok je hud na starse, ker dozivlja oddajo kot zapustitev. Pri starsih pa nastaja ambivalenea v smislu obcutka krivde, ker so otroka dali strano Nic ni v redu - ne eno, ne drugo. Dejstvo paje, da v dolocenem obdobju otrok oziroma mladostnik potrebuje drugacno vodenje. Nikogar ne smemo obsojati - niti starsev niti otroka. Najboljsa nalozba je, da starsi sodelujejo. Naloga nasih pedagogov je tudi, da otroke okrepijo, da sprejmejo svoje starse taksne, kot so.

- SE UKVARJATE TUDI S STARSI? JJM NUDITE POMOC, SVETOVANJE? Svetovanje s starsi poteka v nasi hisi redno in sicer ze ob vkljucitvi in namestitvi otroka oziroma mladostnika . Nase prvo srecanje je dogovorjeno tocno po enem meseeu. Takrat analiziramo adaptacijo otroka in postavimo nacrte za naprej. Ce se otrok pozitivno prilagodi nasemu okolju, gre za redno sodelovanje med nami in starsi dva do trikrat let no. Ce so pa tezave, se srecamo vsak mesee ali vsakih stirinajst dni, odvisno od potreb posameznika.

- KAKO DOLGO VAROVANCJ LAHKO OSTANEJO PRI VAS? Povprecna doba bivanja je 2,6 let, kar pomeni, da nekdo lahko biva enD leto, lahko pa mnogo vec. Lansko leta je zapustilo dom dekle, ki

. je zivela v domu dvanajst let, sarno sebe je poimenovala staroselka. Prisla je v prvem razredu osnovne sole in odsla ko je zakljucila srednjo solo in se vpisala na fakulteto.

--'- KDO VSE SKRBI ZA VASEVAROVANCE?

Za nase varovanee praviloma skrbita vzgojitelj in vzgojiteljiea, ki

modificirata vlogo oceta in matere-. Nadalje za njih skrbi soeialni

delavee, ki je odgovoren za povezavo med Centri za soeialno delo,

solami in starsi. Psiholog skrbi za testiranje in usmerjanje v posebne

obravnave in nazadnje se ravnateljica, ki skrbi za eelotno pocutje,

tako otrok kot tudi delaveev. Nas psiholog Saso zelo rad pove,

da smo vsi neka sirsa " zlahta". Sem spadajo seveda tudi gospod

• ... •

inja, kuhariea, hiSnik in nocni vzgojitelji. V nasi hisi je eilj vodenja

druzinski, kar pomeni moski in zenska vzgojiteljiea v skupini. Otroei

v skupini pa so mesani po spolu in starosti, kar je cisto

zivljenjska situaeija.

- KAKSNA JE DRUZBENA VLOGA DOMA MALCI BELICEVE?

Smo eden od domov, ki nudi zavetje in popolno oskrbo varovaneem.

Vpeti smo neposredno v urbano okolje in nasa druzbena vlogaje, da

priblizujemo druzinski eilj tudi stem, da so nasi otroci vkljuceni v

zelo razlicne osnovne sole in sieer v pet osnovnih sol ter v razlicne

srednjesolske programe.

- ENA VASIH POSEBNOSTI JE TUm BOTRSTVO.

Botrstvo je res speeialnost nase hise. Na pobudo nasih vzgojiteljev

se je razvilo leta 1992/ 93 in sieer s ciljem, da naj bi tudi nas otrok

imel zepnino in bi bil v tern cim bolj podoben ostalim solskim

otrokom. Zato smo takrat organizirali javni razpis preko revije

Otrok in druzina. Na ta oglas so se odzvali zelo razlicni Ijudje. Gre

za Ijudi, ki zelijo poleg poklicne in privatne ustva rjalnosti, naredi

ti nekaj dobrega se za neko tretjo osebo. Zato smo se dogovorili,

da ima vsak nas otrok botra. Botri so lahko anonimni, lahko pa

navezejo z otroki globlje stike. Vsi botri pa se udelezijo formalnih

srecanj dvakrat letno. Boter sklene zgolj krovno formalno pogodbo,

vendar je transakcijski racun odprt na ime otroka . Tako imajo nasi

otroei kartiee, da lahko crpajo denar po lastni potre.bi. Res pa je, da

vzgojitelj vrsi kontrolo, ker ne bi zeleli, da bi se ta denar nesmotrno

uporabljal za eigarete, alkohol ali kaj podobnega.

- NA KAKSNE TEZAVE NALETITE PRJ SVOJEM DEW?

Jaz kot ravnateljiea se srecujem s tezavami glede gospodarnega

ravnanja s hiso in z odpravljanjem tezav, ki so se pOjavljale

pri novogradnji, kot tudi na vse tiste tezave in »radosti«, ki so

povezarie s pocutjem nasih otrok.

- SE VAM zm, DA OBSTAJA PRJ NAS POTREBA PO SE VEe

MLADINSKIH DOMOVJH PODOBNIH VASEMU?

Potreba je prav gotovo po neki lazji razlicici, ki bi omogocala

nadaljevanje bivanja po tern, ko otrok zakljuci bivanje pri nas.

- KAKSNI SO NACRTI ZA PRIHODNOST?

Da bi dobili hiSo, kjer bi ziveli mladostniki, ki so zakljucili

osnovnosolsko izobrazevanje in tako postopoma, s pomocjo vzgo

jitelja in vzgojiteljiee, zajadrali v samostojno zivljenje. Predvsem nasi

mulariji zelim, da bi se dobro pocutili tukaj, vcasih make brzdali

svoje eksplozivne oblike vedenja in pozitivno zakljuCil solsko leto.

V casu poCitnic pa jim zelimo omogociti smucanje v zimskem casu

in letovanje na morju in jadranje poleti. Zelo je namrec pomembno,

da prezivijo doloceno obdobje tudi zunaj doma .

// m ill P( LOP7//

http:potre.bi

II male( 200711

b etletnici elovanja

Ambulante s posvetovalnico za osebe brez zdravstvenega zavarovanja ProBono, ki jo nasi bralci ze zelo dobro poznate, je Ijubljanski zupan Zoran Jankovic 15. februarja 2007 priredil sprejem v Mestni hisi. Del sprejema je bila tudi podelitev priznanj prostovoljcem, ki jih v ambulanti deluje vee kot 50, vecinoma so to zdravnice in zdravniki razlicnih specializacij. Na fotografiji so podeljevalci sveeanih pri.znanj, predstavniki MOL, Siovenske filantropije in Karitas Stepanja vas.

projekt VPE JEVANJE A Konec januarja smo se v dnevnem centru KraljiMENTORST ulice zbrali na delavnici 0 zaposlitvenih ovirah

4. decembra 2006 je v p ostorih drustva Kralji ulice potekal uvodni eminar na temo Vpeljevanje mentorstva, k je del rnednarodnega projekta "Mentori g validation" in smo ga v nasem casopisu z predstavljali.

Na tern serninarju smo 0 novali pet men. torskih parov. Bistvo del v mentorskih

parih je sodelovanje in gra nja vzajemnega odnosa, kjer mentor/ica m ntorirancu nudi podporo pri pridobivanj novih, predvsem poklicnih, pa tudi iii se - socialnih izkusenj. Nasi mentorira ci in mentorji/ mentorice se torej redno obivajo in vsak v okviru svojih zelja in z oznosti delajo v smeri zastavljenih individu lnih ciljev.

Vecina parov dela na podr cjih, povezanih z novinarstvom, uporabo acunalnika, fotografije, pa tudi osnov e vsakodnevne

.zadeve kot je iskanje stan vanja, urejanje dokumentov in pisanje pro enj lahko sodijo med zastavljene cilje v okv ru programa. Poleg drustva Kralji ulic so v sloven

. ski del projekta vkljucene se organizacije Dobrovita, Sent ter Peda oska fakulteta v Ljubljani.

S pari se rnesecno dobiva 0 na supervizijskih srecanjih, 0 poteku rojekta in predvsem 0 tern, kaj 0 prednosti dela v mentorskih parih pravijo udeleze ci sami, pa vam bomo v Kraljih ulice se por cali.

x Spela Razpotnik ART VITAL CAFFE, Trubarjeva 60, Ljubljana, vas vljudno vabi na prodajno razstavo slik avtorice Lili Garbajs na temo Vse barve zenske. Db otvoritvi razstave so 5 svojim 'programom sodelovale: mezzosopranistka Mateja Kunstek, pisateljica Marinka Kunc Fritz, pevka Barbara Dpara in z recitali Bozena Blanusa.

DOGAJANJE V DCju V dnevnem centru Kralji ulice smo v preteklem mesecu med razlicnimi dogodki in projekti zaceli tudi z izobrazevalno delavnico racunalnistva, kjer smo se ucili osnov dela z racunalnikom. Doslej smo osvojili. internet, odpiranje in pregledovanje elektronske poste, pisanje besedil v Wordu, .. . Pomagali so nam prostovoljci.

NJENO VELICANSTVO MACKA V soboto in nedeljo, 10. in 11. februarja, je v telovadnici ' Pedagoske fakultete v Ljubljani potekala razstava pasemskih mack. Dgledoval sem si prave macje misice. Ena lepsa od druge. Skoda Ie, da nisem imel

, kaksnega fotoaparata, da bi napravil nekaj fotografij . Razstavo sem zapustil 5 prijetnim obcutkom do teh lepotic.

x Gregor B. Hann

in premagovanju le-teh. Udelezili so se je stirje brezdomci, ki se zelijo zaposliti, sodelavka drustva in jaz, ki sem pripravila in vodila delavnico. Ce v sirsijavnosti prevladuje mnenje, da med brezdomci ni zanimanja za zaposlitev, naj povem, da je eden od udelezencev prisel na delavnico kljub temu, da je imel virusno obolenje, Toliko 0 motivaciji ,

Na delavnici smo najprej ustvarili prijetnoDELAVNICA vzdusje, nato pa je vsak od brezdomcev povedal svoje zgode»Rad bi se in nezgode pri iskanju zaposlitve, Vsekakor gre za enD od skupin, kizaposlil« ima na trgu dela najmanj priloznosti. To so potrdile njihove zgodbe,

ki govorijo 0 brezplodnih poskusih, seriji zavrnitev in diskriminaciji, predvsem na podlagi starosti. Podoba, ki so jo naslikali 0 instituciji, ki ima v Sloveniji nalogo pomagati pri iskanju zaposlitve in posredovati zaposlitev, ni bila nie kaj laskava, Tako so prepuseeni sami sebi in svoji iznajdljivosti. Pri analizi ovir, ki jih dozivljajo, smo ugotovili, da jih pri uspesnem iskanju zaposlitve ovirata pomanjkanje funkcionalne inracunalniSke pismenosti. Zato smo naredili naert korakov za premagovanje te ovire, pri eemer bo udelezencem delavnice pomagala sodelavka drustva.

Vsekakor brezdomci, ki se zelijo zaposliti, pri tern potrebujejo veliko pomoei, Zelja sarna zall se ni dovolj. Kotje poudaril eden od udelezencev, se dolgotrajno brezposelni ujame v zaearani krog, saj je za pridobitev zaposlitve potrebne dovolj samozavesti, samozavest in samopodoba pa se preko neuspesnih poskusov vse bolj krhata , Prav tako ni mozno najti zaposlitve, ce ni delodajalcev, ki bi bili pripravljeni ponuditi priloznost. Kljub neobetavnemu polozaju me je presenetilo, koliko pozitivne energije smo uspeli ustvariti na delavnici. Udelezeni Kralji ulice imajo v sebi rezervoar moei, iz katerega crpajo vero in upanje, ki jih podpirata v cakanju na boljso prihodnost. Pri tern jim zelim vso sreeo in pozivam morebitne delodajalce, ki so pripravljeni ponuditi roko v pomoe, naj se javijo drustvu ,

x Natasa Zupan

II marec 200711

0

\'" .l.stem telesu.

II

F

KA~~»OOOO«»OOOO«»OOOO«»OOOO«~OO«~N«~»xA ~ ic«~ Mooa«~ X«i'~US»too cU« ooa«t»ild~aooM agoodoo e~ ooO«br0»oo«~~oroo a X~ rus»aoo ra« 'a»XooM «» al«na»D ~

-~-QJQlIlQ---~-~~ . ~~ - - . '. -

- . . ! --==-:==-----=--=-::- .: -- :..- =-Kraj: povse~~a12'1994 Cas: sobota, . ~

A~or x C.TS.

Spet je burna noe za nami. Zvecer so pripeljali ceto hUliganov. Glavno se je zgodilo ob treh zjutraj. lz zgornjih nadstropij se je sliSal hrup in vpitje. Zapomiki ~o cez okno klicali paznike. lz vpitja sem razloci!, da je nekdo »spet dol padu«. Cez par minut je zacel tuliti alarm (preplah), ob tem se je sliSal tek paznikov. Cez nekaj casa je sledil mir. Sedaj Cpo kosilu) cakam na sprehod. Ob tem sem se spomnil, da sem prejsnji sprehod opazil BoZota. Smejal se mi je skozi okno in mi pokaza!, da ima policijski pulover. Mislim, da je zaprt zaradi klosarstva. Verjetno je spet kradel denar doma in potem spal kje zunaj, kjer so ga nasli policaji. Ali pa Je kaj ukradel. Danes smo spali najdlje odkar sem tukaj. Sanjal sem svobodo. Najprej, ko pridem yen, born prepesacil celo Ljubljano. Tu je kronicno pomanjkanje gibanja, ki sem ga bil zunaj tako vajen. Vcasih sem sel tudi po trikrat na dan pes v mesto in nazaj, poleg tega pa sem zvecer pesacil se do kaksne diskoteke in potem domov. Vedno sem bil v gibanju, kar mi najbolj odgovarja. Ko sem danes vsta!, sem se podzavestno spomnil, kdo vse je spaI na moji postelji. Znanih mijihje Ie nekaj (po Patuljkovem pripovedovanjil) . Najbolj me zre nek Celjan, ki je posilil svojo babieo in to ko je bila ze pokojna. Kar zagabi se

UJ::; 16 1 ::J . ~

::.::

_ NJKAMA . CLOVEKU?

(Bog odgovarja avtorju prispevka lKaj manjka bogu« iz prejsnje stevilke)

»Vem za vsakega cloveka tega sveta. Ce bi mi omenili katerega, ne bi mogel reci : »Kdo pa je ta?« In vecino [judi »slepo« sprejemam kot popolne, dobre, pravicne ipd. Pa je temu res tako? o Ijudeh z ulice in druzbenega dna imam malce drugacno mnenje.

Za zacetek bi jih lahko vprasal, kaksna je korist od preklinjanja, vecletne nesrece, vecletnih slabih obdobij, ko tudi najboljsa prizadevanja ne obrodijo nobenih sadov OZ ., se boJj perverzno, obrodijo dodatno nesreco in trpljenje, ubostvo in patetiko, depresijo in podobno?

Potem, ko bi jim oCitnost katerekoli stvari se takoodlocno postavil naravnost pred obraz, bi jim se omenil, da potreba po ustvarjanju slabih stvari, dejanj in miselnih vzorcev sploh ne rabi obstajanja.

Ko le-te ne bi ustvarjali (in tu res ni prostora za izgovarjanje na demone in hudica, saj je Clovek, moja iz Ciste Ijubezni porojena stvaritev, prejela v dar svobodno voljo), enostavno ne bi obstajala - in se jim tako ne bi mogla dogajati - torej : vi, kot popolna bitja, ne bi nikoli mogli zares zapasti

probleme, zlo in mnostvo negativnega vsiJjujete in ustvarjate na slehernem koraku; vas pa je kljub temu treba izrecno opozarjati, spodbujati Cpa ceprav ne vedno na pricakovan nacin) in se potem se najveckrat pray nic ne zgodi - nobene pozitive, dobrote, miru, uspeha ... Resnicno, zakaj od vas ne pride vsaj malo srece, lahkosti, topline, sproscenosti in radosti? Zakaj vsak dan sami sebi ne privoscite vsaj enega samega velikega in mocnega ocitnega presenecenja?

Da se ne bi spet izgovarjali na grehe - ze sem omenil, da se yam jih sploh ne bi bilo treba izmisliti, se manj pa jih pomniti in vzdrzevati! Ali ne zelite sebi, moji Ijubi otroci, Ie najboljse? Zakaj se potem vedno znova mucite in se trpece postavljate pred probleme? Zakaj se ii problemov nicesar ne naucite? Zakaj ste si iz njih ustvarili trpJjenje?

Pravijo, da dolgotrajno trpljenje porodi modrost! To se sicer lahko zgodi, a vecinoma porodi zgolj trdotovasih src in negativen odnos do okolja, zivljenja - in naposled zacnete dvomiti v mojo milost, v mojo - vasa najvisjo modrost. Marsikdo je namrec tako mazohisticen in poln strahu; Prestrasen Obupanec!

Biti resnicno svoboden v meni, Bogu, pomeni zaupati v Dobro - vsem temacnim prividom trenutnega zivljenja navkljub. Zato ne izgubljajte casa z nenehnim iskanjem krivca za vse neprijetno, ampak Ie zamahnite z roko in odslovite vse slabo. Kaj se ni prelilo ze

in tudi tvoj, Peter Pangerc Pit - vdani Bog

5 soba 68

Krat.ek prl.spevek

treh obl~kah ekrana

njihovemu vplivu! Pray tako bi yam lahko ocital vasa

odmaknjenost, saj imam izkusnjo, kako

----"----

prevec nase krvi?« .

Vas

_

Vse od konca romantike brez kolateralne skode, vojaskega termina, za katerega iznajdbo so kakopak najbolj zasluzni Amerieani, ni vee pravega spopada. Splosno se je sicer populariziral sele med Vietnamsko

v resnici pa red in mir delajo na oddaljenih kriznih zariseih, tudi v Sloveniji politieni spopadi potekajo brez klasiene oborozitve, a z udarci pod pas. Prvo rundo dvoboja z Jankovieem je dobi! Jansa, ko ga je kljub nespornim poslovnim uspehom eliminiral z mesta

mi vse skupaj. Koliko ljudi zamenja zaporniSka postelja ali soba. Po drugi plati pa se je zanimivo N~~''-~{~t~ldruziti z ljudmi 0 katerih pisejo casopisi. Zanimiva je tudi druga plat zgodbe. Naj omenim primer: trenutno se tu nahaja eden od specialcev, ki so v Celovcu oropali banko. Zaradi njih je odstopil notranji minister Bizjak. Spoznal sem drugo plat. Bili so Ie lutke svojega nadrejenega, ki je pobegnil iz drzave. Ta svinjarija obsega vecji del policije, ne Ie specialne enote. Revezi sedaj posedajo po slovenskih priporih, se branijo z molkom in eakajo obsodbo, ki ne bo majhna. Smesno, da so toliko tvegali, saj je vecino plena pobasal glavni. Oni so sarno dobili informacije in izvrsevali naloge, sedaj pa imajo. Ura je ze 16.10. Marjetici sem moral risati po kuverti za eno Marlboro. Kriv sem sam, ker sem risal po Tinasjinem pismu in od takratsem moral risati tudi Patuljku in Kasimu. Tako sem nasel nov vir zaslu!ka. Cimrom risem po pismih, jim sestavljam pritozbe in pis em verze za zenske. :-~-:i-~:- ..-~--'-::{.:-~ V kantini je Stajerc dozivel manjse ponizanje. Cistil bo namesto Kasima, da si bo z zasluzkom (500 sit) kupil cigarete. Tudi Marjetica je brez cigaret in ni mi se znano, kako se bo znasel. Kolibriju pa bo to postal problem eez kaksen dan, saj je v prejsnjem paketu zacuda dobil vee kot eno skatlo cigaret. Sedaj born cakal na vecerjo in mislil na Tinasjo.

vojno. Pomeni pa nenamerno in nakljueno skodo na objektih, opremih ali ljudstvu, do katere je priSlo med vojasko akcijo zoper napadene sile in zmogljivosti sovraznika. Toda kolateralno skodo lahko dandanes ugotavljamo ze ob skoraj vsakem, pa naJ bo se tako banalnem politienem spopadu.

Tudi na slovenskih tleh, kjer v vojaski maniri napada in vlada premier Janez. Jansa. Kolateralna zrtev spopada s predsednikom drzave Janezom Drnovskom 0 novemu guvernerju Banke Slovenije so javno razgaljeni kandidati ter sam ugled domaee osrednje banene institucije. Nenamerna in nakljuena skoda spopada z zupanom Ljubljane Zoranom Jankovieem, katerega se je preko drzavnozborske veeine loti! z novim zakonom 0 financiranju obein, pa je zaradi izpada 45 mi!ijonov evrov iz mestnega proraeuna nizja kakovost zivljenja vseh prebivalcev Ljubljane. Ker pa naj bi bile v mirnodobnih drzavah vojaske eete v vojasnicah,

predsednika uprave najpogostejsega, ee ze ne najboljsega soseda. V drugi je velik come back z absolutno zmago na zupanskih . volitvah zabelezi! Zoran Jankovic. V se vedno trajajoei tretjipa je bi! za vzpenjajoeo se formo zupana poguben zakon 0 financiranju obein. Z vsakim udarcem belezimo tudi kolateralno skodo. Pa naj bodo to dobieki delniearjev, demokracija v mestnem svetu ali celo tako socialno obeutljive dejavnosti, kot je plaeevanje obveznega zdravstvenega zavarovanja za socialno ogrozene, financiranje

. programov za Zrtve nasi!ja, zasvojence in nenazadnje tudi za brezdomce.

Kdo bo zabeleZil dejansko zmago v tretji rundi aktualnega spopada med predsednikom vlade in zupanom prestolnice in kaksna bo konena ocena njene dejanske kolateralne skode, pa se ni pray jasno. Da lahko drzavnozborska koalicija na predlog vlade sprejme nov zakon 0 financiranju obein, je realpolitika. Da se ji je moe postaviti po robu, kazeta Zahteva za oceno ustavnosti zakona 0 financiranju obein in pred vlado javno razgaljena

Izhodisea Mestne obCine Ljubljana za pogajanja 0 Dogovoru 0 glavnem mestu.

Malo je sicer verjetno, da bi Vlada Zoranu Jankovieu vsa zahtevana dodatna sredstva za glavno mesto tudi dejansko odobrila. Toda letosnji mestni proraeun je v prvi vrsti pokril zgolj stroske dokumentacije najbolj visokoletecih projektov predvolilnega seznama sedanjega zupana, kar Ie pomeni, da se jim ta se ne namerava odreci . Reseni bi utegnili biti, ce bi zupanu knock out uspel v rundi - Drzavnozborske volitve 2008, saj bi bilo potem moe celo zakon o financiranju obein ponovno spremeniti. Toda do tega politienega spopada za primat v domaci strankokraciji bo se veliko tako udarcev kot nujne kolateralne skode.

I

I

>tJ U ::J

~ /17.J ;2 ~

Nadaljevanje sledi.

II marec 200711

']J:1'- '- 'lJ" .- .

r MARIBOR NAJ ZIVI! x Avtor x Srok Goran

n:.~.",;;" ..~ kolumna 2.del f•• !

Vsil Nekateri gasrce.· 1 'ka

vzet iz zamrzova Ul

in ga odtalit. Razmisljal sem, 0 cern bi yam v svoji

kolumni napisal tokrat. 0 sebi? Nima smisla. 0 nasih problemih? Tudi to nima smisla. V tej kolumni bom opisal, kako se tudi mi, ki .zivimo na »dnu«, znamo pray lepo zabavati. V petek, 9. februarja 2007, smo se kot vedno

po drugi uri zbrali v Magdalenskem

parku. Tam pac ponavadi parkiramo

po zakljucku na Karitas, potem pa se

razidemo. Popijemo nekaj kozarckov,

si zazelimo srecno pot in se razidemo.

Smo kot ena druzina. No, tega petka

smo popili malo vee, imeli smo razlog.

Praznovali smo rojstni dan.

Nas Dedek Mraz je napolnil 56 let .

Naj yam ga opisem.

Deda Mraz ima veliko bra do, velik trebuh in vedno je nasmejan in poln sal. Taksen je nas Joza. No, nisem preprican, da ima pravi Deda Mraz 135 kg, sem pa preprican, da je vedno nasmejan in poln sal. Zato mu jaz pravim Deda Mraz. Ko sem

dvorski norcki. No, ker pac ne morem iz svoje koze,

moram pripisat k temu praznovanju se nekaj pametnih besed, namenjenih vsem brezdomcem in vsem bralcem tega casopisa. Lahko se imamo tudi sicer zelo fajn, a ko se sprostimo, se eden drugemu nasmejimo. Tako

lazje! Ajde!

soncen in bralkam in

""JA. 7.. tJ I \ f1 ~ l.- iAlL. \J&I\JTI LA TOR I DA 'Bf . P'IH'AL TO'Pt...o IN

Ji(.At0 ~ I, "PA TO NA1l·~r};fL1

'JeNTl u:>tTfO(l Sf D£lCNAl-. ~(PT f EJ.J (Z4 lASE") 1 13,r tl?JJ ~~ fJA A~Mv~· TDe>. . . ~J

nfL2Lo I V". . . ~ H~ !JE.. t~d 'Z £5 LO f'~

Mo;iTOM.

II mar

in foto x Bostjan Cvetic

NA OBISKUV MARIBORSKI AMBULANTI Maribor, 7.2.2007

Pogovarjali sma se z zdravnicaprostovoljko dr. lelko Polh, enG izmed trenutno petnajstih zdravnikov in zdravnic, ki aktivno sodelujejo v nasi Ambulanti za osebe brez obveznega zdravstvenega zavarovanja s pripadajoco . svetovalno sluzbo v Maribmu, ki deluje na Strossmayerjevi ulici 15.

KAJ VAS JE PRITEGNILO, NAVDIHNILO, DA SODELUJETE V NASI AMBULANTI KOT ZDRAVNICA PROSTOVOLJKA?

- Pri svojem poklicnem delu se zal srecujem z ljudmi, torej s populacijo, ki je social no ogrozena ter se posledicno spopada z razlicnimi tovrstnimi . nevsecnostmi. In prav zaradi tega sem se odlocila, da pomagam sirsemu krogu ljudi tudi skozi svoje prostovoljno udejstvovanje v Ambulanti za osebe brez obveznega zciravstvenega zavarovanja s pripadajoco svetovalno sluzbo Maribor.

KAKO VIDITE DOSEDANJI RAZVOJ

MARIBORSKE AMBULANTE IN KAJ

BI BILO SE POTREBNO POSTORITI?

- Statisticna slika in frekvenca pacientov v preteklem letu 2006 prav gotovo v celoti potrjujeta pravilnost odlocitve, da je tovrstna ambulanta v mestu Maribor bila potrebna. To pa jasno kaze na potrebo za delovanje tudi naprej. Kar se tice vizije in pogleda v prihodnost, upam, da bomo ze sedaj, . torej nekje v pomladnih mesecih, res iii problem povezan z aparatom za krvno analizo, ki nam je nekako ze obljubljen. Kasneje pa bi morda veljalo se razmisliti tudi 0 aparatu za EKG, kar bi nekako celostno zaokrozilo ponudbo Ambulante v smislu tovrstne problematike. Morda bi bilo potrebno razmisliti se 0 tretjem dnevu v tednu s prisotnostjo

. zdravnika. 0 tern smo se ze veckrat pogovarjali, a najprej bi bilo potrebno se make stevilcno okrepiti kadrovsko ekipo. Up am, da nam bo to v doglednem casu tudi uspelo.

KAKO GLEDATE NA PACIENTE,

KI PRIHAJAJO K VAM, MISLIM

PREDVSEM LJUDI, KI IMAJO

RAZLICNE BREZDOMSKE, TOREJ

NASTANITVENE PROBLEME?

- Moram reci, da je velika vecina teh ljudi prijaznih, celo prisrcnih, zal pa vsi na nek nacin nosijo pecat svoje socialne stiske s seboj. In to zna biti kar precejsnja teza'

Sicer pa so zal njihova pricakovanja dostikrat mnogo vecja, kot je lahko nasa pomoc. Vseeno menim, da lahko ze s preprosto lepo besedo in razumevanjem ter ustreznim posluhom za njihovo stisko storimo kar precej.

KAJ SO GIAVNE ZDRAVSTVENE INDIKACIJE BREZDOMSKE POPULACIJE, KI PRIHAJA V AMBULANTO?

- Najveckrat se v naso Ambulanto zatekajo pacienti, ki imajorazlicne pSihosomatske bolezni, nadalje infekcijske bolezni, razlicne bolezni kardiovaskularnega sistema, tudi tezave z zobmi so kar pogoste.

SE VPRASANJE ZA KONEC. CE VAS NEKJE NA UUCI OGOVORI KDO, RECIMO BREZDOMEC, DA MU ODSTOPITE, PODARITE KAKSEN TOLAR, OZIROMA SEDAJ CENT ALI EVRO, KAKO RAVNATE?

- Vecinoma kaj podarim, vedno pa tudi ne ... Moram pa reci, da tudi v primeru, da ne podarim, opazam v zadnjem casu razliko v vedenju teh ljudi, tako da sem kar prijetno presenecena. Pa tudi stari pregovor se vedno velja, da lepa beseda lepo besedo najde.

Hvala za vas cas in pogovor f

II m ille( 1.007//

... Avtor x Matejka

2. del

Bliza se konec januarja, v decembru roko pa jo je zahaklala s prstom v je drugaee zelo prijetna. Na momente me se je marsikaj dogajalo. Velikokrat lienico kot trnek ribo. V tern trenutku spominja na mojo sestro, s katero se sicer se vprasam - sem v norisnici je vstala Skorpia in ju je hotela dati ne razumem najbolje, ampak nima veze. ali v zaporu? Zgodilo se je nekaj narazen. Obe sta se drli naj ju pusti, Pomembno je, da se razumem s punco, s sprememb, uspelo nam je spraviti zato se je usedla nazaj. Malo sta se katero zivim v sobi 24 ur. In moram priznati, Meli iz sobe, saj je naredila kar pomirili in Dvojeica je odsla proti svoji da v tej zasedbi ohranjamo pozitivno energijo nekaj neumnosti. Med drugim nam postelji, Meli pa kot ris iz zasede hop v sobi in veselo, nasmejano in dobro vzdusje . je vsem grozila, da bomo se videle, nanjo. Zgrabila jo je in vrgla z ene Prisla je se Sara - to je narkomanka, ki jo kaj je to Cigan in kaj Cigani znajo in strani sobe na drugo stran, v omare. poznam od zunaj (prav tako tudi ostale). No, lahko naredijo. Tisti dan, ko je imela V tistem trenutku sva vstali se jaz in z njo so bili od zaeetka problemi, pa je dobila neko sodisee, se ji je totalno zmesalo. liva. Sarna sem prijela Meli za vrat par lekcij in pa uene ure 0 nasem sobnem Iskala je hlaee, ki naj bi jih oblekla in in jo porinila k sebi, liva pa Dvojeico redu, ki je za vse v sobi zelo pomemben, ee ker se je tako grdo zredila, seveda ni in sele takrat se je konealo. Usedli hoeemo, da se ne pokoljemo med sabo. Ko bilo nobenih, ki bi jih lahko spravila sta se vsaka na svojo stran, obe smo je Sara vstopila v naso sobo, si iz vsakega nase. V obupu je brskala po omari umirili, aMeli kot da ne razume. Se kota zaslisal: "0 sit, pa ne v naso sobol in premetavala tistih par cunjic, vedno ji ni bilo dovolj, kajti na vsak Sarno nje nel " Kdo bo to poslusal? Kdo zraven pa preklinjala in spuseala naein je hotela izsiliti livine hlaee. bo to prenasal? PriSla je vsa prestrasena eudne zvoke. liva, Skorpio, DvojCica, Zopet je vstala, stekla do omare, in zmedena. Dodelile smo ji edino posteljo P. in jaz smo sedele na postelji in jo zgrabila ziletko, sla v kopalnico in se v kotu, na samem. Gledala inopazovala namenoma ignorirale, saj ji nobena zaeela rezati, zraven pa je predirljivo . sem jo iz vseh strani. Zastrmela sem se v ni zelela vee pomagati, ker je vsakie, vreseala. Zopet sva s Skorpijo stekli do njene rahlo izbuljene oei, ki jih je odpirala ' ko si naredil kaj zanjo ali ji kakorkoli kopalnice, ona ji je zbila ziletko iz roke in zapirala kot plastiena puneka. Hitele pomagal, ze eez par ur pokazala in jo porinila iz kopalnice, sarna pa sem smo jo sprasevati zakaj je padla in kako svojo hvaleznost in sicer tako, da ziletko pobrala in jo skrila . Nekdo je to. Kot da bi bilo to tako eudno in Ie zakaj je napadla najsibkejsi elen v sobi. In poklical paznice in dozivele smo nov je njena delodajalka zunaj . Poskusala se tako je bilo tudi ta veeer. Najprej je sok. Ko je paznica vstopila in zagledala je odloeiti na katero vprasanje bo najprej vprasala liv~, ee bi ji posodila svoje Melijino krvavo roko, je hladno odgovorila in zaeela je buljiti v vsako hlaee, ker pa je imela ta dan tudi vprasala: "Kdo ji je pa to naredil?" posebej . Kasneje je objasnila, da ima sarna sodiSee, ji je lepo povedala, da "Prosim, kaj pa govorite? Sarna se je slabo koncentracijo, saj so jo punce ob ne more, saj sarna pray tako nima kaj rezala in to zaradi hlae l" vprasanjih hotele tudi utisati in vsaka obleei in se je obrnila vstran. Meli Paznica je Ie hladno odgovorila: njena beseda nas je spravljala ob zivce. je Ie jezno pihnila: "Saj je v redu, ne " Drugie pa jo pustite in nas poklieite." Bila je fantovsko 0 bleeena in na kratko rabiS! Sploh ne born nikamor slaY' Povile so ji roko in jo zaprle nazaj v postrizena. Ne vern zakaj smo bile yse V istem hipu je ze zaeela tuliti kot sobo. Takrat se mi je zasmilila in vsem tako jezne nanjo.

I pokvarjena sirena (njeno razpolozenje ostalim pray tako. Pomirile smo jo in " Nehaj! " sem ji ukazala in poskusala niha iz ene skrajnostiv drugo). Stekla jo zaeele pregovarjati, da naj poskusi pozreti yes ta bes, ki se je v meni je do om are in pograbila trenirko: natakniti hlaee, da jih bomo raztegnile nenormalno hitro kopiCil. Raje sem se " Poglejte, poglejte! Ne morem iti v itd. In res, oblekla je hlaee, ki ji jih je obrnila vstran in pihnila: "Too much!" trenirki!" Ko smo se vse Ie nasmehnile podaril njen fa nt, ker pa jih ni mogla eez nekaj momentov sem se zopet in zaeele govoriti 0 drugih stvareh, zapreti, sem ji morala tlaCiti trebuh obrnila k njej, da bi videla koga je je bila to Ie kaplja eez rob. Napadla je noter. Lahko si predstavljate koliko nagovarjala, pa mislim, da se sarna ni DvojCico, najprej verbalno, in ker ji ta smeha in noreevanja je to povzroeilo. vedela. Vsakie, ko jo je kdo kaj vprasal, ni ostala dolzna, je pograbila tri-delno Naslednji dan sem vstala ob 6h zjutraj je Ie molCala in srepo buljila vanj. To pusCico, polnosvinenikov in barvic, z in ponovila vajo. Celo paznica je je zopet zbudilo jezo v meni: "Joj, jaz mize in jo zabrisala Dvojeici v glavo. bruhnila v smeh in se skrila za vrata. te born razbila! Tiho bodi! Si slisala? Dvojeica se je dvignila iz postelje in jo eez par dni je Meli na svojo zeljo in Odgovori!" vprasala, ee je normalna. Meli pa se z naso spodbudo odsla v drugo sobo Krasno, make pomislim in sodee po je vsa besna zapodila vanjo in zaeel se k drugi punci, vendar se je tudi z njenem obnasanju si je oeitno zelela je pretep. Lahko si predstavljate 100 njo skregala, tako da je zdaj sarna v pray batin. Sarna sem stavila vse upe kg proti 53kg! Valjali sta se po postelji dvoposteljni sobi. K nam pa sta prisli na to, da jo bo cas spravil k pameti in in udarjali druga po drugi. Meli ji je dye novi punci, neka 33-letnica, ki da se bo slej ko prej unesla. Ponoei zarinila nohte ene roke v vrat, z drugo Chvala bogu sem sarna spala) je uboga

// man~c 2007//

I

reva bruhala in zraven pobruhala celo kopalnico. Ko mi je zjutraj moja Skorpia to povedala, sem zopet znorela in ostale prav tako. Enoglasno smo se zadrle: "Pri tej prici vstani in pocisti kopalnico. SliSiS, Sara l? Ta moment l " Pocasi se je dvignila in posmrkala kot da bi zelela, da slisimo kako hudo ji je in kako hudo je, ko celo noc bediS, a njeno smrkanje se ni dotaknilo nobene. Se enkrat: "Saraaa takooooj!" Vstala je in z drsajocimi koraki krenila proti kopalnici, vstopila in zacela cistiti. Slisale smo glasno stokanje. Vse skupaj je razmazala in seveda nobena ni bila zadovoljna. Ko smo ji ukazale, da pomije se enkrat, je zacela samopomilovalno: "Spati nisem mogla, vse me boli in 'zdaj od vsega hudega se bruham, ve pa me ne razumete l " "Pocisti!"smo ji znova ukazale. "Vse smo bile nakrizirane in ti nisi nobena prekleta izjema, pocisti svoje kozlanje!" -Razprtih od je strmela v nas in na koncu sta se je usmililiSkorpia in Dvojcica ter scistili kopalnico tako kot je treba. Tako je minilo nekaj dni in smo se navadile druga na drugo, Ie P. je ne prenese, kljub temu da se trudi, ne najdeta skupnega jezika. Sarna sem jo sprejela tako kot je, sajdam vsakemu moznost in tudi njej sem jo dala. Dokazala mi je, da jepravzaprav dobra oseba. Malo drugacna, vendar dobrega srca, rada pomaga, klepeta in veliko pise. Pred kratkim pa je mir skalila se P. - clanica te sobe, s katero ne najdem skupnega jezika, saj punci pamet toRe v minus. IQ ima -500. Uboga reva, ne vern, kako bo prezivela zapor s to pametjo! Ni nam lahko, kaj hujsega pa tudi ne, ce odvzamemo naso svobodo. P. je zadnjic dobila 1,5 leta, Dvojcica 1,6 leta + 8 mesecev. Ziva ima sodiSce cez 1 ted en, Skorpia ravno tako. Sarna pa imam se natanko 7 mesecev do izteka svoje kazni in dci prihoda v preljubo svobodo.

)

..... ....KOMA] CAKA M''''

-. \

.\ \

~\ ') \: .

'~ r",

.-. ' .• -110. .--.••

".~ ..,~ t.,.,

-,

// nldreC 2007//

Delo s cestni otroki v goml

besedilo in fotografije x Alenka Zelenc

(6.del

13. februar 2006, Goma -Enkrat shegeji lovijo lopove krav....

To jutro na jutranjem porocanju dogodkov preteklega dneva in programiranja dela v nasem centru za ulicne otroke noeni vzgojitelj poroea novice z ulice, podane po . kljub nasi evropski oceni 0 razsirjenosti otrocih z ulice (shegeji), ki so se ranD zatekli k nam po pretekh naporni noei. V mestu Goma so se ponoci dogajale zanimive stvari. Vee "druzin" ulienih otrok se zdruzi v ak

cijo aretacije ukradenih krav iz klavnice Kituku predmestja Keshero ob jezeru Kivu. Lopovi so bili moski v civilu. Mukanje erede krav pritegne pozornost bud nih shegejev, ki tavajo po mestu iscoc "quelque chose" (necesa); denarja, predmetov, hrane, omam- . proti bivanju v mestu Gomi, kjer naj bi bilo nih sredstev. Hitro se med seboj informirajo, grupirajo in se pripravijo na napad kravjih lopovov. To ni bilotezko, saj zivijo vsak trenutek v pripravljenosti na premik, akcijo, beg. Zgodba spominja na case kavbojev. Bilo jih je okrog petdeset shegejev in nekaj odraslih kravjih lopovov, stevila krav se ne spomnim. Shegeji napadejo lopove, jih spodijo ter ulovijo lepo rejene in gojene krave. Ta cas pride na kraj dogajanja ze lastnik teh krav iz mesnice Kituku, namenjenih za oni svet in poplaea shegeje s sto ali dvesto dolarji. Plemenito dejanje shegejev se hitro razglasi po sivem (iavinem) mestu

, II marec 200711

zivljenje lazje, hrana cenejsa, vec moznosti za izobrazevanje, delo. A vsi ti veliki upi otrok 0 raju v Gomi padejo na realna tla ulice. Pristanejo na vsakdanjik maibobotov, otrok z ulice v fazi navajanja za zivljenje na ulici. Skozi mocne rituale iniciacij v skupine shegejev otrok menja svoj vrednostni sistern dobljenih socializacijskih vzorcev. Za vstop v ulieno skupino mladih z ulic Gome je potrebno izpolniti kar nekaj pogojev; viSina placila za vstop v skupino shegejev v dolarjih ali kongoskih frankih, marihuani, cigaretih ali zganem alkoholu (Chief, Simba,

revscine in bede. v tern mejnem mestu, je tukaj znano kot trgovsko agrikulturno mesto, kjer je zivljenje veliko lazje kot v njeni okolici, v bliznjemu Bukawu na juzni

strani jezera Kivu in v preostalih notranjih podezelskih gorskih delih province Nord Kivu. Veliko otrok zbezi bedi in fizicni nevarnosti v vaseh v notranjosti (zaradi ropov 5 strani oborozenih vojakov in vojn)

velikih kontrastov v anarhieni drzavi.

... drugic pa so sami lopovi ... Po drugi, zal pogostejsi strani, pa she

geji poosebljajo vlogo lopovov. Mesto Goma,

Whiskey) je odvisna od starosti otroka in od njegove osebne zivljenjske situacije. Slednja predstavlja nujnost zateka otroka v to skupino, ali je otrok v druzbeni nevarnosti, pred cern bezi. V osebno zivljenjsko situacijo otroka ob iskanju vstopa v ulicno skupino je pomembna tudi njegova morebitna preziveta izkusnja na ulici. Kaksen sloves si je v tej morebitni izkusnji maibobota ali shegeja pridobil? Ali ima dolgove do katerih izmed nas? Ti dolgovi med mladimi so eden izmed najveejih strahov otrok z ulic. Kaj ce me dobi kolega z ulice in jaz se vedno nimam denarja, da mu povrnem dolgove? Slednja dolgovanja povzroeajo hude nemire, pretepe, bege iz domov za ulicne otroke, nasilne

kraje. Strah pred biti maseevan s strani iz~ terjevalca dolgov jemocnejsi nad vsemi drugimi osnovnimi potrebami otroka.

Kraje s strani mladoletnih shegejev po veeini niso nasilne. S spretnostjo "dveh prstov" (fr. deux doigts) kazalca in sredinca desne roke neopazno izmaknejo vse mozne predmete, ki jih lahko uporabijo za konzumacijo ali preprodajo. Tako imenovana "bronza" (bron) v kljucavnicah, kljucih, zicah se dobro in hitro preprodaja, kar nekaj dolarjev za enD kilo brona. Naj yam za lazjo predstavo povem, da je en dan dela v Gomi pIacan od enega do dveh dolarjev. Nedavno so mi izginile ko

Jeep. domu)

yam

vinske znamke na sluzbenem avtomobilu Toyota Nek interni (biva v fant iz nasega prehodnega centra se ponudi: "A grem iskat druge kovinske oznake v mesto?" Naein bi bil seveda isti, kraja le-teh iz drugih Toyot. Nekaj krat tedensko se okrog trznice rib zbira skupina shegejev, ki caka na priloznost kraje suhlh ali svezih rib. Ce dovolj hitro utece, ostane njegova. Ob tern obieajno trgovke glasno krieijo "mwizi" (iopov) in skupina mimoidocih priene teei za lopoYom. Medtem se ostali shegeji organizirajo in panieno situacijo trgovk izkoristijo za ponovne kraje. Za varnost trznice je zadolzen policaj, ki ga do danes se nisem opazila v nealko

I holiziranem stanju. Pogosto se dogovori 5

shegeji, da si ukradeni dobicek razdelijo, in on jih seveda ob tern ne izda. Nekako tako poteka tudi vse funkcioniranje drzave Congo. Metoda vladanja je korupcija. Metoda

prezivetja malih Ijudi pa "debrouillez vous" (znajdite se). In tako se vsak po svoje znajde v anarhicnem bivalnem okolju...

Zraven trznice rib je glavna trznica

Virunga z vsemi moznimi predmeti, od hrane, oblek do tehnicnih stvari. Ob jutrih, ko trgovke na lesenih pokritih odrih odpirajo "Ies ballons des habits" (stevilne obleke, stlacene in zavite v polivinil), okrog njih

krozijo otroei iscoc priloznosti za krajo padlih oblek. Ta trenutek je okrog prodajalk ob

lek polno kupcev, saj je ob tern casu nakup cenejsi. Otroci z ulice (I 'enfant de la rue), ki zivijo na ulici ali otroci, ki Ie prezivijo dan na ulici, spijo pri svoji druzini (I'enfant dans la rue), previdno krozijo okrog potencialnih tock za krajo.

In dan za dnem se zgodbe otrok z ulic

ponavUajo. Otroci na ulici (I'enfant dans la rue) so obicajno poslani s strani starsev,

skrbnikov, naj gredo delat na ulico in zvecer kaj prinesejo za v lonec. Nosijo tovor kupcem, cistijo avtomobile, prodajajo bombone, drobne jedi, pobirajo prazne steklenice fante in jih preprodajajo :i:a 150 frankov

0$ je 550 Fe). Vcasih pa ti

~~-

otroci tudi kaj izmaknejo, ce je Ie priloznost

ponujena in spretnost pridobUena. Tako ali tako stevilni prebivalci Conga "premescajo" (kradejo) predmete drugih z miselnostjo, saj vsi to pocnejo, tudi tisti na vladi.

Okrasti belca pa je vrhunec uspeha. On ima itak ze prevec vsega, bela barvo koze brez

dvoma in premisleka enacijo z

bogastvom. Slednja dogma je zasidrana v miselnosti vseh in

vseskozi od pricetka kolonizaeije. Opa

zovanje odnosa domacinov do belcev

ponuja depresijo in obup, saj ni opaziti minimalnega upanja, dabo kdaj kaj drugace. Tukajsnja miselnost 0 belcih se reproducira skozi generacije in generacije, marne ucijo ze male otroke prosjaciti be Ice

v vseh jezikih, ki so jih kdaj slisale pri belcih, ceprav same ne govorijo drugega kot kiswahili: "Donne moi Ie biscuit!" "Donne moi mon argent l " "Give me bombon!"...

("Daj mi biskvit!" "Daj mi moj denar!" "Daj mi bombon!") v agresivnem nadleznem

"fehtaskem" ponavUajocem tonu papige, ki Ie ponavlja iz dneva v dan enG in isto, ne da

bi se kdaj vprasala, Ie zakaj to pocnem!

A kraje s strani polnoletnih shegejev postajajo ne Ie nadlezne, ampak tudi nevarne za zivljenje.

.. .se nadaijuje...

// mdre( 2007//

Avtorica x Luna Jurancic Sribar x foto x Borut (erne

d agi braIci, predSpostovane. ~raIkd r dvidorna treh delov varni je prv'f'z:;~stfc~e nadaIjeva!1ke(hznanstveno a. na resnienih deJstvl

bki deIorn9 kaZlrai ne bo vee tako . ogoce rna u ~n~nstvenofantastiena.

»Torej ...« »Kaj torej?« »Khm . .Torej .. . , nerad yam ugovarjam.« »Potem pa ni treba.« »Vseeno bi si dovolil blago opazko ... « »Verjamem, da bi si,« se ni zmedla drobna temnolaska z velikimi cokoladno rjavimi ocmi, ki je sedela na celu mize. Sedeli so v ogromni beli sobi za podolgovato hrastovo mizo. Prostor je bil brez oken, namesto tega je bila ena stran zastekljena z neprebojnim steklom. Bilo jihje sedem. Takoj je bilo jasno, da ima temnolaska na celu glavno besedo. Vsi ostali udelezenci so se plaho in s spostovanjem ozirali proti njej. Okanti ni bila stara. Mlada, ampak nihce ni vedel natancno koliko. »Sedemintrideset minimum, « je zatrjevala sarna . Premladih vodij niso nikoli spostovali, zato si je dodala nekaj let, daji ne bi mogli oCitati pomanjkanja zivljenjske modrosti. Poleg nje, na desni, je sedel moski z brezhibno vranje crno pricesko, Rimando. Socialekonomist izredno analiticnega uma. Kadar je imela Okanti slab dan, je navadno krivila moske, pa .ce so bili za to krivi ali pa tudi ne. Rimando je bil v takih dnevih prirocna Zrtev. »Custveni debil, « je rekla in vsi so vedeli, koga misli, sarno Rimando ne. Kako le,ce je se med danasnjo izredno sejo vecino cas a buljil v svoj prenosni racunalnik. Levo od Okanti je sedela Ajsa, kodrasta rdecelaska z zaobljeno postavo. Z dolgimi krvavo rdecimi nohti je vsake toliko zacela zivcno bobnati po mizi, dokler

II marec 200711

je ni doletel Okantijin svareci pogled. Ajsa je bila strastna bojevnica za pravice zivali. Bila je ideoloska voditeljica radikalnega krila Zivalsko osvobodilne fronte, ki se v boju za pravicno stvar ni branila up,orabe teroristicnih metod. Poleg nje je sedel suh moski s temnimi kolobarji pod ocmi in zalostnim, skorajda preplasenim pogledom, ki je nekaj minut nazaj izvedel precej neuspesen poskus ugovarjanja voditeljici. Oro, strokovnjak za okolje, naravonorolog, so ga nazivali, kadar ga ni bilo v blizini. Tudi on je naceloval skupini s precej radikalnimi nazori.- ekoteroristom. Nasproti njega je sedela in zivcno srebala kayo iz porcelanaste skodelice Katrinka - vrhovna varuhinja elovekovih pravic. Naceloma je imela !judi rada, kar tudi pritice njenemu poklicu. Edini, ki ga zivega ni mogla prenesti, pa je bi! clovek sedec nasproti nje. Oro in Katrinka sta si bila neprestano v laseh. Okoljevarstvenikova glavna teza je namrec temeljila na popolni in dokoncni eliminaciji cloveske rase v imenu varovanja narave. Le tako obstaJa kancek moznosti, da zemlja prezivi. Za Katrinkin poklic paje bila cloveska rasa kljucnega pomena. Brez \judi zanjo ni bilo vee dela. Poleg Katrinke se je s komolci naslanjal na mizo na prvi pogled rahlo zdolgocasen moski, srednjih let, lepo urejen, brez kakrsnihkoli vpadljivih lastnosti. Politicni antr6polog po imenu Ajpes, specializiran za podrocje druzbenih gibanj. Cisto na koncu mize pa je sedel mlad moski, ki je deloval precej ziveno, skorajda nevroticno. Nikakor ni mogel sedeti na miru. Nekaj casa je tresel z no go ali selestel s papirji, ki jih je imel pred sabo. Vsake toliko casa mu je na tla padel svincnik, vstal je, ga pobral, se pretegnil in se spet usedel. In potem spet od zacetka.

Klicali so ga Ferdinand, zadolzen pa je bil za pisanje zapisnika. Za dolgo masivno mizo so bili zbrani vrhunski strokovnjaki z razlicnih podrocji. Le pri voditeljici Okanti ni bilo mogoce . govoriti 0 kaksni posebni specializiranosti. Ona je imela nekaj drugega. Nekaj kar pritice vsem pravim voditeljem. Karizmo. Poleg tega je imela vrhunsko sposobnost hitrega misljenja in povezovanja stvari. Povrh vsega, in najbrz je bilo to tudi odlocilno za njen voditeljski polozaj, je znala izjemno glasno vrescati, kadar je izgubila zivce. Tako so vsi skrbno pazili, da je ne bi prevec izzivali. Drugace pa

. je delovala povsem hladno in umirjeno, govorila je z blagim glasom in se vsakic, ko·je poudarila kaj pomembnega, za nekaj sekund ustavila . Dajala je vtis povsem prizemljenega, realisticnega cloveka, ki Ie redko izgubi kontrolo nad sabo. V resnici je bila od cele druscine mogocnezev pray Okanti tista z najbolj ekstremnimi nazori. 510 je za tretje po-ureditveno zborovanje. Tretje zato, ker sta bila prvo in drugo neuspesna. Tudi na danasnjem ni kazalo kaj bolje, saj se je zataknilo ze pri naslovu. Tema zborovanja je bila, kot je predlozila Okanti, ideoloska vzpostavitev novega svetovnegazivalskonaravovarovalnega sistema. Ekonomist Rimando je prvic dvignil glavo iznad svojega racunalnika in zivcno udaril ob tla, ker on lahko tudi odide, ce ga ni zraven niti pri naslovu. Zapisnikar je potiho zaklel in zacel ze tretjic siliti svincnik, katerega konica se je odlomila, ko je ihtavo precrtaval besede. Rimando je s povzdignjenim, rahlo piskajocim glasom izrecno zahteval, da se tudi njega vkljuci v vzpostavljanje novega ideoloskega sistema, ker ekonomskega reda pac ne kaze zanemarjati. Ob eliminaciji starega ekonomskega sistema je nujno potrebno poskrbeti za novega. )[n brez mene vsekakor ne gre,« je poudaril in z blescecimi oemi nadaljeval : ))Borbo je treba zaeeti pri dnu, v najnizjih, najbolj zapostavljenih sferah druzbe.« Pa ni mogel nada\jevati, ker mu je v besedo vskocil antropolog, specializiran za podrocje druzbenih gibanj: »)Poslusaj Rimando, naj te popravim ze pri tvojih zaeetnih sklepanjih. Zgodovina vstaj, se pravi uporov od spodaj, stevilnih zatiranih proti malostevilnim mogocnikom, je stara kakor elovestvo. Nekaj redkih uporov je

. bilo zmagovitih, veliko jih je bilo zatrtih ze takoj na zacetku . V vsakem primeru in to zatrjujem z gotovostjo,« je pomenljivo poudaril antropolog: »Iahko opazimo, da na celu gibanja nikoli niso najbolj zatirani posamezniki. Ravno nasprotno, revolucije

v

ilustracija x T'Jasa- Zurga-~.«X>V»~

oonavadi vodijo neustrasni in drzni o

';elikodusnosti ali pa iz ambicioznosti.

Cepra imajo osebno moinost , da iivijo

varno in mirno, mogoce celo privilegiranO

zivljenje. 1 voditelj mora biti ucinkovit,

imeti mora moralno in fizicno moc; ce

zatiranje doseie ie zelo visoko stopnjb

pa unici tako eno kot drugo 1.(( »Ie Marx

. je vedel.(( je nadaljeval antropolog. »Ves

, oditelii, ki " po"n,i v boini

m'''' i, _

mist kaj/( se je namrdnil socialekono ,

»Marx je passe, konec, pod rUso in praYen

takO njegove ideje. Marx, ni bilsposob ti

preiivljati niti samega sebe, zato pus njeg in Taje povej bistvO.(( »Ja,(( se ni

apustil motiti antropcilog·. »ie on je vedel,

da izcrpani ljudje ne izvajajo revolucij v

resnicnem svetu, pac pa Ie v svetu fl\ma

ali literature. Vse revolucije, tiste, ki vine

so preusmerile tok svetovne zgodo in tiste neznatne, so vodili ljudje, ki SO

dobro poznali zatiranje, vendar ne na

lastni koii.(( Rimando je pocakal. da je antropolog i povedal do konca potem je zavil z ocm : liCe bi blagovolil poslusati, kar sem hotel povedati. bi ugotovil. da misliva zelo podobno. Kot sem ie reke\. .. razvoj je eni treba zaceti od spodaj. Kar ne pom , da se morajo najbolj zapostavljeni sami prebiti naprej. Naj yam predstavim 2 idejo sistema mikrokreditiranja , ki yam bo pokazala, da se ekonomija in skrb za ljudi sploh ne izkljucujeta. Torej, sistem mikrokreditiranja bi najbolj revnim slojem prebivalstva omogocal.e da se spravijo iz najhujse revsCin . Z ocili odobritvijo majhnih kreditov bi omog e ljudem, da se postavijO spet na nog , se ekonomsko osamosvojijo. Banke va1e za mikrokreditiranje ne bi zahte nobenih porostev, tudi obrestn

e mere

bi bile nizke, da bi bili revni, ko bi se postavili na noge, sposobni kredit vrniti, brez da bi spet pristali na dnu. Revseina naredi ljudi apatiene, videti je, da sploh niso vee za interesirani, da bi kaj ukrenili. Ampak jaz mislim, da potrebujejO Cisto majekeno upanja, eno mikrokreditno priloinost, da si ustvarijo zivljenje, ki ga je vredno iiveti.(( »Ampak revni \judje niso kreditno sposobni!« se je obregni\ Oro, okoljevarstvenik. »Naj yam razl . V vseh svojih \etih dela kot ozimsocialekonomist sem prisel do spoznanja, da revsCina nikakor ni osebni problem zaradi lenobe in nesposobnost i. ampak a strukturni problem pomanjkanja kapital . Mnog nikoli niso dobili niH na1manjse

i priloznosti, ali pa jim je bila ta ie takoj vzeta. Ie majhna financna spodbuda, bi marsikoga potegnila iz najhujsega.((

Nadaljevanje sledi.

.

_ ===~ Po,I,d "'''0'

lOsnovap . antropologove misliotoplJeni in reseni. Studi h povzeta po: Primo Levi

str. 129 130 a umamtatis LJ'ubl' ' , . ' Jana 2003,

,~'" ,",0 ko' .b"W ,~oth. "i,gM b,," G'''''''" 'm podi"ollom, ,.",,,m ,,",k.m, ,II tem ,.", ~hc~' "b,,'h pOI""~ '0""" o"k, ob"~"' m,re

"hojol " ,,,m '", d"tI"', b' " I.hko odln'1I ~ b,"" k,,'''o '" ,,,", ",,,eo ,,,"""" V70

I,,'h '"i'OI'''o ,tol"i' 0' mo," "re,I""" o".ti'io" ,,,,,tloe ,.",I.d". '" ~o",,' ,koOom'i'

i' , ,"oi,m' ,to",ob ,o,,,to obi"~.I """' ",' '" 0,.",,·1 Ioko 9"b'"i'''' ,",0illod'i·leI ,

,reb"O'm' ob'~,m' li,d ,m ,re,,,toi'io, d. b' " "m' ",bill " "",tine T'to " i' rodll. ;d'i' ° ,,,,,,,,'to' b"ke, kI bI ,~o'm °m"9 '"I. "'i,m ""iho'h ,o"ill ob ,..,"o'h ob,,~olh m'"h let'0 T,76 i' ","'0",11 "'k'" m.i " b"ko G"m"n, kI i' do ",III", I,,, 2005 odob'" mllrok",lIte ,

h,,"'"' ,et'h mll,,,d .m""kI h dol"i~ ,,,k' d'" ,owill• o*~",i"m' ,Ioi' ,reb'''''''"' li"",m b'" f'noo,oe ",,,,,, 1m. ",i' mlll;oO'" p"wl''''i,m.k~, od "9' 97 od,to"'" 'eo,k, kI 'm'iO ,,,,""00.

tek

' b"9 ",,,kI d,,!h' " "",,, ,,10 m.lo mo'''''1. Sk"bk, "". p"d""'" ,od. , d. i' bll°b"kI10''''mi,,'h ", 99 od""tk~ ,o"ill, JnO""" ;d'i' i' med" m dobll. ,,,nem,,,.I,, "','

' "' "k. wdno ""i""', ob,,,II, kI i'h10' 60 d,to",h , ",wi' t, ""," ?",oi'" ""''' ""II, i' ~ ~","'''ojo, w olti' od 1I,,'h, kI i'hi' doloi'li. "I,d., Powi·io I, mOh", kol"'"' d " "i', , d""oli,

d. w p",,,6 " "",,,", ,.d" no d",b,oo d "" D"~ 'm' "'"k' "" ko' d", IIw' ,od",,'e, kI

11

delujejo v 70 tisoc vaseh po vsem Bangladesu.

-

Avtor x Jon Aramis

na se med zvezdami pestovala,

misli v utrinke vezala.

Ko si cistost

v trenutku svetu dala,

se nekoc bos

pocasno plesala

.obrnjene roke

cez obraz tvoj

bos sebe izplesala,

padajo nate

mavricne iskre.

Ko · si

med nedotakljive

izbrana,

odklepam vsa vrata,

.ko si med nedotakljive izbrana

odklepam vsa vrata

v tej sekundi

prihajajoce zmage

Odpajcevinila so se prva vrata,

skrivnost je odlocnost

posijalo je

inskozi popek vstopilo,

moe poiskrilo.

Brez utripa vek

odkleparn druga vrata,

socutje je odprlo veselje

na pol na nebu

in na zemljo

je obraz in zaupanje.

zdaj je vecer'

ob soju svec

odpiram tretja vrata

ti ' energija cuvarke.

Razsvetlilo se je

in izza vrat pokazalo

sedem nasmehov

cistih misli,

varovanje na daljavo

materialno telo

postaja svetlobno.

Od sedmih zapecatenih

cetrta vrata

in tvoj obraz

nedolznost se v izrazu skriva

v ljubezen spreminja

vse osvobaja,

ko se je vesolje odprlo

vse zasijalo

v zlat svet se odprlo.

koncno resnica,

na celu tretjega ocesa

peruti atomskih angelov

svetlobno za mir vzplapolalo,

stiri skrivnosti odpecateno

5 pesmijo najcistejsih

osvobojeno

v venec kitic spleteno

sedemstosedeminsedemdeset

tisoc svetlobno.

Peta vrata,

nasla si to,

kar si iskala,

kar se je skrivalo

in mizalo,

se pocasi odprlo,

post rani vate zazrlo

in nasmejalo.

Glej,

tvoje telo je prosojno

in tisto,

kar je iz prvih vrat izstopilo

je odpecatilo sesta vrata,

se je zaiskrilo,

v sedmih vratih se skrilo

5 kljucem cetrtih vrat bi

odprlo .

// marec 2007//

o. ~ill0ill} C[]

@1Ol(SC[] ZGODBE tJu'LICE # Za roko sva se drzala, pa za flaso prijela, na najini klopci, kjer sedaj . spiva. Kot srednjesolca sva se spoznala v Palmi in se zacela dobivati na klopci pod vrbami za Ljubljanico. Za korajzo sva si kupila pivo, ga spila in bolj malo govorila. Denar je sel. soba tudi . Ljubezen je ostaia in omama tudi. Sedaj se veliko vec pogovarjava in manj pijeva. Rada bi delaJa skupaj pri javnih delih ali vrtnariia, saj nama svez zrak dobra dene. Ko hodiva po cesti in vidiva na tleh smeti, jih pobereva in vrzeva v koso Konec koncev mora biti najin dom cist. Vedno ji pravim, da imava najvecje stanovanje, z najboljsim razgledom, pa se poloznic ni. V dvoje je lazje.

Zgodbe z ulice zapisuje x Gruden Tomislav

Prijatelja klosarja

Gredoc proti Poljanski cesti v zavetisce, bivam namrec v kontejnerju, ki mi ga je dodelila MOL, srecam na Ambrozcu prijatelja, s katerim sva delila dobre in slabe trenutke ulice dobrih 15 let . Ko sem izstopil iz trgovine na Ambrozevem trgu, sva se srecala. Zavila sva v bife bar Ambroz, kjer sem spil kayo, ker sem nealkoholik; prijatelj pa pivo za lahko noc. Sem invalid z okvaro na desni nogi, tako tacam z berglami, nesoc vrecko z nekaj ziveza za vecerjo. Seveda se mi je prijatelj ponudil za pomoc pri nosenju vrecke s hrano in sokom. Zelo sem mu bil hvalezen za tovarisko pomoc. A glej ga, vrabca, pri piceriji Pinki, na pol poti do zavetisca, mi moj dober prijatelj meni nic -tebi nic zazeli dober tek ter pospesi korak, mene pa pusti zadaj tacati z berglami. Zastal mi je dih. Glasneje sem izgovoril sarno se besede: »Ne, no ...« ... in sele tedaj spoznal, da se prijatelj sarno sali. Padla sva v smeh ter skupaj nadaljevala pot proti zavetiscu. Svetovala sva si, naj objavim ta pripetljaj v casopisu Kralji ulice. Tako je sedaj tu. In kdo naj bi bila prijatelja klosarja? Naj yam skrajsam razmisljanje. To sva bila:

x moja malenkost Mesko Toni in g. Ales Mrak.

Parapsiholoskistik . Zjutraj sem se zbudil in ugasnil zvonec na telefonu. Ponavadi si kayo skuham sam, to jutro pa mi je pray sedla v lokalu. Napravil sem se in odpravil v najblizji bar. »Dobro jutro,« sem pozdravil in narocil kayo z mlekom. Nato sem se usedel za mizo, poleg katere je sedela simpaticna dama. Prizgal sem cigareto in jo pogledal. Rdecelasa dama je postala malce nemirna. Pogledal sem jo samo za sekundo, nato pa sem dajal vtis nezanimanja zanjo. V svoji glavi sem si dejal, umiri se, dama, imam te samo rad. Da bi ji bilo lazje, sem jo vprasal, ce jolahko objamem. Odgovorila mi je, da lahko. V mislih sva se mocno stisnila. Oba sva naenkrat prizgala cigareto in ona mi je v mislih dala vedeti, da naj ostane samo pri objemu. Strinjal sem se. V mislih sem ji dal vedeti, da naj v miru izpije caj. Dama se je v trenutku umirila . Medtem mi je dekle ze prineslo kayo z mlekom. »Izvoli,« je rekla in se mi nasmejala ter nadaljevala svoje delo. Obe dami sta bili rahlo nasmejani, obdajala me je topla pozitivna energija. Bili smo sami. Pocutil sem se kot v raju, kjer okoli mene hodijo sama lepa dekleta. V mislih sem vprasal rdecelaso damo, kako je spala. Odgovorila mi je, da je imela bolj slab spanec. Prizgala si je cigareto in dojela, da sem parapsiholog in da se lahko pogoyarjava s custvi. Pogledal sem na uro, da ne bi naslednji . dan zamudil tega cudovitega objema in energije.

x KTM

II marec 200711

.,

KDAJ pet., 9. 3 . ob 20h

KAJ proslava ob dnevu zena KJE Dnevni center aktivnostiza starejiie, Povsetova 20 KDAJ cet., 8. 3. ob 20b

KAJ Qtvo[itev festivala Rdece zore KJE: Metelkova mesto, Menza pri koritu KDAJ: sre., 8. 3. ob 18h

KAJ:de avnica (na)porno pisanje KJE Metelkova mesto. SOT 24.S KDAJ cet.• 9. 3. med ISh in ISh ter pet., 10. 3. in sob., 11. 3. med 16h in 19h Prijave na e- naslov: anna3 hrlemark@ hotmaH.com do 7. 3.

KAJ feministicna debata 0 spol(nost)ih zagotovite si svoj izvod KJE Metelkova mesto, klub Monokel za samo 2 eur pri vasem KDAJ pet.. 10.3. ob 19h ulicnem prodajalcu.

(1) Ijudem, ki so namenjeni v Evropo, podati v premislek emocionalni prirocnik po situacijah, na katere bode po vsej verjetnosti naleteli, ko bodo prispeli na cilj; (2) Ijudem, ki zivijo v Evropi priblizati dozivljajsko stran imigracije ter obenem prikazati zivljenje v Evropi slkozi oci priseljencev,

Film si bomo ogledoli v torek 6.3, ob 18h v nosem dnevnem . centru no Poljonski 74, Po ogledu filma bo se pogovor z avtorjem, Urosem Lebarjem, Vljudno vabljeni!

KAJ razstava likovnih del studentk x zbrala x Tanja Vuzem

ISeem oseb k' ,0, I blmi Iahk c

b mesto v Unionu ali Leku ~ pomagala dobiti delov no o kar lep U ' ' 0 DI hec n -a, mlfam od d _, ' amrec nagrada

Po mestu naredl'm k oigocas]a, iseem I'n '-h -, vsa da 30 IScem

su , a zlIav, Star sem 37 1 n , do 50 km, zato se~ ker ste me ali m b et, sknvam pa jih 10 H za - e oste Upa ' vala ur dO~tovanje, Spoznali' me ;:' resno jemali, HvaI~

e D1stvu Kraljev ul' Oste pod sifro KTM x l.roencas -ersen - e~ d m Mala galen]a KJE CankaTjeV 0 ,

cd 14 3 do 15. 4.

KDAJ .'

KAJ bitektlira-Inventu,ra: pregl dna T/lZstava clanov Or uStva arhh ktov Ljubljana 2005/07 KJE Cankarjev dom, Velika sprej mna dvorana KDA.!J od 12. 2. do 18. 3.

GLASBAKAJ OJ vecer KJE Metelkova mesto, klub Gromka KOAJ 2. 3. ob 22h

OSTALO KAJIiterarni veeer KJE Metelkova mesto. kJub Monokel

x Jakob KI NA SKRIVNOSTNI ALI NESKRIVNOSTNI

NACIN PUSCATE STVARI PRED VRATI

NASEGA DNEVNEGA CENTRA NA POLJANSKI

14, SE VNAPREJ SE TOPLO PRIPOROCAMO!!!!

x DRUSTVO KRALJI ULICE

Taste of EUrope -Okus Evrope dokumentarni fitm

Druzbeno kriticni dokumentarni film Okus Evrope konceptualizira imigracijo ter zivljenje v Evropi skozi osebno pripoved 25 imigrantov iz celega sveta, ki zivijo v petih evropskih drzavah (Sloveniji, Italiji, Spaniji, Franciji in Nizozemski), Po besedah avtorja Urosa Lebarja, ima film dva cilja:

ST6IP-NIK ®

II marec 2007/1

http:hotmaH.com

odgovarja x Babi Zora x foto x Borut (erne

VPRASANJE Babi Zora, dober dan.

Pisem Yam, ker imam nekaj vprasanj tako glede mojega osebnega zivljenja kat tudi glede posla. Rojen sem 8. maja 1964, torej sem star 42 let. Sem iz Baske Grape. Rojen sem bil v delavski druzini, starsem, ki prihajajo iz podezelskega okolja. Imam mlajsega brata. Z ocetom sem imel zelo slab odnos, mama je bila nekaksen blazilec med nama. Odnos se do danes ni razresil. Druzina ne tolerira mojega zivljenjskega stila (sem crna ovca) in ga tudi obsoja. Z njimi sem pretrgal vezi.

Imam se za dokaj prizemljenega cloveka, z zdravimi pogledi na zivljenje in svet, z zadovoljivo mero empatije do socloveka. Imam pa slab obcutek za razpolaganje z materialnimi dobrinami in denarjem. Sem neporocen, samski, brez otrok, ki caka na zadnji vlak. Trenutno bivam vdomu za brezdomce v Ljubljani in aktivno iscem delo. Koncal sem poklicno solo za elektromehanika in bil pol leta zaposlen na zeleznici kot vzdrzevalec telefonije. Po vojski sem se zaposlil na zelezarni na Jesenicah. Tam je prislo do hude poskodbe in ker mi niso izplacali odskodnine, sem zapustil delo. Potem sem sel za osem mesecev v Grcijo. Vmes sem imel se nekaj rednih zaposlitev, ampak za krajsi cas. Od leta 1987 do 2004 sem veliko potoval po juznih dezelah Evrope, vmes opravljal razna priloznostna dela (gradbenistva, gostinstvo, masazni center, obiranje oliv, delo na plantazah).

Torej, glede na mocno zeljo po zaposlitvi me zanima, ce mi bo v kratkorocnem obdabju omogocena osnovna eksistenca (stanovanje in poln hladilnik).

Moje drugo vprasanje pa se tice razmer doma. Kot sem ze omenil, imava z ocetom izredno slab odnos. Ncijvecji problem je komunikacija . Oce je nasilen, kolericen deloholik, jaz pa sem bolj umirjen, ceprav imam tudi dokaj mocen temperament. Znacajsko sva tako razlicna, da ne funkcionirava . Na nek nacin se mi zdi, da sem imel otrostvo brez oceta in brez matere. Misliin, da sem te travme v vecji meri razresil, imam pa se